Predsedujoča, najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Na današnji seji Državnega zbora bomo poslanke in poslanci potrdili spremembe in dopolnitve Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki po skoraj dveh desetletjih prinašajo prvo večjo prenovo krovne zakonodaje na področju kulture. Gre za zakon, ki ureja področje kulture z namenom zagotavljanja javnega interesa, spodbujanja kulture in umetnosti ter dostopnosti kulturnih dobrin za vse prebivalke in prebivalce. Gre za zakon, ki presega posamezne projekte in omogoča dolgoročni razvoj kulturnega sektorja. Gre za zakon, ki zagotavlja, da kultura ni privilegij peščice, ampak je dostopna širši javnosti, kar Svobodi močno podpiramo.

ZUJIK prinaša spremembe v šestih ključnih sklopih: upravljanje in financiranje javnih zavodov, vključno z boljšimi pogoji dela, javna kulturna infrastruktura in javni investicijski projekti, boljši delovni pogoji za samozaposlene v kulturi, boljši pogoji za delovanje nevladnih organizacij v kulturi, spremenjen konceptualni okvir javnega interesa za kulturo ter transparentna, dialoška in merljiva kulturna politika. S predlagano novelo se poudarja skladen regionalni razvoj na področju kulture. Namreč, k nacionalnemu programu bodo podale mnenje tudi razvojne regije. Namesto enoletnega financiranja se uvaja dvoletno financiranje javnih zavodov, da bodo le ti lažje pripravljali in izvajali svoje programe. Samozaposleni v kulturi dobivajo bolj ustrezno ime samostojnih delavcev v kulturi, kar bolj smiselno izraža njihov status in pravna opredelitev. Uvaja se drsni cenzus ter karierna dinamika z višjimi prispevki pri napredovanju v karierne razrede. Ker so samostojni delavci v kulturi pogosto plačani po projektih in ne po mesecih, ne bodo avtomatično izgubili statusa, če bodo delno presegli letni dohodek zaradi višjega izplačila iz naslova, denimo večletnega projekta.

Med razloge za pridobitev nadomestila za dolgotrajno bolniško se poleg bolezni dodaja poškodbe, predvsem za plesalce. Pri prijavah na razpise se ponovno uvaja možnost, da se prijavitelj pisno izjasni glede predloga ocene strokovne komisije. S predlaganimi spremembami se ureja tudi prepoved neplačanega pripravništva v izogib izkoriščanja mladih delavcev v javnih zavodih in pol letno uvajanje v delo. Predvidene so tudi prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije za baletne plesalce in plesalce sodobnega plesa, zaposlene v javnih zavodih, s čimer bo ministrstvo poskrbelo za nadaljnji razvoj njihovih karier.

Med novostmi naj omenim še, da krovni zakon na področju kulture pridobiva opredelitev nevladne organizacije na področju kulture. Tiste nevladne organizacije v kulturi, ki nimajo uporabi svojih prostorov, pa bodo po novem imele možnosti podpore za pokrivanje stroškov, povezanih z zagotavljanjem osnovnih prostorskih pogojev.

Sprememba 79. a do č člena bo omogočala bolj sistematično izvajanje obveznega umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih. Ukrep umetniškega deleža mora biti po novem umeščen že v dokument identifikacije investicijskega projekta, investitor pa mora o izvajanju ukrepov obvestiti Ministrstvo za kulturo, ki hrani tudi javni seznam izbranih del in natečajev. Delamo na transparentnosti.

V Svobodi verjamemo, da so predlagani ukrepi zasnovani premišljeno in v dialogu z zainteresirano javnostjo in bodo kot takšni prispevali k izboljšanju razmer na področju kulture in umetniškega ustvarjanja. Tako kot druga področja se tudi področje kulture in položaj umetnika v družbi hitro spreminjata in naša odgovornost je, da na čim bolj učinkovit način to področje prilagodimo sodobnim izzivom. Kot odločevalci smo dolžni zagotoviti okolje, v katerem bodo kulturniki in kulturnice, umetniki in umetnice lahko izražali svojo kreativnost ter ustvarjali kakovostne kulturne vsebine in s tem krepili demokratičnost kulturnega prostora tudi s prenosom znanja na mlajše generacije.

V Svobodi bomo predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo soglasno podprli. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanka Alenka Jeraj, izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Lep pozdrav vsem!

V Poslanski skupini SDS smo nasprotovali skrajšanemu postopku, saj menimo, da ni nobene potrebe, da se hiti, ker se potem sprejemajo slabe rešitve, ki jih nato koalicija čez pol leta ali leto sama popravlja. Prvi osnutek zakona je bil v javni razpravi pred enim letom in nobene potrebe ni, da se zadeve sprejemajo na izrednih sejah in s tem krajšajo roki za spremembe in izboljšave.

Novela prinaša več novosti. Prvič, izboljšali naj bi se pogoji delovanja javnih zavodov, omogočeno bo dolgotrajnejše programsko načrtovanje, kar prinaša večjo predvidljivost delovanja in financiranja tako zanje kot za njihove umetniške sodelavce. Tu je bilo več pripomb združenj občin, saj občine običajno ne sprejemajo proračunov za dve ali več let. Uvaja se možnost prekvalifikacije baletnih plesalcev, ki zaradi objektivnih danosti, podobno kot vrhunski športniki v določeni starosti, zaradi poškodb in narave dela ne morejo več sodelovati v svojem primarnem poklicu. To spremembo podpiramo in smo jo načrtovali tudi že v času naše vlade. Za preprečitev prekarizacije mladih delavcev v kulturi se v javnih zavodih prepovedujejo neplačana pripravništva. Za ustrezen prenos znanja med starejšimi delavci, ki se upokojujejo in tistimi, ki se zaposlujejo, se uvaja polletno plačano uvajanje na delovnem mestu. Uvaja se tudi elemente decentralizacije, saj lahko država v primeru, da prepozna javni interes, javnim zavodom, ki so jih ustanovile občine, a delujejo širše, na podlagi jasnejših kriterijev nameni dodatna sredstva; teh kriterijev pa ni in zato dvomimo ali bodo ta sredstva res prišla do tistih, ki so zanje upravičeni, ali je to le spet varianta, da se daje tistim, ki jih ta Vlada in ta koalicija podpira. Ministrstvo uvaja dodatne kontrole, kaj se na področju kulture dogaja na lokalni ravni. Ocenjujemo, da gre za vtikanje v delo občin oziroma jemanje njihovih pristojnosti. Posodobljen je ukrep umetniškega deleža v javnih investicijah. Ta se uvaja v zgodnejših fazah projektov, kar vzpostavlja pogoje za bolj dosledno izvajanje. Investitorji pa bodo morali večji odstotek predvidenih sredstev nameniti neposredno za odkupe umetniških del. To je vse skupaj zelo skoncentrirano na likovna dela, zanemarja pa se vse ostale segmente kulture. Zakon prinaša nove finančne posledice za proračun v letih 2025 in 2026 predvsem zaradi plač in v prihodnjih letih v povezavi z določbami Zakona o Kulturniški zbornici Slovenije, uvedbi karierne dinamike, uvedbi drznega cenzusa in nove opredelitve dohodkovnega cenzusa, spremembo urejanja bolniškega nadomestila, prekvalifikacij in dokvalifikacij baletnih plesalcev in plesalcev sodobnega plesa, inštituta o uvajanj v delo. Prvotno je bilo predvideno tudi financiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varstvo, a vsi ostali v tej državi morajo dolgotrajno oskrbo plačevati sami in jim tega ne plačuje država. Potrebna sredstva so zagotovljena v proračunih za leto 2025 skoraj 219 tisoč evrov in leta 2026 2,7 milijona, in to samo za socialno varnost. Stroški enormno rastejo. Če smo v letu 2022 za socialne prispevke za samozaposlene dali 10,2 milijona evrov, se za naslednje leto načrtuje že 16,3 milijone evrov. To pomeni skoraj 50 odstotkov več v štirih letih za samo 2 tisoč 150 ljudi. Poudarjena vloga, ki jo sprememba daje vsakovrstnim NVO-jem, pomeni dokončno institucionalno razgradnjo slovenske kulture. Doslej je veljala edino smiselna hierarhija od temeljnih kulturnih inštitucij nacionalnega pomena do individualnih subjektov, torej samozaposlenih v kulturi, zdaj pa so lahko posledica prerazporejanja sredstev usodne za delovanje teh temeljnih kulturnih nacionalnih inštitucij. Ocenjujemo, da se novela zakona spet močno ukvarja z nevladnimi organizacijami in posamezniki in jim daje veliko pristojnosti in sredstev, čemur v Poslanski skupini SDS nasprotujemo. In čeprav je nekaj rešitev, ki so dobre, zakona ne bomo podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UPRAVLJAVCIH ALTERNATIVNIH INVESTICIJSKIH SKLADOV V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance, magistrici Katji Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite, da vam predstavim Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, ki predstavlja uskladitev z evropsko direktivo 2022/20556/EU za krepitev digitalne operativne odpornosti finančnega sektorja. S predlogom se uvaja enotni pristop k upravljanju tveganj informacijsko komunikacijske tehnologije pri upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Informacijski sistemi upravljavcev morajo biti vzpostavljeni in upravljani v skladu z uredbo 2022 skozi 2022/2554/EU o operativni odpornosti finančnega sektorja. Na novo se urejajo pooblastila Agencije za trg vrednostnih papirjev, za podrobnejšo opredelitev informacijskih sistemov in dodatno iz ureditve se izvzemajo omrežni informacijski sistemi, ki so že celovito urejeni z neposredno uporabljivo uredbo 2022/2554/EU. Predlog predstavlja nadaljnji korak k celovitemu obvladovanju tveganj informacijsko komunikacijske tehnologije v tem segmentu finančnega sistema, zato predlagam, da ga podprete. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Andreji Kert, izvolite.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa predsedujoča. Spoštovani kolegi, kolegice, ostali prisotni!

Odbor za finance je na 31. seji, 9. 9. 2025, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku predložila Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 133. seji, 30. 6. 2025, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Pri delu odbora so sodelovali predstavnice državnega, se pravi Ministrstva za finance in predstavnica Zakonodajno-pravne službe. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je predstavnica predlagatelja na kratko predstavila cilje in poglavitne rešitve predloga zakona. Dejala je, da je glavni cilj predloga zakona uskladitev slovenske zakonodaje z evropskim pravnim redom, in sicer prenos direktive 2022/2556 v slovenski pravni red v delu, ki se nanaša na spremembo direktive 2011/61/EU. S predlogom zakona se vzpostavlja enoten pristop k upravljanju tveganj informacijske in komunikacijske tehnologije pri upravljavcih alternativnih investicijskih skladov ter strožje zahteve za upravljanje teh tveganj. Tako se predpisuje zahteva, da morajo biti informacijski sistemi upravljavcev alternativnih investicijskih skladov vzpostavljeni in upravljanje v skladu s to uredbo, ki celovito ureja področje digitalne operativne odpornosti v finančnem sektorju, kar bo zagotovilo celovit pristop k obvladovanju tveganj, povezanih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v finančnem sektorju. Dejala je še, da predlog zakona predstavlja nadaljnji korak k celovitemu obvladovanju tveganj informacijske in komunikacijske tehnologije v tem segmentu finančnega sistema. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je dejala, da so predlog zakona preučili v okviru svojih poslovniško določenih nalog in nanj niso imeli pripomb. Razprave ni bilo. Odbor je tako v skladu z 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Ker odbor kot matično delovno telo predloga zakona ni sprejel nobenega amandmaja, odbor Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov sprejme v predloženem besedilu.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala predsedujoča. Lep pozdrav spoštovane kolegice in kolegi, predstavnica Vlade!

V Poslanski skupini Socialnih demokratov menimo, da je predlog sprememb ZUIS z vas pomemben korak k večji digitalni in operativni odpornosti upravljavcev alternativnih investicijskih skladov ter k jasnejšemu pravnemu okviru. Predlog dopolnjuje sistem upravljanja z izrecno vezavo IKT ureditve na evropski okvir Dora in s tem odpravlja dvome glede standardov, po katerih se presoja skladnost. Pozdravljamo, da je bila v zadnji fazi odpravljena tudi vsakršna možnost retroaktivnosti, saj pravna predvidljivost in postopnost ostajata naša stalna zahteva. Zakonodajno-pravna služba na predlog nima pripomb, pozitivno je tudi stališče Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki je predlog podprla in poudarila pomen enotne razlage evropskih pravil ter praktičnih učinkov za varnost in zanesljivost poslovanja. S tem v Poslanski skupini Socialnih demokratov docela soglašamo. Kot smo večkrat poudarili, podpiramo rešitve, ki krepijo stabilnost finančnega sistema, zaščito vlagateljev in transparentnost, hkrati pa spoštujemo načelo sorazmernosti. Pri izvajanju nove ureditve pričakujemo jasna navodila nadzornega organa ter dosledno upoštevanje razsežnosti in kompleksnosti posameznih upravljavcev, zlasti manjših. Pomembno je tudi odgovorno upravljanje tveganj do tretjih IKT ponudnikov, ustrezna pogodbeno nadzorna razmerja in redno testiranje odpornosti. Predlog razumemo kot del širšega evropskega sklopa v katerem uredba neposredno velja, sektorske ureditve obveznosti pa se prenašajo na način, ki ohranja preglednost pravil. Verjamemo, da bo sprejem predloga prispeval k bolj enotni praksi, učinkovitejšemu nadzoru in večji odpornosti našega finančnega okolja na digitalne motnje ob hkratni skrbi za administrativno zmernost in strokovno podporo zavezancem. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka Lucija Tacer, izvolite.

LUCIJA TACER PERLIN (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednica. Zakon, ki ga obravnavamo, je temeljni predpis, ki ureja področje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov v Republiki Sloveniji. Finančni subjekti so pri vsakodnevnem poslovanju močno odvisni od uporabe digitalnih orodij, zato moramo nujno zagotoviti njihovo odpornost na tem področju. Zato z zakonom prenašamo evropsko direktivo Doro o pravilih, ki določajo digitalno odpornost v finančnem sistemu. Direktiva DORA je del obsežnega paketa Evropske unije, ki zagotavlja pravila za digitalno odpornost finančnega sistema. Poglavitna je uredba, ki neposredno velja in je bila v slovenski pravni red že prenesena z uredbo o izvajanju Direktiva se prenaša po sektorskih zakonih. ker je posegla v več vidikov finančnega sistema. V trenutno obravnavanem zakonu se na primer dopolnjujejo določbe glede zahtev za nadzorno in varnostno ureditev za elektronsko obdelavo podatkov. Po novem bodo morali biti informacijski sistemi upravljavcev alternativnih investicijskih skladov vzpostavljeni v skladu z direktivo Dora. Predlagana je tudi ureditev minimalnih zahtev za zagotavljanje kibernetske varnosti, ki jih morajo ti upravljavci izpolnjevati.

S sprejetjem predlaganega zakona bomo zagotovili pravno jasnost glede ukrepov za zagotavljanje kibernetske varnosti in operativne odpornosti informacijskih sistemov. To bo prispevalo k večji varnosti in zanesljivosti poslovanja tega segmenta finančnega sistema in boljšemu obvladovanju tveganj povezanih z digitalizacijo finančnega sektorja. Zato bomo predlog zakona v Poslanski skupini Svoboda podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati, zanjo poslanec Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica, spoštovana gospa Katja Božič, državna sekretarka, drage kolegice in kolegi! Obravnavamo novelo Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Zelo tehnični zakon, ki se pa tudi navezuje na naslednjo točko, ko bomo govorili o noveli Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, oba namreč implementirata isti direktivi in isti uredbi. Nikakor tukaj ne moremo iti mimo pomembnega poročila Banke Slovenije o finančni stabilnosti april 2025, ki pravi, da kibernetsko tveganje v bančnem sistemu ohranjamo na povišani ravni s stabilno tendenco. Poročanje slovenskih bank o kibernetskih incidentih kaže, da se je število kritičnih incidentov v zadnjem četrtletju leta dva 2024 glede na leto 2023 zmanjšalo. Slovenske banke v zadnjem četrtletju leta 2024 niso poročale o kibernetskem incidentu, ki bi povzročil finančno škodo ter vplival na poslovanje s komitenti, kibernetske grožnje pa zaradi povišanega geopolitičnega tveganja ostajajo na povišani ravni. V Banki Slovenije za spremljanje in identificiranje kibernetskega tveganja na nivoju bančnega sistema uporabljajo orodje za kibernetsko kartiranje. Z njim si pomagajo tudi pri napovedovanju ocene za naslednji kvartal. Rezultati orodja kažejo, da se na nivoju bančnega sistema kibernetsko tveganje znižuje, saj se je število kibernetskih incidentov v zadnjem letu znižalo na rekordno nizko raven. Zanimivo. Z orodjem tudi niso zaznali, da bi se lahko zaradi kibernetskih incidentov pojavila operativna in finančna okužba. Tako med bankami kot tudi okužba s strani tretjih ponudnikov IKT storitev. Tudi napovedi kibernetskega tveganja za prvo polovico letošnjega leta imajo podoben trend v letu 2024. Ker pa kibernetske grožnje zaradi povišanega geopolitičnega tveganja ostajajo, kibernetsko tveganje še naprej ohranjajo na povišani ravni s stabilno tendenco.

Tehnike umetne inteligence se v bančnem sektorju vse pogosteje uporabljajo pri oceni kreditne sposobnosti, odkrivanju goljufij, kibernetskem tveganju in spremljanju sumljivih transakcij. Pričakuje se, da bosta razvoj in uporaba umetne inteligence v bančnem sektorju vse bolj spodbujala konkurenčne prednosti tako bank kot tudi podjetij. Banke pri izvajanju internih poslovnih procesov uporabljajo različne aplikacije umetne inteligence, kot so na primer nevronske mreže odločitvena drevesa in obdelava naravnih jezikov. Po drugi strani pa lahko razvoj umetne inteligence tako v podjetjih kot tudi v bankah poveča določena finančna in nefinančna tveganja. Pomanjkanje razložljivosti modelov umetne inteligence lahko okrepi procikličnost in sistemsko tveganje na finančnih trgih. Uporaba umetne inteligence pri ocenah kreditne sposobnosti je podvržena, podvržena tveganju pristranskosti in diskriminacije. Uporaba umetne inteligence lahko prinese tveganja tudi na področjih, ki se nanašajo na tržne manipulacije in kibernetsko varnost. Sistemi umetne inteligence so namreč izpostavljeni kibernetskim napadom, vključno z napadi, ki so neposredno usmerjeni v procese odločanja. Tudi pri samih kibernetskih napadih si lahko napadalci pomagajo z orodji generativne umetne inteligence, ki omogočajo ustvarjanje sofisticiranih lažnih sporočil, kar lahko privede do povečanega števila primerov kraje identitete ali goljufij. Tveganja za finančno stabilnost lahko izhajajo iz prevelikega zanašanja na sisteme umetne inteligence, ki lahko avtomatizirajo in pospešijo procikličnost finančnih dogodkov. S pomočjo generativne umetne inteligence se lahko namerno ali nenamerno lansirane napačne informacije med tržnimi udeleženci / znak za konec razprave/ širijo hitreje in v skrajnem primeru vplivajo tudi na finančno stabilnost. Trenutno v bančnem sektorju ne zaznavamo, da bi umetna inteligenca povzročala večja tveganja za finančno stabilnost, vendar pa si lahko z razvojem in širšo uporabo umetne inteligence, to tveganje v prihodnosti se lahko poveča.

Oba zakona, ker sta na nek način dvojček, sta tehnična zakona, v Novi Sloveniji podpiramo.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE, v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance, magistrici Katji Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Najlepša hvala, spoštovana predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Dovolite, da vam na kratko predstavim še predlog sprememb Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki dopolnjuje naše usklajevanje z evropsko direktivo za krepitev digitalne odpornosti finančnega sistema. Predlog uvaja enotne standarde za obvladovanje digitalnih tveganj v družbah za upravljanje investicijskih skladov, in sicer: omrežni informacijski sistemi družb za upravljanje bodo opravljeni po standardih Uredbe o digitalni odpornosti, Agencija za trg vrednostnih papirjev bo dobila jasna pooblastila za opredelitev informacijskih sistemov, omogočeno bo boljše usklajevanje z že obstoječimi evropskimi predpisi.

Ta predlog bo družbam za upravljanje omogočil vzpostavitev sodobnih varnostnih sistemov in prispeval k večji zanesljivosti investicijskih storitev za naše državljane. Tudi ta predlog predstavlja pomemben korak naprej, zato vas naprošam za podporo. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici, poslanki Andreji Živic. Izvolite.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni.

Odbor za finance je na 31. seji, 9. 9. 2025, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku predložila Vlada.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 133. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

V uvodni dopolnitvi, dopolnilni obrazložitvi je predsednica predlagatelja, državna sekretarka na Ministrstvu za finance Nikolina Prah, na kratko predstavila poglavitne cilje in rešitve predloga zakona. Dejala je, da je glavni cilj predloga zakona uskladitev slovenske zakonodaje z evropskim pravnim redom, in sicer prenos direktive EU 2022/2556, direktive glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor, v slovenski pravni red v delu, ki se nanaša na spremembe direktive 2009/65/S. S predlogom zakona se vzpostavlja enoten pristop k upravljanju tveganj informacijske in komunikacijske tehnologije v družbah za upravljanje investicijskih skladov ter strožje zahteve za upravljanje teh tveganj. Tako se predpisuje zahteva, da morajo biti omrežni in informacijski sistemi družbe za upravljanje vzpostavljeni in upravljani v skladu z uredbo EU 2022/2554, ki celovito ureja področje digitalne operativne odpornosti v finančnem sektorju. S tem se bo zagotovil celovit pristop k obvladovanju tveganj povezanih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v finančnem sektorju. V povezavi s tem se na novo ureja tudi pooblastila Agencije za trg vrednostnih papirjev glede podrobnejše opredelitve informacijskega sistema.

Kot je še dejala, predstavlja predlog zakona nadaljnji korak k celovitemu obvladovanju tveganj informacijsko komunikacijske tehnologije v tem segmentu finančnega sistema.

Predstavnica Zakonodajnopravne službe je dejala, da je Zakonodajno-pravna služba predlog zakona preučila. V okviru svojih poslovniško določenih nalog in nanj ni imela pripomb.

Razprave ni bilo. Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. In glede na to, da je odbor kot matično delovno telo k predlogu zakona ni sprejel nobenega amandmaja, je odbor Državnemu zboru predlagal, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda in za njo ponovno poslanka Andreja Živic. Izvolite.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Ponovno hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani.

Predlog zakona, ki je pred nami, se obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe zakona. Z njim se v nacionalno zakonodajo prenaša direktiva Evropske unije glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor, hkrati pa se zagotavlja izvajanje uredbe Evropske unije o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor. Skrajšan postopek je potreben tudi zaradi izteka roka za prenos direktive v nacionalni pravni red, ki je zapadel 17. januarja 2025. S predlogom zakona se prenašajo deli tako imenovane direktive DORA, ki predstavlja evropski okvir za učinkovito in celovito upravljanje digitalnih tveganj na finančnih trgih. Ta posega v več segmentov, od zavarovalniške direktive, bančne direktive, Direktive s področja trga kapitala, alternativnih skladov in družb za upravljanje. Prav zato smo morali v proceduri odpreti več zakonov. V Državnem zboru je tudi Zakon o zavarovalništvu, Zakon o bančništvu je bil že sprejet. Poleg tega so na vrsti sedaj še trije, ki jih obravnavamo, s čimer bomo uredili zakonodajo vezano na digitalno odpornost. Najpomembnejša vsebinska sprememba se nanaša na dopolnitev določb glede zahtev za upravne in računovodske postopke ter informacijske sisteme družb za upravljanje. Po novem bodo morali biti informacijski sistemi družb za upravljanje vzpostavljeni v skladu z omenjeno uredbo. Predlagane pa so tudi minimalne zahteve, ki jih morajo te družbe prav tako zagotavljati za preprečevanje kibernetskih nevarnosti. Novela predstavlja korak k večji varnosti zaradi uvedbe digitalizacije, zato jo bomo v Poslanski skupini Svoboda soglasno podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsedujoča. Spoštovane, spoštovani.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov predlog zakona ocenjujemo kot korak v smeri bolj preglednega, odpornega in sodobnega okvira, ki sledi evropskim usmeritvam ter hkrati upošteva posebnosti našega trga. Ključni cilj je večja zaščita vlagateljev in uporabnikov storitev, jasnejša pravila za subjekte na trgu ter bolj učinkovito nadzorno okolje. To je skladno s predhodnimi stališči našega programa in koalicijske pogodbe. Podpiramo modernizacijo pravil, ki krepi zaupanje, zmanjšuje administrativna tveganja in izboljšuje kakovost storitev, pri čemer vztrajamo pri načelu sorazmernosti za manjše subjekte ter pri vključujočem socialnem dialogu. Pozdravljamo rešitve, ki nadgrajujejo transparentnost, digitalizacijo in operativno odpornost ter tiste, ki omogočajo lažje čezmejno delovanje ob hkratni zaščiti potrošnikov. Poudarjamo pomen realnih prehodnih obdobij, da se subjekti na trgu lahko pravočasno prilagodijo ter jasnih in predvidljivih podzakonskih aktov, ki ne bodo ustvarjali dodatnih nejasnosti. Zakonodajno-pravna služba upravičeno opozarja na potrebe po terminološki doslednosti, po natančnejšem opredeljevanju pooblastil in po skrbnem urejanju prehodnih določb. Menimo, da so ta opozorila izvedljiva in da jih je mogoče ustrezno nasloviti z dopolnitvami v nadaljnjem zakonodajnem postopku brez poseganja v temeljne cilje predloga. Ob tem pričakujemo, da bo Vlada skupaj z deležniki pripravila jasne smernice za izvajanje in spremljanje učinkov na terenu zlasti za mala in srednja podjetja ter na uporabnike storitev. Veliko pozornost bomo posvetili na izvajanje prakse nadzora in na stroškovne učinke, pri čemer bomo zagovarjali rešitve, ki krepijo stabilnost sistema in dostopnost storitev. V zaključku naj poudarim, predlog prepoznava evropski kontekst in domače potrebe. Ob sprejetju razumnih dopolnitev lahko ta zakon prispeva k bolj varnemu, preglednemu in konkurenčnemu okolju, čemur v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne moremo odtegniti podpore. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance magistrici Katji Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Spoštovani.

Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o trgu finančnih inštrumentov je potreben za uskladitev slovenske zakonodaje s tremi evropskimi direktivami in z njimi povezanimi uredbami. Obenem pa odpravlja neskladje v obstoječem zakonu in uvaja potrebne prilagoditve z EU uredbo 575/2013/EU. S predlogom zakona se prenaša EU direktiva 2022/2556/EU o krepitvi digitalne operativne odpornosti finančnega sektorja. Z njo se uvajajo strožje zahteve za upravljanje tveganj informacijsko komunikacijske tehnologije pri investicijskih podjetjih in borzi. Podjetja bodo morala vzpostaviti robustne sisteme informacijsko komunikacijske tehnologije, ki zagotavljajo varnost pred nepooblaščenim dostopom, izgubo podatkov in kibernetskimi grožnjami. Spremembe uvajajo obveznosti za redno testiranje sistemov, pripravo načrtov okrevanja po incidentih in vzpostavitev notranjih kontrol za pravočasno odkrivanje nepravilnosti. Poseben poudarek je na algoritemskem trgovanju, kjer dopolnitev zahteva strožji nadzor borznoposredniške družbe in borze nad algoritmi, da se preprečijo neurejene tržne razmere. Borza bo morala zagotoviti zadostne zmogljivosti za obdelavo naročil in uvesti omejitve za preprečevanje preobremenitev sistema.

Nadalje se s predlogom zakona v Zakon o trgu finančnih inštrumentov prenaša tudi EU direktiva 2024/790/EU, ki spreminja EU direktivo o trgu finančnih instrumentov z namenom izboljšati preglednost ter učinkovitost finančnih trgov. Tako se predlaga črtanje določbe o večstranskih sistemih trgovanja in navedba sklica na EU Uredbo o trgu finančnih instrumentov, kjer je ta vsebina urejena ter dopolnitev Zakona o trgu finančnih instrumentov v delu, ki razširja zahtevo po aktivnih članih na borzo. Ukinja se neučinkovite zahteva za poročanje o najboljšem izvrševanju naročil in krepi preglednost z novimi pravili o omejevanju nestanovitnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov.

Predlog zakona prinaša tudi EU direktivo 2023/2864/EU, ki vzpostavlja evropsko 1. točko dostopa ESAP. Ta bo vlagateljem omogočila enostaven dostop do finančnih in nefinančnih podatkov podjetij v strojno berljivem formatu. Predlog zakona dopolnjuje obstoječo ureditev tudi v smeri, da določa obvezno zbiranje in poročanja podatkov. Prav tako opredeljuje Agencijo za trg vrednostnih papirjev, kot organ pristojen za zbiranje navedenih podatkov.

S predlogom zakona se odpravljajo še nekatere neskladnosti, ki so bile ugotovljene ob uporabi zakona in opredeljuje kreditne družbe v skladu z uredbo 575/2013/EU. Predstavljene spremembe povečujejo odpornost finančnih trgov, saj krepijo varnosti sistemov, informacijsko komunikacijske tehnologije in zagotavljajo regulatorno skladnost. Posledično se veča zaupanje vlagateljev, izboljšuje konkurenčnost slovenskega finančnega sektorja ter prispeva k stabilnosti evropskih trgov. Predlagam, da predlog zakona podprete. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Andreji Kert, izvolite.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa. Odbor za finance je na 31. seji, 9. 9. 2025, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 133. seji, 30. 6. 2025, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Predstavnica predlagatelja je v uvodni obrazložitvi pojasnila, da so spremembe v predlogu zakona potrebne zaradi prenosa treh direktiv Evropske unije in z njimi povezanih uredb v nacionalni pravni red. Prav tako predlagani zakon odpravlja neskladje v obstoječem zakonu in uvaja prilagoditve z evropsko uredbo o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja.

V nadaljevanju je na kratko predstavila ključne rešitve zakon z vidika prenosa posameznih direktiv. Kot prvo je navedla direktivo, ki ureja področje krepitve digitalne operativne odpornosti za finančni sektor z vzpostavitvijo strožjih pravil upravljanja informacijsko komunikacijskih tveganj. Druga direktiva ureja področje trga finančnih instrumentov, saj vsebuje pravila za izboljšanje preglednosti in učinkovitosti trgov. Tretja direktiva vzpostavlja evropsko enotno točko dostopa, ki bo vlagateljem omogočila enostaven dostop do finančnih in nefinančnih podatkov podjetij v strojno berljivem formatu. Predlog zakona določa obveznost zbiranja in poročanja podatkov podjetja, uvrščena na organiziran trg, bodo morala določene podatke posredovati agenciji. Za trg vrednostnih papirjev. Ob zaključku je povzela, da predlog zakona povečuje odpornost in varnost finančnega sistema, izboljšala je preglednost informacij, odpravljajo se določene administrativne ovire. Vse to veča zaupanje vlagateljev ter izboljšuje konkurenčnost in stabilnost slovenskega finančnega sektorja. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da vloženi amandmaji sledijo pripombam iz njihovega pisnega mnenja. Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica in v skladu s 28. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani, Socialni demokrati si predlog ZTFI1D razlagamo kot nujen korak naprej pri krepitvi zaupanja, preglednosti in odpornosti našega kapitalskega trga. Slovenija mora na področju finančnih storitev slediti evropskim standardom. In to ne le zaradi formalnosti, temveč zaradi varstva vlagateljev, poštenih pogojev za podjetja in stabilnosti trga, kar v Poslanski skupini Socialnih demokratov dosledno zagovarjamo že dlje časa. Predlog prinaša tri vsebinske vsi, ki so skladni z našimi preteklimi stališči. Prvič, okvir digitalne operativne odpornosti Dora utrjuje upravljanje IKT tveganj, krizne načrte in odgovorno uporabo algoritemskega trgovanja.

Drugič, ESAP kot evropska enotna točka dostopno poenostavlja razkritja, standardizira formate / nerazumljivo/ podatke ter krepi sledljivost informacij.

Tretjič, spremembe MIFIT so usmerjene v preglednost, kakovost podatkov in jasnejša pravila pri začasnih ustavitvah trgovanja. Za nas je pomembno še dvoje: da bo implementacija sorazmerna posebej do manjših izdajateljev in posrednikov ter da bo varstvo osebnih podatkov v okoljih ESAB in MAR nedvoumno zagotovljeno. S takšnim pristopom ukrep krepimo kot razvojno priložnost naše države. V tem duhu v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo nadaljevanje zakonodajnega postopka s ciljem, bolj varnega, preglednega in konkurenčnega slovenskega kapitalskega trga. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka Andreja Živic, izvolite.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Predsedujoča, hvala za besedo, spoštovani vsi. Novela zakona je povezana s prenosom evropskega pravnega reda in gre za prenos treh direktiv:

Prva direktiva govori o digitalni odpornosti za finančni sektor, s to direktivo se vzpostavljajo strožja pravila za upravljanje informacijsko komunikacijskih tveganj, dodelani bodo varnostni mehanizmi, notranje kontrole, načrti okrevanja po incidentih in nadzor nad algoritemskim trgovanjem.

Druga direktiva je vezana na evropske enotne točke dostopa, na podlagi te direktive se vzpostavlja točka dostopa za centraliziran dostop do javnih informacij o finančnih storitvah in trajnosti. Na podlagi te direktive bodo morala podjetja, ki so uvrščena na organiziran trg, podatke kot so na primer: finančni izkazi posredovati Agenciji za trg vrednostnih papirjev, kar bo olajšalo iskanje in primerjavo podatkov ter povečalo preglednost in skladnost finančnih subjektov.

Tretja direktiva na področju finančnih instrumentov vsebuje pravila za izboljšanje preglednosti in učinkovitosti trgov. V skladu s to direktivo bo zakon dopolnjen na način, da bo izboljšala preglednost in učinkovitost finančnih trgov. Prav tako se uvaja pravila, ki bodo preprečevala preobremenitve sistemov in povečevala preglednost pri morebitnih ustavitvah trgovanja. Vse tri direktive so povezane s pravnim redom Evropske unije, s temi direktivami se povečuje varnost v finančnem sistemu, preglednost informacij, odpravljajo se določene administrativne ovire. Vsled vsega naštetega bomo v Poslanski skupini Svoboda predlog zakona podprli. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.

Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance, magistrici Katji Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Najlepša hvala.

Poglavitni namen Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu je uskladitev s pravnim redom Evropske unije. Tako novela v nacionalni pravni red prenaša določbe Direktive glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor in Direktive o vzpostavitvi in delovanju evropske enotne točke dostopa ESAB v delih, ki spreminjajo osnovni zavarovalniški direktivi, to je Direktiva insolventnost 2 in direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov. Gre za delni prenos omenjenih direktiv, ki sicer urejata širok krog finančnih institucij, vključno z bankami, zavarovalnicami, investicijskimi podjetji in plačilnimi institucijami. Direktiva, ki se nanaša na digitalno odpornost, cilja na sposobnost finančnih institucij, v primeru predloga Zakona o zavarovalništvu na zavarovalnice, da se učinkovito odzovejo na digitalna tveganja, kot so kibernetski napadi in izpadi sistemov. Zavarovalnica bo tako morala vzpostaviti trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki med drugim obsega tudi ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja in v ta namen izdelati tudi krizni načrt. Direktiva, ki ureja delovanje enotne točke dostopa, pa cilja na oblikovanje enotnega digitalnega trga v Evropski uniji. Njen primarni namen je poenostavitev in izboljšanje dostopa do informacij o podjetjih in drugih subjektih, ki poslujejo v Evropski uniji. Torej, v primeru predloga Zakona o zavarovalništvu do informacij o poslovanju zavarovalnic. Tako bo Agencija za zavarovalni nadzor opravljala naloge in pristojnosti organa za zbiranje podatkov z evropsko enotno točko dostopa na področju zavarovalništva. Poleg prenosa evropskih direktiv Predlog Zakona o zavarovalništvu tudi natančneje ureja prenos nekaterih drugih členov Direktive solventnost 2 in direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov, kjer se je v praksi izkazalo, da prenos ni bil najboljši. Odpravlja nedoslednosti in izboljšuje določbe v zakonu, ki so se v praksi izkazale za težko izvedljive. Usklajuje zakon z Zakonom o gospodarskih družbah, predvsem na področju notranje revizije. Uvaja inštituta prisilne prodaje delnic in periodičnega plačila denarnega zneska, ki sta že veljavna v bančništvu in prispevata k večji usklajenosti finančnega sektorja. Določa, da pravnomočne odločbe Agencije za zavarovalni nadzor v zvezi z denarnimi obveznostmi izvršuje organ, pristojen za davčno izvršbo, kar zagotavlja učinkovite izterjave. In nenazadnje poudarja pomen stalnega poklicnega usposabljanja zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, kar zagotavlja visoko raven storitev in strokovnosti.

Spoštovane poslanke in poslanci, zaradi uskladitve s pravom Evropske unije ter odpravljanja pomanjkljivosti, ki bosta prispevala k stabilnemu in inovativnemu zavarovalniškemu trgu v Sloveniji predlagam, da predlog novele zakona podprete. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici Andreji Živic, izvolite.

ANDREJA ŽIVIC (PS Svoboda): Hvala za besedo. Spoštovani.

Odbor za finance je na 31. redni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Predstavnica predlagatelja, državna sekretarka na Ministrstvu za finance Nikolina Prah je pojasnila, da je poglaviten namen predloga zakona uskladitev s pravnim redom Evropske unije. V nacionalni pravni red se prenašajo določbe direktive 2022/2556/EU glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor. Ter direktive 2023/2864/EU o vzpostavitvi in delovanju evropske enotne točke dostopa na področju zavarovalništva. S prvo se naslavlja digitalna tveganja, kot so kibernetski napadi in izpadi sistemov. Namen druge pa je poenostavitev in izboljšanje dostopa do informacij o podjetjih in drugih subjektih, ki poslujejo v Evropski uniji. Poleg navedenega prenosa določb se natančneje ureja tudi prenos Direktive solventnost 2 in direktive 2016/97/EU o distribuciji zavarovalnih produktov, kjer se je v praksi izkazalo, da prenosi, prenos ni bil najustreznejši. Odpravlja se nedoslednost in izboljšuje določbe zakona, ki se, ki so se v praksi izkazale za težko izvedljive. Hkrati se zakon usklajuje tudi z Zakonom o gospodarskih družbah. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je služba v svojem pisnem mnenju opozorila na nekatere premalo jasne rešitve. Na podlagi mnenja so bili pripravljeni tudi amandmaji, ki v določenem delu sledijo mnenju. O predlogu zakona ni bilo razprave. Odbor je sprejel vse amandmaje Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica in je nato glasoval o vseh členih predloga zakona in jih tudi sprejel. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Soniboj Knežak, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani!

Predlagane spremembe Zakona o zavarovalništvu 1D pomenijo premišljen korak k večji preglednosti, stabilnosti in zaupanju na zavarovalniškem trgu. Jedro predloga je uskladitev z evropskim pravnim redom, zlasti glede digitalne operativne odpornosti Dora in evropske enotne točke dostopa ESAP. Poleg tega zakon vključuje razne izboljšave na področju upravljanja, distribucije in nadzora, ki so se v praksi izkazale kot potrebne. S tem ohranjamo našo dosedanjo ureditev; močan, pravičen in potrošniku prijazen finančni sistem, ki podpira razvoj, a ne na račun varnosti in poštenosti.

Pri obravnavi je Zakonodajno-pravna služba opozorila na več nomotehničnih in vsebinskih vprašanj. Med drugim glede na natančnejše ureditve prisilne prodaje delnic in periodičnih plačil, njihovega razmerja do odredb o odsvojitvi, terminološke uskladitve pri sistemu upravljanja ter doslednosti določb, ki se nanašajo na ESAP in obveščanje EIOPA. Ta opozorila jemljemo resno, ker prispevajo k večji pravni varnosti. Pozdravljamo pojasnila Ministrstva za finance, s katerim je bilo razčiščeno, da je namen sprememb predvsem skladen prenos Dora(?) in ESAP, jasnejše obveznosti glede poročanja ter razmejitve vlog AZN kot organa za zbiranje podatkov, ob hkratni racionalizaciji postopkov, kot je na primer izvršljivost denarnih obveznosti ter davčne izvršbe. Ta pojasnila so skupaj z amandmaji sprejetimi na seji Odbora za finance pripomogla k odpravi nejasnosti, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba.

V skladu z našim dosedanjim stališčem podpiramo ureditev, ki krepi varstvo potrošnikov, odgovorno upravljanje in učinkovite nadzorne mehanizme ob hkratni predvidljivosti za gospodarske subjekte. Menimo, da dopolnjeno besedilo uravnoteženo zasleduje te cilje in smo ga zato pripravljeni podpreti. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka Andreja Kert, izvolite.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa.

Spoštovani!

Živimo v času izjemnih tehnoloških inovacij, ki posledično preoblikujejo tudi finančni in zavarovalniški sektor. Pomembno je najti pravo ravnovesje med varnostjo in omogočanjem razvoja. Evropska unija je v zadnjih desetletjih sprejela številne direktive in uredbe, ki spreminjajo in dopolnjujejo obstoječe. Obstoječi Zakon o zavarovalništvu se mora za to prilagoditi spremembam, da bi ostal relevanten in učinkovit in prav to je namen predloga zakona. Z njim v naš pravni red prenašamo določbe direktive o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in direktive, ki se nanaša na vzpostavitev enotne evropske točke dostopa. Ti direktivi sta ključni za zagotovitev varnosti in preglednosti v digitalnem okolju.

Poleg, predlog novele zakona predstavlja temeljni pravni okvir za vse vidike zavarovalništva v Sloveniji, od poslovanja zavarovalnic do zaščite zavarovancev. Sprejem zakona prinaša večjo digitalno varnost. Boljši dostop do informacij ter posodobljena pravila za distribucijo zavarovalnih produktov. S spremembami bo Slovenija še naprej zagotavljala, da so zavarovanci na območju Slovenije dobro zaščiteni in da slovensko zavarovalništvo sledi najsodobnejšim trendom.

Zavarovalnice bi morale tako skladno s predlogom zakona vzpostaviti in uresničevati robusten, zanesljiv in digitalno odporen sistem upravljanja. Kot organ za zbiranje podatkov in njihovo posredovanje evropskemu organu za zavarovanje in poklicne pokojnine je določena Agencija za zavarovalni nadzor, predlog pa na novo ureja tudi zunanje izvajanje oziroma kakršen koli dogovor med zavarovalnico in zunanjim izvajalcem, ki za zavarovalnico opravlja proces storitev ali dejavnosti. V predlogu zakona so tudi določbe, ki določajo, da obveznosti, ki jih imajo stranke do Agencije za zavarovalni nadzor, izvršuje organ, pristojen za davčno izvršbo. Predlog zakona poudarja pomen stalnega poklicnega usposabljanja zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, kar je namenjeno visoki strokovni in visoki ravni samih storitev.

V Poslanski skupini Svoboda razumemo, da predlagana novela ne pomeni zgolj prenos evropskih direktiv, temveč gre tudi za korak k modernemu, stabilnemu in inovativnemu zavarovalniškemu trgu v Sloveniji, zato bomo predlog zakona podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo poslanka Suzana Lep Šimenko, izvolite.

SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za dano besedo.

Zakon, ki je pred nami, ne prinaša bistvenih sprememb na področju zavarovalništva, prinaša pa nekaj novosti, ki so zlasti posledica prenosa dveh direktiv Evropske unije. Direktiva o digitalni operativni odpornosti v finančnem sektorju zavarovalnicam nalaga obveznost postavitve kriznih načrtov in vzdrževanje informacijske varnosti preko ustreznih omrežnih in informacijskih sistemov. Novela prinaša tudi prenos direktive o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki omogoča centralizirano poročanje Agencije za zavarovalni nadzor o solventnosti, dovoljenjih, nadzornih ukrepih in stečajnih postopkih. Druge pomembnejše spremembe znotraj zakona so še, da Agencija za zavarovalni nadzor postaja pristojni organ za zbiranje podatkov po novi evropski ureditvi, vključno s poročili zavarovalnic in nadzornih ukrepih. Zakon se tudi usklajuje z ZGD-1 glede notranje revizije. Določa namreč se, da mora nosilec funkcije notranje revizije imeti ustrezen strokovni naziv, ter se natančneje določa vloga uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije. Uvaja se institut prisilne prodaje delnic in periodičnega plačila denarne kazni za neupravičene imetnike kvalificiranega deleža v zavarovalnici, če ne izvršijo odločbe Agencije za zavarovalni nadzor. Natančneje se definira zunanje izvajanje poslov zavarovalnice. Uvajajo se pogoji, pod katerimi lahko agencija zahteva spremembo ali odpoved pogodb, če izločeni posli ogrožajo interese zavarovancev ali otežujejo nadzor. Zakon zahteva stalno poklicno usposabljanje zavarovalnih zastopnikov in posrednikov ter uvedbo notranjih kontrol v zavarovalnicah za spremljanje in zagotavljanje tega usposabljanja. Zakon zahteva tudi poenotenje in odpravo nejasnosti pri obveščanju strank o pogojih zavarovanja, zagotavljanje preglednosti pogojev in povečuje zaščito zavarovancev.

V Slovenski demokratski stranki bomo predlog spremembe zakona podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora opravili v četrtek, 25. septembra 2025.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O DOHODNINI.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja, Jerneju Vrtovcu, izvolite.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Lep dober dan, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci in tudi predstavniki Ministrstva za finance.

Torej v Novi Sloveniji že drugič vlagamo to novelo zakona, in sicer da se povrne star sistem normirancev, kot smo ga poznali pred to Vlado. Ampak dovolite uvodoma, da rečem takole. Ni dobro in ni dobra popotnica, da imamo in gospodarstvo in malo podjetništvo, obrtnike, tiste, ki zaslužijo do 500 tisoč evrov na leto, se pravi, teh je pa več kot 70 odstotkov, da jih imamo za razredne sovražnike, da bijemo z njimi nekakšen razredni boj, da jih privijamo, da govorimo, da so to grdi kapitalisti, grdi lastniki teh podjetij, direktorji. Lepo vas prosim! To so ljudje, ki so hrbtenica našega gospodarstva, ki plačujejo davke, ki plačujejo prispevke, ki plačujejo tudi naše plače. Gre za obrtnike. Gre za tiste res, ki se vsak dan trudijo in vsak dan delajo. In kot glas vpijočega smo celotni mandat te vlade opozarjali na to, da nikar s tako močnim davčnim primežem, s takšnimi davki, prispevki, nenazadnje z udarci kot je bil davek za dolgotrajno oskrbo, ki je ni in je tudi, kot kaže, decembra ne bo, zaradi tega, ker to obrtništvo in to podjetništvo tega ne zmore. Ne zmore več, ne zmore več vaših ukrepov. In danes prihajamo spet s tem zakonom nazaj, se pravi za normirance, da se povrne te ljudi nazaj v star sistem, v sistem, ki je bil učinkovit, v sistem, ki je deloval. Torej, običajni podjetniki, še enkrat navajam podatke, imajo 3,2-krat več prihodkov kot normiranci, a so plačali polovico toliko davka kot normiranci. In še ena primerjava, delež davka od dohodkov iz dejavnosti v prihodkih normirancev pomeni 6,8 odstotka, pri navadnih espejih pa je le 1,15 odstotka. Zakaj ste vi šli uničiti ta sistem? Zakaj ste tem ljudem tako tri leta nagajali? In jaz tukaj dejansko prosim za podporo eno poslansko skupino, katere predsednik stranke je minister za gospodarstvo, ki je javno dejal, da ta sistem je treba povrniti nazaj, kot smo ga poznali. Mi nazaj predlagamo torej, da se pri polnih normirancih poviša 60000 evrov nazaj na 100000 evrov, pri tako imenovanih popoldanskih normirancih pa s 30000 evrov nazaj na 50000 evrov. In ponovno se določi tudi enoten odstotek upoštevanja normiranih odhodkov v višini 80 odstotkov.

Zdaj, vlada seveda v času predvolilne kampanje vidi svoje zmote. Zanimivo bo danes poslušati stališče vlade do normirancev, glede na to, da se je v dveh mesecih vse spremenilo in so rekli ups, tukaj pa gre za zmoto, ampak jaz si res to prav želim danes poslušati, zaradi tega, ker ne gre za zmoto. Pri vas, to ne gre za zmoto. Pri vas gre za to, da v bistvu imate te normirance, ki jih je 88000, ste jih stiskali, uničili, sedaj pa jim dajete predvolilne bombončke z neko obljubo, ki je nekako je "upgrade" naše zakonodaje.

Glejte, ta zakon je sedaj v prvem branju, verjamem, da lahko dobi podporo in se ga potem z amandmaji uresniči. Kajti, jaz Vladi ne verjamem, da bo kar naenkrat velikodušna do normirancev in bo rekla, ja, še več vam bomo dali v nadaljevanju z našo zakonodajo, ki jo pripravljamo. Zakaj ne verjamem? Glejte, veljavni sistem je nepravičen in nekonkurenčen v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve, je dejal minister za finance 16. 11. 2022. Še več, normirani espe mislim, da je ena od anomalij, v kaj so se danes izrodili. Je dejal ta isti minister za finance 2022 leta. Še več, tega leta 10. 7. je bilo rečeno: Eno takih področij za katerega se je v letih spremljanja sistema izkazalo, da se je sistem prevalil v anomalijo, ki bistveno posega v davčna načela je tudi sistem normiranih odhodkov. In glej ga, glej, čez dva meseca ta ista vlada reče, ne, to je pa dobro, zmotili smo se, državna sekretarka, pa vam bom potem bral magnetogram iz vaših stališč, ki ste jih imeli pred dvema mesecema.

Torej, Nova Slovenija prihaja drugič z zakonodajo, da povrne star sistem normirancev zaradi tega, ker verjamemo v te ljudi, v njihovo delo, v njihove sposobnosti in da plačujejo zaradi tega več davkov, kot pa po novi obliki, zaradi tega bomo ta zakon podprli.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, in sicer državni sekretarki na Ministrstvu za finance, magistrici Katji Božič, izvolite.

MAG. KATJA BOŽIČ (državna sekretarka MF): Najlepša hvala. Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci. Vlada je pripravila mnenje na Predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini. Gre za predlog sprememb sistema normiranih odhodkov s povsem enako vsebino, kot je bil vložen v obravnavo Državnemu zboru junija 2025, na katerega je Vlada že podala mnenje in glede katerega je Državni zbor v prvi obravnavi sprejel odločitev, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Posledično mnenje Vlade na aktualni predlog sprememb glede sistema normiranih odhodkov s povsem enako vsebino ostaja vsebinsko nespremenjeno. Na tem mestu želim ponovno izpostaviti, da je bil razlog s strani Vlade pripravljene spremembe sistema tako imenovanih normirancev v zadnjih letih ocena, da sistem ni več v skladu z načeli pravične davčne obremenitve in da predstavlja preveliko davčno ugodnost. Prav tako je sistem postal sredstvo za nepoštene razmere na trgu dela, s tem pa je rušil tudi temelje sistema socialne varnosti in spodbujal lažno samozaposlovanje. Sistem, ki naj bi bil orodje administrativne poenostavitve za začetnike in osebe z majhnim obsegom poslovanja, je z leti izvajanja prerastel sredstva zniževanja davčnih obremenitev. Vlada poudarja, da načeloma podpira vse spremembe elementov sistema normiranih odhodkov, ki zasledujejo cilj administrativne poenostavitve za zavezance, ki jim je bil sistem v izhodišču namenjen, torej za zavezance za četnike in zavezance z manjšimi obsegi poslovanja, ne podpira pa sprememb v smeri povečevanja davčnih ugodnosti, s katerimi se povečuje nesorazmerno neenako obravnavo zavezancev v podobnih položajih ter negativne učinke oziroma spodbude za anomalije v drugih družbenih sistemih, to je na trgu dela, v sistemih socialne varnosti in socialnih zavarovanj. Vlada se zaveda preostalih tveganj obstoječega sistema normirancev, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov na motivacijo podjetnikov za širitev podjetniške aktivnosti ter na sivo ekonomijo, ki jih aktualni predlog zakona naslavlja zgolj delno, zato je že pripravila izhodišča za razpravo o spremembah sistema normirancev v okviru socialnega dialoga in jih posredovala v obravnavo na Ekonomsko socialni svet. Na podlagi vsega povedanega Vlada predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Soniboj Knežak, izvoli.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Spoštovani! V Poslanski skupini Socialnih demokratov cenimo prispevek malih podjetnikov k razvoju in razumemo namen predlagateljev, torej poenostaviti poslovanje in zmanjšati negotovost v času umirjene rasti. Predlog zakona vrača ureditev normiranih odhodkov na prejšnje meje, natančneje 100 tisoč evrov za polne in 50 tisoč evrov za tako imenovane popoldanske zavezance, hkrati pa znova uvaja enoten 80 odstotni delež priznanih odhodkov ter enotno izstopno mejo 150 tisoč evrov dvoletnega povprečja prihodkov. Uporaba je predvidena od leta 2026. Po oceni predlagateljev bi to znižalo prihodke iz dohodnine približno za 20 milijonov evrov letno. Ta prizadevanja so legitimna in skladno s stališči, ki jih Socialni demokrati zagovarjamo, podjetniško okolje mora biti stabilno, pravila jasna, bremena razumna, vendar se nam zdi vračanje celotnega režima na staro stanje preširok in premalo ciljan ukrep, ne odgovarja na temeljno vprašanje pravičnosti med različnimi oblikami dela ne rešuje produktivnosti in konkurenčnosti ter odpira proračunsko vrzel ter spremljajočih kompenzacij ali varovalk proti zlorabam. Pri podobnih pobudah Nove Slovenije v preteklosti smo bili spoštljivi, a zadržani iz istih razlogov. Parcialne in hitre spremembe dohodninske zakonodaje tik pred novim davčnim letom povečujejo nihanje pravil in otežujejo načrtovanje vsem, tako podjetnikom, zaposlenim kot občinam. Tudi tokrat je predlog predvsem vrnitev nazaj, ne pa reforma, ki bi uravnotežila razbremenitev zavezancev z vzdržnostjo javnih financ ter enakimi pravili igre za primerljive dohodke. Socialni demokrati ostajamo odprti za dialog, podprli bi ciljno dokazljivo in fiskalno nevtralno razbremenitev, na primer za nižje in srednje dohodke ter začetnike, dopolnjeno z jasnimi pravili proti zlorabam. S spodbujanjem investicij, raziskav in razvoja ter večjo predvidljivost postopkov. Ob upoštevanju dosedanjih izkušenj in strokovnih mnenj. Menimo, da tak predlog potrebuje temeljito dopolnitev, v tej fazi ga zato ne moremo podpreti. Smo pa pripravljeni sodelovati pri preoblikovanju v uravnotežen, pravičen in razvojno naravnan paket. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo doktor Matej Tašner Vatovec, izvoli.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala podpredsednica. Lep pozdrav vsem.

Sistem normirancev pomeni sistem ugotavljanja davčne osnove samostojnih podjetnikov z uporabo normiranih odhodkov kot odstotek prihodkov namesto z uporabo dejanskih odhodkov in prihodkov ter obdavčitev z enotno davčno stopnjo namesto obdavčitve po dohodninski lestvici. Ta sistem je prvotno bil zasnovan in nastal z namenom razbremenitve tistih redkih obrtnikov in ostalih mikro samostojnih podjetnikov, katerih narava poslovanja je taka, da imajo zelo malo stroškov z opravljanjem dejavnosti ter nižje in ne nujno redne prihodke. S časoma, z leti so se meje za vstop v sistem normirancev dvigovale, dvigovali so se prav tako upoštevani normirani odhodki, kar je povzročilo, da se je v sistem vključevalo vedno več samostojnih podjetnikov z večjim obsegom poslovanja, ki so z veseljem koristili davčne in administrativne razbremenitve, ki sprva niso bile namenjene njim. Lanskoletna reforma, ki smo jo v Levici vestno podprli, je znižala prihodkovne meje za vstop in izstop v sistem normirancev, prav tako je znižala mejo do katere se upoštevajo normirani odhodki. To je bil majhen, a pomemben korak v smeri prvotne logike sistema normirancev k temu, zakaj so bili sploh uvedeni. Tisti samostojni podjetniki, ki so po reformi izpadli iz sistema normirancev pa niso kar propadli in zaprli svojih vrat, kot želijo javnosti predstaviti v opoziciji, temveč preprosto davčno osnovo sedaj računajo z uporabo dejanskih odhodkov in dejanskih prihodkov ter so obdavčeni po dohodninski lestvici. Ali nismo neštetokrat slišali, da naj bi bilo ravno stremeti k čim večji razliki med prihodki in odhodki eno glavnih vodil podjetništva? Da konkurenca na prostem trgu poskrbi, da se manj učinkoviti gospodarski subjekti umaknejo in naredijo prostor bolj učinkovitim, če hočete, močnejšim? Predlagatelj prikazuje lanskoletno reformo na področju normirancev kot apokalipso, ki je zadela celotno gospodarstvo, ki se sedaj utaplja v administrativnih bremenih in davkih ter s Predlogom zakona o spremembah Zakona o dohodnini sedaj predlaga povrnitev vseh pogojev sistema normirancev na stanje pred tako imenovano reformo. Na tej točki se moramo seveda vprašati, ali je ugotavljanje davčne osnove z uporabo dejanskih prihodkov in odhodkov, kot to velja za veliko večino vseh gospodarskih subjektov po celem svetu. Res nehumano administrativno breme, ki duši gospodarstvo? Ali je obdavčitev samostojnih podjetnikov, ki so fizične osebe po dohodninski lestvici, kot so obdavčene ostale fizične osebe, ki so zaposlene, res nenormalno dušenje z davki? V Levici ne nasprotujemo samostojnim podjetnikom, kot radi trdijo v opoziciji, predvsem v Novi Sloveniji. Nasprotno, podpiramo vsako pošteno delo. Nasprotujemo pa sistemu, ki omogoča netransparentno poslovanje in izigravanje sistema z namenom uveljavljanja izredno ugodne davčne obravnave, ki ni poštena do vseh ostalih, ki pošteno delajo in pošteno tudi plačujejo davke. Močan znak, da sistem normirancev ne dela, kot bi moral, predstavlja dejstvo, da je lani rekorder med normiranci imel pet milijonov evrov prihodkov. Normirancev z milijonskimi prihodki je bilo lani kar nekaj, veliko pa je bilo tudi takih s prihodki v višini več 100000 evrov. Vsi našteti so bili kot normiranci deležni seveda izjemno ugodne davčne obravnave. Nič ni narobe z milijonskimi prihodki samostojnih podjetnikov, če seveda poslujejo transparentno, ne izigravajo sistema, pošteno služijo in potem tudi seveda pošteno progresivno plačajo davke, kar pa ni mogoče, dokler se bo tudi takim dopustilo, da izkoriščajo sistem normirancev. Seveda pa je daleč od tega, da bi bili vsi normirani samostojni podjetniki premožni izkoriščevalci sistema. Velika večina je poštenih ljudi, ki si s trdim delom služi kruh. Veliko je tudi prekarnih delavcev, ki so outsourcani in poleg mizernih prihodkov celo nimajo plačanega ne dopusta ne bolniškega staleža. V Levici si prizadevamo za spremembe na področju delovnih razmerij na tak način, da bi bilo takih ljudi, ki so prisiljeni v prekarne espeje, namesto pogodbe o za stalne pogodbe o zaposlitvi, seveda čim manj. Ko je govora o davčnem bremenu fizičnih oseb, tudi samostojnih podjetniko bi se morali pogovarjati o razbremenitvi tistih, ki se nahajajo na spodnjem delu dohodninske lestvice in ne o ustvarjanju davčnih ugodnosti za tiste, ki jih znajo izkoristiti in jih zares, prav zares ne potrebujejo. V Levici bomo predlogu, Predlogu zakona o spremembah Zakona o dohodnini seveda nasprotovali.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka Andreja Kert, izvolite.

ANDREJA KERT (PS Svoboda): Hvala lepa.

Spoštovani!

Poslanska skupina NSi je po tem, ko smo poleti zavrnili njihov predlog dohodninske novele, zelo hitro vložila nov predlog novele. Ta se od prejšnje sicer razlikuje, v tem, da ne vsebuje znižanja stopnje davka na oddajanje nepremičnin, ampak se osredotoča le na normirance. Hkrati je vlada v vmesnem času pripravila svoj predlog sprememb obstoječega sistema, ki jih bo začela usklajevati v dialogu s socialnimi partnerji. Poglejmo poglavitne razlike med predlogom NSi in vladnimi izhodišči za spremembe. Z obema predlogoma se predlaga sprememba oziroma povišanje prihodkov pragov za vstop, prihodkovnih pragov za vstop v sistem, pri čemer se z vladnim predlogom predlaga višje zvišanje za tako imenovane polne normirance. Vlada ne predlaga spremembe višine normiranih odhodkov, medtem, ko se po NSi-jevem predlogu predlaga znatno zvišanje normiranih odhodkov za zavezance z višjimi prihodki, in sicer pri tako imenovanih polnih normirancih s prihodki nad 60 tisoč evrov in tako imenovanih popoldanskih s prihodki nad 15 tisoč evrov.

Glede obveznega izstopa iz sistema se po obeh predlogih predlaga zvišanje prihodkovnih izstopnih pragov, pri čemer se z NSi predlogom predlaga bistveno večje povečanje teh pragov. Vlada predlaga tudi uvedbo diferenciranih davčnih stopenj glede na prihodke ter uvedbo časovnega obdobja za ponovni vstop v sistem, po izstopu iz sistema ali prenehanju opravljanja dejavnosti. To predlaga zaradi preprečevanja zlorab sistema, večji prihodki, tudi več milijonski zneski, v letu pred izstopom iz sistema ter ponavljajoče zapiranje in odpiranje opravljanja dejavnosti v krajših obdobjih, tudi večkrat v davčnem letu, samo z namenom izpolnitve pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter drugo, spodbude zavezancev z večjim obsegom poslovanja k izkazovanju dejanskih odhodkov, dohodkov.

V Svobodi bomo predlog NSi tudi tokrat zavrnili, saj je Vlada pripravila svoja izhodišča sprememb ureditve normirancev, ki jih bo usklajevala v dialogu, z dialogom s socialnimi partnerji. Tudi zato, ker vseh naštetih sprememb, ki jih pripravlja koalicija, ni mogoče realizirati z amandmiranjem današnjega predloga. Zato bomo v Poslanski skupini Svoboda glasovali, da predlog novele zakona, ki je pred nami ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo Franc Breznik, izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.

Spoštovani zbrani!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini je eden izmed nujnih odzivov na škodljive in nepremišljene spremembe davčne politike v vladi doktor Roberta Goloba. Vlada je v zadnjih letih večkrat posegla v sistem normiranih odhodkov in ga znižala do te mere, da je resno v bistvu ogrozila enostaven vstop v podjetništvo, ki ga je Slovenija pred nepremišljenimi spremembami omogočala. Namesto, da bi vlada doktor Roberta Goloba olajšala pogoje poslovanja in spodbujala ustvarjanje novih delovnih mest, je dodatno obremenila male podjetnike, hrbtenico slovenskega gospodarstva. Pri tem je sprejemala zakonske spremembe brez jasnih analiz in ob številnih opozorilih stroke in gospodarstva. Ni naključje, da se je v javnosti že večkrat prijelo ime vlada novih davkov. Slovenija se danes sooča z gospodarsko stagnacijo, BDP pada, gospodarske napovedi so bile že večkrat znižane, konkurenčnost se slabša, primanjkljaj proračuna se nam povečuje. O tem vlada doktor Roberta Goloba ni ponudila nobene, res nobene razvojne vizije, temveč je vladna koalicija še naprej obremenjevala podjetnike, najprej s spremembo normirancev, nato z dodatnimi prispevki in drugimi davki.

Davčna politika vlada, vlade Roberta Goloba je postala sinonim za nepremišljenost in nepredvidljivost. Predlog zakona torej vrača ureditev normiranih odhodkov na stanje pred nepremišljenimi spremembami. Ponovno se uvaja enotna 80 odstotna višina priznanih normiranih odhodkov, prag prihodkov se zviša ponovno na 100 tisoč evrov, 50 tisoč evrov za tako zvane popoldanske podjetnike, izstopna meja pa pa se določi pri 150 tisoč evrov prihodkov. Gre za logično in razumno rešitev, ki bi podjetnikom vrnila predvidljivost, poenostavila poslovanje in omogočila, da se ukvarjajo s poslom namesto z birokracijo. Da je Vlada doktor Roberta Goloba storila napako, priznava celo sama, kot v večih ostalih primerih. Še pred meseci je trdila, da so normiranci preveč privilegirani, danes pa pod težo kritik in ob dejstvu, da je prizadelo na tisoče malih podjetnikov, poskuša popravljati lastne poteze. Nedavni predlog oziroma napoved Vlade doktor Roberta Goloba o zvišanju praga za normirance na 50 tisoč evrov za popoldanske in 120 tisoč evrov za polne podjetnike je jasen dokaz, da je bila njihova davčna politika popolnoma napačna smer. Toda takšna ad hoc rešitev ne odpravi celotne škode in negotovosti, ki jo je Vlada v kompletnem tem mandatu tudi storila. Hkrati, spoštovani, je potrebno opozoriti, da se podjetniki v Sloveniji že tako soočajo z visokimi stroški dela, pretirano birokracijo in nestabilnim poslovnim okoljem. Vsaka nova davčna obremenitev pomeni dodaten razlog, da mladi inovativni posamezniki iščejo priložnosti v tujini. Slovenija si ne more privoščiti izgubljanja človeškega kapitala, še posebej ne v času, ko so znanje, inovacija in podjetnost ključni dejavniki razvoja. Ne smemo pozabiti, da je mala podjetniška pobuda eden ključnih motorjev gospodarske rasti. Tu se vse začne in od tu vse v bistvu lahko tudi raste. Statistika kaže, da prav mikro in mala podjetja ustvarjajo velik delež novih delovnih mest in pomembno prispevajo predvsem v inovacije. Vsaka nepotrebna obremenitev normirance pomeni manj novih podjetij, manj novih delovnih mest in slabšo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki je pod Vlado doktor Roberta Goloba izgubila več kot 5 tisoč delovnih mest v gospodarstvu. V statistiki o tako imenovanih brezposelnih pa seveda tega ne opazimo, ker je pa Vlada doktor Roberta Goloba na novo, lahko bi rekel, izumila 5 tisoč novih delovnih mest v javnem sektorju. Torej z znižanjem pragov za normirance je neposredno tudi škodovala tudi kmetom, tega ne smemo pozabiti, večkrat jih izpuščamo, in tudi nosilcem dopolnilnih dejavnosti, ki so se znašli v težkem položaju. Obveznost vodenja poslovnih knjig in izguba enostavnega sistema obdavčitve pomenita za številne v bistvu konec dejavnosti. Tudi struktura slovenskih kmetij, ki so večinoma manjše, s površino manj kot 7 hektarjev, temu tudi nakazuje. S tem Vlada doktor Roberta Goloba ne ruši le podjetništva, ampak tudi tradicionalne panoge, ki imajo v Sloveniji dolgo zgodovino, predvsem pa velik družbeni pomen.

Če Vlada doktor Roberta Goloba želi resno izboljšati davčno politiko, mora prenehati z nekaterim socialističnim eksperimentiranjem na račun malega gospodarstva in vzpostaviti stabilen, predvidljiv in podjetniku prijazen okvir. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini prinaša prav to - stabilno in pravično rešitev, ki bo vrnila zaupanje podjetnikov v davčni sistem in ustvarila pogoje za bolj konkurenčno gospodarstvo. Zato bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlog zakona podprli kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo poslanec Jožef Horvat, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa. Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovani predstavnici Ministrstva za finance, drage kolegice in kolegi.

Po naši oceni je to ključna tema, ključna vsebina te seje Državnega zbora, te 34. redne seje Državnega zbora v tem mandatu. Sam osebno sem pričakoval, da bomo gledali predlog, ne predlagatelja. In ker sem dobil nalogo, da povem, kakšno je stališče Nove Slovenije do predloga zakona o noveli zakona, torej o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki smo ga vložili mi v Novi Sloveniji, je povsem normalno in jasno, da bomo mi ta zakon podprli.

Minister za gospodarstvo Matjaž Han, član SD, torej član Vlade, ki je lani močno omejila normirance, je za revijo Podjetna Slovenija dejal, 4. 8. letos je dejal, citiram: "Treba je vrniti staro ureditev za normirane samostojne podjetnike. To absolutno podpiram". 4. 8. Aktivna opozicijska stranka, budna opozicijska stranka Nova Slovenija je dan po tem, 5. 8., vložila zakon, ki ga imate na mizi. Glede na prazno dvorano s strani koalicije, pohvala kar šestim poslankam in poslancem Svobode, čestitam, pa še eden poslanec nepovezanih, čestitam, kaže na to, da SDS je dal dobro stališče, da ne pozabim, po defoltu, to kaže dejansko na to, da v koaliciji, brez zamere, kolegice in kolegi, nihče, nihče ni naredil izračuna s svinčnikom in kalkulatorjem, samo osnovne aritmetične operacije so potrebne. Nihče ni naredil izračuna in primerjal rešitev Nove Slovenije, ki je na mizi, v primerjavi z izhodišči, ki ga je Vlada sprejela prejšnji četrtek na 169. redni seji. Nihče tega ni naredil. Če pa je, se opravičujem in plačam večerjo, plačam večerjo. Ker tisti, ki je naredil, da bo danes podprl sklep, pri zdravi pameti seveda, da bo danes podprl sklep, da je ta zakon Nove Slovenije primeren za nadaljnjo obravnavo.

Ampak zdaj k stvari. Pred nami je, drage kolegice in kolegi, spoštovana podjetna slovenska javnost, pred nami je torej predlog zakona, s katerim v Novi Sloveniji popravljamo krivice in nesmisle, ki ste jih prinesli zadnji noveli Zakona o dohodnini. Ta je znižala prag za vstop v sistem normirancev s 100000 na 60000 evrov ter prag za izstop iz sistema s 150000 na 60000. Mimogrede, eden od članov vlade, ki ga na človeški ravni cenim, ljudje se moramo med seboj ceniti, ga spoštujem, mi je povedal na štiri oči, ne bom ga izdal, ne bom ga zasramoval, mi je, povedal, da ta zadnja novela Zakona o dohodnini, ki je prišla v Državni zbor, da je narejena, je rekel, veš, nekaj smo morali narediti zaradi zdravnikov, zaradi zdravnikov. Pošteno, ga cenim, morda še bolj kot pred tem najinim pogovorom. Posledica je te vladne novele sprejete z dvigom rok brez izračunov, posledica je, da se je številnim mladim, malim, številnim malim podjetnikom, obrtnikom in samostojnim podjetnikom, ki predstavljajo hrbtenico našega gospodarstva, čez noč in silovito povečala davčna obremenitev. Toliko o predvidljivem poslovnem okolju, čez noč in silovito se je povečala davčna obremenitev. Nam v Novi Sloveniji očitate, sploh s strani Levice, da podpiramo kapitaliste in tako dalje in tako dalje. Ko govorimo o gospodarstvu, govorimo vedno o delodajalcih in o delojemalcih, o delavcih, o zaposlenih. In še stotič, v Novi Sloveniji podpiramo model socialno tržnega gospodarstva, socialno je na prvem mestu, socialno tržnega gospodarstva. Nekdo je rekel, ja, da pač ne podpiramo goljufov. Ja, kdo pa jih podpira? Naprej. Veseli me, da je vlada končno spoznala svojo zmotljivost, sama je to izjavila. Veseli me, da je vlada končno spoznala, da sta bila oba njena posega v sistem normirancev izrazito napačna. Tudi Matjaž Han, še enkrat, mislim, da je nekje izjavil tudi, da je bil to strel v koleno. Upam, da ne njegovo. A vendar so izhodišča, ki jih je pripravila vlada, še vedno daleč od tistega, kar je veljalo pred nastopom te vlade in kar bi bilo pravično. O tem govorimo in to želimo popraviti. Ne glejte, prosim, ne glejte predlagatelja, glejte predlog, glejte v papirje, ne glejte nas.

Gremo računati, še enkrat, samo osnovne računske operacije, samo osnovne. Primerjajmo razlike v dajatvah, ki bi jih podjetnik normiranec plačal po vladnem in po našem, NSi-jevem predlogu. Prvič normiranec s prometom v višini 80 tisoč evrov bi po vladnem predlogu plačal 3 tisoč 200 evrov več davka, hkrati pa bi zaradi višje davčne osnove plačal tudi dobrih 4 tisoč 800 evrov dodatnih prispevkov za socialno varnost. Skupaj bi bil torej obremenjen, seštevajmo, z dodatnimi 8 tisoč evri. Dodatnimi 8 tisoč evri. Drugi primer, normiranec s 100 tisoč evri prometa bi po vladnem predlogu plačal 6 tisoč 400 evrov več davka, več davka, prispevki za socialno varnost pa bi se mu povečali za 9 tisoč 648 evrov, skupaj bi bil torej obremenjen z dodatnimi približno 16 tisoč evri, 16 tisoč evri, dodatno 16 tisoč. Poudarjam, da 16 tisoč evrov ni vsota vseh davkov in prispevkov, ki jih mora podjetnik s 100 tisoč evri prihodkov plačati, ampak je to zgolj dodatna obremenitev v primerjavi s stanjem pred nastopom te Vlade. O tem govorimo. In najbrž smo toliko že tudi ekonomsko in računsko zreli in logično zreli, da razumemo, da višji davki ne pomenijo torej višje stopnje davkov, ne pomenijo tudi višjih davčnih prihodkov v proračun. Ja, jih krvavo potrebujemo glede na neracionalno trošenje, na včerajšnji dan poroča Apra, super, čestitam Ministrstvu za finance, dobra aplikacija, 1,5 milijarde minusa v proračunu, 1,5 na včerajšnji dan, ampak okej.

V dveh desetletjih, kolegice in kolegi, odkar sem v poslanskih klopeh, ne pomnim, res ne pomnim, da bi država kadarkoli tako močno povečala davčno obremenitev katerekoli družbene skupine. Ali gre zdaj tudi za sveto vojno proti podjetnikom in njihovim zaposlenim, predvsem te imamo v očeh zaposlene in vsak podjetnik, ki ga na terenu obiščemo, pravi, moj največji kapital so ljudje, je moj tim. V Novi Sloveniji verjamemo, da moramo podjetništvu zaupati in mu omogočiti stabilno ter predvidljivo poslovno okolje. Normiranci so pomemben del našega gospodarstva, ustvarijo več kot 2,3 milijarde evrov prihodkov in plačujejo davke ter prispevke. Ne zaslužijo si, da so vsakih nekaj mesecev, vsakih nekaj mesecev tarča novih poskusov krpanja proračuna na njihov račun. In kot že rečeno, višji davki, večje obremenitve, večja dušitev, zadušitev gospodarstva ne pomeni višji davčni priliv v proračun, nasprotno, to smo videli, ko smo v začetku leta 2022 sprejeli kar korenito spremembo Zakona o dohodnini, Zakon o dohodnini, in smo videli, da so se prihodki proračunski iz naslova dohodnine pri nižjih obremenitvah povečali oziroma so bili bistveno višji, kot smo v proračunu načrtovali, tako.

Drage kolegice in kolegi, to ni zakon za privilegirane, temveč zakon za male podjetnike, ki so pogosto sami svoj mojster, ustvarjajo v lokalnem okolju, v vaškem okolju, v mestnem okolju in s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju naše slovenske skupnosti. Če jim ne bomo omogočili normalnih pogojev za delo, bodo njihovi prispevki k družbi manjši, manjši bodo, ne večji, manjši bodo. Ali je to cilj politike? Neverjetno, mi enostavno tega ne razumemo, da imate nekateri takšen cilj. Zato vas vabim, da podprete naš predlog zakona, ki je na mizi, za bolj pošten davčni sistem, za stabilnejšo podjetništvo, za stabilnejše podjetniško okolje in za močnejše slovensko gospodarstvo. Hvala lepa za vašo pozornost.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu zakona.

Najprej pa ima besedo predlagatelj, kolega Jernej Vrtovec. Izvolite.

JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Ja, najlepša hvala.

Zakaj je Nova Slovenija ponovno vložila ta zakon? Zaradi tega, ker nikoli ne bomo obupali pri prizadevanjih za več podjetnosti v državi, za nižje davke oziroma davke, ki bodo v razumnem okviru za te ljudi, ki vsak dan delajo in se vsak dan trudijo. In še enkrat, ne gre za tiste menedžerje, kot je bil nekoč vaš predsednik vlade z milijon evri plače in nagrad, ampak gre za preproste delovne ljudi, od mizarjev, kovinarjev, strugarjev do frizerk in kozmetičark in še bi lahko našteval. Koliko je obrtnikov v državi, ki predstavljajo nekako ponos, ponos za delavnost, tudi zaposlovanje? In se res trudijo. In trudijo se kljub temu, da jih vi iz meseca v mesec stiskate z davčnimi bremeni in tudi ljudi na drugi strani. A poglejmo najprej samo eno stvar. Medtem ko velikodušno obljubljate bombonček, tudi normirancem, tudi ljudem z božičnico, glejte, te iste ljudi, ste jih tri leta tepli s palico, dobesedno. Danes božičnica. Veste, vi ste jo štirikrat vzeli v tem mandatu samo z novelo Zakona o dohodnini na povprečno plačo 3600 evrov v treh letih, samo zaradi tega, ker ste razveljavili naš Zakon o dohodnini. In zdaj prihajate ven z nekim bombončkom. Ampak glejte, to je populizem kar se greste, to je izključno populizem. Ker ne vem zakaj, potem pa pač smo prišli s predlogom, da božičnico zaslužijo, ne vsi, kot ste dejali, tudi študentje, dijaki? Ampak jaz se sprašujem, eno stvar, kdo temu espeju, normirancu zagotavlja božičnico? Vi ste mu jo vzeli. Jemljete jim. Ampak on za to božičnico veste kaj mora vse delati s svojimi lastnimi rokami izdeluje okna, je mizar, kovinar, striže. On, ne more si privoščiti sam sebi izplačati božičnice. Verjemite, da ne, ker dela sam. Iz meseca v mesec, se v bistvu preživlja in vi kljub temu rečete, ne. Še huje, še 2 odstotka za dolgotrajno oskrbo, čeprav je ni. Še 2 odstotka ste mu nabili in to zdaj, ne meseca julija. Torej, ta mačehovski odnos, ki ga imate do obrtnikov, me izredno moti, kajti to ni mačehovski odnos do nekih tajkunov, kapitalistov, ki jih je pač tudi v vrstah te koalicije veliko, ampak bogatih direktorje. Ne, to gre za tiste preproste ljudi, ki iz dneva v dan trdo garajo zase, za svoje zaposlene, za svoje družine. A veste, do 500000 evrov prometa imamo mi skoraj 70 odstotkov podjetij v tej državi. To je naša hrbtenica, to je zdravo jedro, ki bi potrebovalo več posluha, ne pa davčnega primeža. Pobudo, da smo ponovno vložili zakon pa je dal zagotovo gospodarski minister / nerazumljivo/, ki je 4. 8. za revijo Podjetna Slovenija dejal: Moramo nazaj spremeniti sistem normirancev in ga vrniti na raven, kot smo ga poznali prej." In potem je rekel: "To absolutno podpiram." Mi smo rekli, ker bo težko to šlo skozi koalicijo, da bo to predlog SD bil na poslanskih klopeh in bo Gibanje Svoboda gladko rekla, ja, kar imejte to zmago v SD. Smo vam dali tukaj, dragi SD-ci, priložnost, ki jo je potem, ko je bil enkrat z mano na televiziji, podprl tudi vaš vodja poslanske skupine in je rekel, da bo tokrat pa glasoval drugače. Jaz verjamem v pač načelnost, da nekaj govorimo, drugo lahko pač drugo naredimo. To je nenačelnost. Torej, verjamem, da bo ta zakon ne glede na današnja stališča poslanskih skupin imel podporo. Normiranci so drugače, veste kaj je pod to vlado? Nek simptom tega sovražnega odnosa do obrtnikov in podjetnikov. In, ko je bilo prej rečeno, da zdaj sredi leta oziroma da že proti koncu leta gremo in spreminjamo ta sistem, da to ni predvidljivo, je bilo eno izmed stališč. Ali, pa je predvidljivo to, da predsednik Vlade pride s to isto pobudo, spodobno. Še huje, ali je predvidljivo za vso slovensko gospodarstvo, da reče populistično glede božičnice? Pa še več, ali je bilo predvidljivo, državna sekretarka, v preteklosti to, da smo vedno davčne, davke in davčno zakonodajo spreminjali tik pred koncem leta? Ali je ta podjetnik imel kakšno predvidljivo okolje?

Zdaj pa preberem, gospa državna sekretarka, jaz ne vem, če vi sedite na istem ministrstvu kot vaš minister. Ampak vaš minister je pred kratkim takole dejal: "Naredili smo zmoto. Zaradi tega gremo mi ta sistem spreminjati." Po mojem, da imate to v klipingu, ki vam ga zjutraj pošiljajo, v to verjamem, ampak vaše stališče sploh ne odraža tistega, kar so vaša izhodišča, čeprav so naš predlog zakona boljši kot so vaša izhodišča, ampak vaše stališče, gospa Božič, ne izraža tega, kar ste pripravili v izhodiščih. Ali se vi zavedate kaj ste prebrali ali pa kaj so vam pripravili? Jaz tega res ne razumem. Zakaj pred javnostjo greste in rečete, ja, naredili smo napako glede normirancev in se zelo opravičujemo. Danes pa vi preberete popolnoma nekaj drugega, vi preberete vse proti temu zakonu, ponovite celo stališča iz preteklosti, ki ste jih imeli, da, čestitam za konsistentnost drugače, ampak to je v nasprotju z izhodišči, ki ste jih sprejeli in če preberem še naprej, kar je minister Boštjančič dejal, ne, "da bi se podjetniki lahko posvetili svojemu delu", je bil eden izmed citatov.

Potem podprite ta zakon, ki ga imamo danes na mizi, kajti če je ta zakon glede normirancev anomalija, potem je tudi vaš, ki je samo na videz boljši, ker dvigujete na 120 tisoč evrov. Zadaj pa je, zadaj pa je večja obremenitev. Torej, dajte se malo uskladiti kaj govorite, pač pa v preteklosti so bila vaša stališča jasna, vedno proti normirancem. Sem vesel, da mogoče, sem bil vesel, da je prišlo neko spoznanje s strani Ministrstva za finance. Ja, res potrebujemo spremembo, da ste res uvideli zmoto, ampak po današnji diskusiji sodišč te zmote niste videli, niti je ni videl gospodarski minister, kajti stališča njegove stranke potem odražajo v vse nasprotno temu.

Glejte, kaj je bistveno pri normirancih? Pri normirancih je bistveno to, da so te oblike, tako rekoč espejev, z manj birokracije in manj administrativnih ovir. Mi bi morali tukaj narediti nadgradnjo sistema. V pavšale, v pavšaliste, za tiste, ki, kot so gostinski lokali, kozmetični saloni, če želite, druge storitvene dejavnosti, turistične kmetije, da jih bi dali na pavšal, zaslužek do 300 tisoč evrov in pavšalna obdavčitev, kot je to v Avstriji, s tem, da v Avstriji imajo, imajo pač tudi kvadraturo in kje določen lokal je in kje ni. Ampak s tem bi mi razbremenili te ljudi, s tem bi gostinski lokal, ki lahko doma dvostavno knjigovodstvo, ne, bi zaradi tega ta gostinski lokal, ki zasluži do 300 tisoč evrov že na knjigovodstvu, pri računovodkinji, veliko privarčeval, da ne govorimo o frizerkah, ki potem davčno, se opravičujem, ampak ja, oni davčno optimizirajo s štempljanjem pač nekih računov, s prikrivanjem zaradi tega, da niso tako davčno obremenjeni, kam je pripeljala politika te vlade v odnosu, zaradi takšnega odnosa, kot ga imate do podjetnikov in obrtnikov? Do tega, da je naša povprečna neto plača samo še 100 evrov ima razlike s povprečno plačo na Hrvaškem, državna sekretarka. 100 evrov je razlike. Včeraj smo dobili podatek, da zaradi dolgotrajne oskrbe, ki je ni, da zaradi tega ukrepa je naša povprečna neto plača spet padla. Vi nas peljete zelo nazaj s to politiko, ki jo imate, s tem razrednim bojem proti obrtnikom in podjetnikom. Če smo, deset let nazaj so nas Češka, Slovaška, Poljska gledali v hrbet, so danes tam, kjer smo mi, prav tam. Mislimo pa mnogo pred tem, kar predstavlja ta Vlada in nas bodo vsak čas ali pa še en mandat te Vlade te države prehitele. Hrvaška je imela seveda štiri leta domovinske vojne, mi smo imeli mnogo boljše izhodišče kot oni, ampak glej ga, glej, mi imamo enako povprečno plačo zaradi tega, ker se ukvarjamo s stvarmi, ki niso bistvene v tej državi, ki vodite takšno politiko, ki v bistvu pelje tudi del v dekadenco, če želite. In ta simptom bremenitve gospodarstva je pa dosegel vrh v tem letu, vrh zlasti z dolgotrajno oskrbo.

Torej še glede pobranih davkov, ker to smo že parkrat govorili, ne. Ne razumem, zakaj je ta predlog zakonodaje normirancev po vašem anomalija, ne razumem, kajti normiranci glede na odstotek, kolikor jih je, dajo več davka v državno blagajno kot pa navadni s. p.-ji. Dajte mi to obrazložiti, kje je tukaj potem problem, kje je problem, zakaj je to anomalija. Na odstotek normirancev dajo normiranci več davka kot pa navadni s. p.-ji. Torej pavšalne tovrstne obdavčitve absolutno delujejo. Ta zakon potrebuje podporo zagotovo in v drugem branju tudi amandmaje. Tudi to verjamem v Novi Sloveniji, da bi se lahko skozi drugo branje odvila temeljita razprava, kaj lahko pričakujemo in kaj ne in kako pravilno razdeliti stopnje olajšav. Lahko se dvigne tudi na 150 tisoč evrov, normiranca seveda med 110 recimo in 150 tisoč evrov je lahko, so lahko normirani odhodki v višini 60 odstotkov, med 70 in 110 je lahko 80, je lahko 70, nadalje 80. Se pravi, lahko se tukaj tudi politika poenoti in da reče, tem ljudem bomo pustili dihati. Torej še enkrat, ta predlog zakonodaje vam jaz obljubljam, da če ga tokrat ne boste podprli, ga bomo še enkrat vložili. Še enkrat. Zaradi tega, ker ne moremo prenesti samo na eni strani govorjenja s strani nekaterih koalicijskih strank in ministra, kako je potrebno ta del spremeniti, na koncu se pa nič ne zgodi, ti ljudje pa v bistvu zapirajo svoje dejavnosti zaradi davčnih bremen te Vlade. Torej v Novi Sloveniji verjamemo sicer v pogum poslank in poslancev na tej seji v četrtek, če pa tega ne bo, pa obljubljamo ponovno vložitev zakonodaje, mogoče spremenjene, ki bo za normirance še bolj ugodna. Za vse ostalo pa so tu naslednje državnozborske volitve in naslednja koalicija., ki bo ta Zakon o dohodnini spremenila, normirancem pustila dihati, uredila tudi pavšale za druge dejavnosti in omogočila gospodarski, podjetniški preboj te države.

PODPREDSEDNICA MAG. MIERA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Janez Cigler Kralj, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa, podpredsednica. Gospe iz Ministrstva za finance, kolegice in kolegi in vsi, ki nas spremljate.

Najprej ena definicija iz Frana, to je na spletu dostopno, amnezija. Amnezija je po Franu, citiram: trajna ali začasna izguba spomina: Zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo; delna, popolna starostna amnezija. Wikipedija piše v amneziji, da je to stanje, ko je spomin moten. Vzroki za amnezijo so lahko organski (poškodba možganov ali uporaba zdravil, običajno pomirjeval) ali funkcionalni. Zakaj to citiram? Zato ker tole jaz nisem mogel verjeti zdajle, ko sem poslušal stališča pa mnenje Vlade. Mislim, zdaj ne vem koga imate za norca, spoštovani predstavnici Ministrstva za finance pa koalicija, predvsem pa moram reči, da tu gledam eno stranko koalicije, bomo rekli, ki je pravzaprav zaslužna, da smo mi s tem zakonom ponovno šli, zato ker je njen predsednik javno rekel, javno rekel, da je bila velika napaka in citiram, Han za podjetno Slovenijo: Treba je vrniti star sistem normirancev. Zdaj pa predstavnik tam te stranke govori, da to ni v redu sistem, da to ni sistemsko, da prejšnjič, ko smo to vložili, je bil problem to, da so bile tudi noter, bomo rekli, zelo dobro razdelane olajšave za spodbudo mladim, ko začenjajo svojo življenjsko pot, mladim parom, ko začenjajo graditi svojo pot skozi življenje in potem mladim družinam in tako naprej so bile davčne olajšave za najem nepremičnin, torej stanovanj po domače. In prejšnjič je bil to problem. In je gospod Han, ki ga jaz zelo cenim, in ki ga mnogi mnogi gledajo, zdaj so reflektorji v njega uprti, saj smo bili skupaj na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, in on je, on je rekel, treba je vrniti star sistem normirancev. In smo mi rekli, evo, bomo pomagali, je predlagatelj prej dobro rekel, pomagamo, je to Hanov zakon pravzaprav. No, zdaj posluša, zdaj pa res ne vem, ali se je zgodila vmes amnezija in kakšni so vzroki, ker zdaj kar naenkrat pa to ni v redu in ni sistemsko in ni in ni ne vem kaj. Da ne govorim tudi o tem, da gotovo največja vladna stranka Svoboda, Gibanje Svoboda, politična stranka, ki nas vodi, ima tudi izgleda ali delno ali popolno amnezijo, ne vem. Najprej enkrat so vam gospodarstveniki pa tisti, ki ustvarjajo, sovražniki, kapitalisti, govori tu vaš predsednik, predsednik Vlade, moram reči, nedostojno, kako so to bogataši z bajnimi dobički in tako naprej in jih je treba tlačiti. Zdaj, on ima tudi amnezijo, ker, po mojem ima več pod palcem, kot mi vsi skupaj tu, da ne rečem bivši direktor zelo uspešne firme in tako naprej, ki je govoril, kaj bi on z dodatnimi dobički, ker ne rabi, mislim z dodatnim denarjem, če bi dali razumne davke, ker bi to on zaflečkal za neumnosti. Mislim, poglejte no. To je vse skupaj prav smešno. Ali mislite, da to mislim, da tega ljudje ne opazijo ali mislite, da tega ne opazijo? In naprej, citiram istega gospoda: "Treba je vrniti staro ureditev za normiranje samostojne podjetnike, to absolutno podpiram." Konec citata. In mi smo dali noter ta zakon. In kaj naj rečem? Verjetno ni idealen, vrača pa nazaj sistem, ki deluje, ki je preverjen, s katerim je bila velika večina uporabnikov zelo zadovoljna, s katerim je bila lahko tudi vlada zadovoljna, ker je imela predvidljiv sistem za načrtovanje proračuna, koliko bo prihodkov in tako naprej. In prej je bilo že zelo dobro, kolega Horvat in predlagatelj, kolega Vrtovec, sta zelo dobro razložila koliko je država pobrala od normirancev po starem sistemu in koliko od ostalih, ki delajo pač po obračunih. Jaz ne vem, in tu se kar naenkrat, slon je tu v sobi, slon je v naši razpravni dvorani in vsi se delajo, da ga ni. Hkrati pa predsednik Vlade reče, ja, to je bila napaka, bomo zdaj dali nazaj star sistem in smo že na tem, da to sprejema. Zdaj pa poslušajte, tule sem jaz dobro poslušal predstavnico ministrstva, saj mi je težko, ker vam je težko, po moje ste v zadregi, ne? Vlada je že potrdila izhodišča, ki jih je poslala na Ekonomsko-socialni svet. Ja, poslušajte, izhodišča niso nič. Kot dolgotrajna oskrba je to, pa še pri dolgotrajni oskrbi je zakon napisan, samo je slab, neizvedljiv in tudi pač ga ne znajo na MSP izvajati. Tule ni pa nič. Izhodišča niso nič. Kaj bo? ESS bo rekel, na eni seji bo rekel, izhodišča so v redu, zdaj pa pripravite zakon. Vlada ali imate kakšno časovnico? Kdaj bo zakon? Kaj? Ja, pa je, ni boljše priložnosti, kolegice in kolegi. Resnično vam govorim, da se danes sklep o tem, da je zakon, pa pustite, da je predlagatelj NSi, vzemite predlagateljstvo, zdaj govorim sicer brez posveta s kolegom Vrtovcem, ampak če nam gre za normirance pa za dober sistem, vzemite predlagateljstvo, če moti, da je Cigler Kralj tam gor napisan, prvopodpisan, posvojite nekako zakon. Ne vem, sprejmimo sklep, da gre naprej, vzemite Botrstvo, dajte amandmaje pa gremo hitro nasproti tem normirancem. Še en znak amnezije, da zdaj nam očitate, da je nesistemsko vsakih par mesecev spreminjati poslovno okolje in ureditev za normirance. Pa čakajte malo, kdo je pa začel s tem, kdo je pa začel s tem? 2022 je začela dobra reforma, dohodninska reforma, ki je šla v smer, bomo rekli, da ljudem ostane več in zdaj bi ljudje, če vi ne bi revanšistično prekinili te dohodninske reforme, bi ljudje imeli že štiri božičnice, štiri božičnice brez dodatne obremenitve. Takole bi jih imeli, bi jih že porabili za lepe stvari, za to, kar se božičnica porabi. Ja, jaz ne vidim druge razlage kot amnezija, stanje z motenim spominom.

Zdaj pa smo mi krivi, da hočemo spreminjati. Ja, pa saj ste vi rekli, da ga je treba nazaj spremeniti, da ste spoznali napako. Zdaj jaz tule nečesa pač ne razumem, izgleda dobro, ampak poslušajte, sprejeta izhodišča na Vladi pa izhodišča na ESS, pa pol spet nazaj. Delovna skupina, ki bo začela sestavljati ali pa pogledati ta izhodišča in potem se bo pisal, zakon imate napisano no, zakon imate napisano, dajmo v redu, vam bomo vsi oprostili, seveda bomo še vedno omenili za to, da se ne pozabi, ampak vam bodo oprostili, da ste naredili napako, vznemirjali zadeve ali zaradi doktorjev ali zaradi ne vem česa, ideologije, ideološkega razrednega boja proti tem, ki ustvarjajo, ki so podjetni. Ampak dajte sprejeti ponujeno roko, sprejmimo sklep, da je primeren za nadaljnjo obravnavo, pa potem amandmiramo, bomo sodelovali, pa bomo videli, če lahko kaj dobrega za ljudi naredimo. Ali gremo samo z, bomo rekli, obljubami nekih bombončkov, ki spravljajo spet na noge spet te iste ljudi, ki ste jih že vznemirili zdajle dve, tri leta. K temu, kar je bilo že povedano o vseh teh podjetnikih, ki se trudijo, ki delajo, ustvarjajo s svojimi rokami zjutraj zgodaj vstanejo, ki jih vidite s kombiji hitijo na delovišča, hitro vzamejo eno kavo za zraven, sendviče, da potem pojedo tam, oni imajo tudi zaposlene ljudi, lahko delajo sami, lahko imajo enega, dva, velikokrat so to družinske firme, lahko imajo osem zaposlenih, dajejo plače. To so ljudje, ki so izjemno odgovorni, gospe in gospodje, to so odgovorni. On se trese, da zagotovi denar, da izplača 12 plač, pa še kako nagrado, a zdaj ste mu pripopali še dodaten stres, ljudje, dodaten stres, če boste šli, če bo rinil Robert Golob s to božičnico, mu je dal dodaten stres. Ni problema, saj kdor ustvari, pa skupaj ustvarijo, pa poslušajte, pol firm daje božičnico, ker jo lahko tam, kjer je, ne morejo, tako ali tako vedo, vsi. Vsi so trpijo to. Niso neki oddaljeni kapitalisti, gospodarstveniki tipa Robert Golob na čelu GEN-I so ljudje, ki se trudijo iz dneva v dan. Pa jaz vem, da vsaj v SD to razumete, ker ste, ker ste tudi, bi rekel, iz tega miljeja. Poleg teh naš zakon tudi gre nasproti kmetom. To je treba poudariti. In tudi tu izgleda, da so kmetje razredni sovražniki trenutno. Dajte v dobro nosilcem kmečkega gospodinjstva glasovati, prosim, danes za ta naš zakon, da se gre s sklepom naprej, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Ker ne samo obrtnike, podjetnike, tudi nosilce kmečkega gospodinjstva vsekakor postavlja v boljši položaj, dajmo to narediti, dajmo to narediti še letos, pa da bodo s 1. 1. nazaj na starem sistemu, pa bomo vsi skupaj pol rekli, okej, bilo je težko in tako naprej, ampak smo pa smo pa vsaj popravili. Tisto, tisto napako, ki je bila narejena. Ni nič narobe, če kdaj spoznaš. Napako, jo priznaš in jo popraviš. Če pa pol naprej greš v prestižni boj, pol pa vidim, da na meni niso, niso iskreni. Glejte, sistem normiranih odhodkov je po vseh podatkih privlačen predvsem za tudi višje kvalificirane male podjetnike. Podatki kažejo, da je največ normirancev v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, informacijskih in komunikacijskih, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih, gostinstvu in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti. Ali si želimo, gospe in gospodje, v teh dejavnostih manj ali več podjetnikov. Retorično vprašanje. Mi v Novi Sloveniji si sigurno prizadevamo za več takih podjetnikov. Mimogrede spet bom mednarodni obrtni sejem omenil, otvoritev je bila zelo povedna, voditelj otvoritvene slovesnosti je rekel, da je normiranec iz te dejavnosti, kulturne, razvedrilne in rekreacijske in je rekel, da že z obrazom, potem je povedal, dajte, pustite nam delati, pustite nas na meri, čim prej popravite to napako, pa gremo naprej. Ja, in tam, kjer so bili vsi zase, smo mu ploskali, pa smo rekli, saj bomo, saj bomo, zdaj pa spet nič. V Novi Sloveniji si želimo čim več podjetnikov in podjetnic na področjih strokovne, znanstvene, tehnične, informacijske in komunikacijske dejavnosti. Želimo si enostaven način poslovanja za manjše podjetnike, želimo si ugodnega poslovnega okolja za te ljudi, ki ustvarjajo in prispevajo, zato predlagamo, da se odpravi okrnitev sistema normiranih podjetnikov, ki jo je uzakonila obstoječa vladna koalicija ter da se povrne ureditev v stanje iz časa naše vlade. Seveda bom glasoval za to, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo in upam, da še tekom dobre razprave pridemo do tega, da vseeno zberemo dovolj glasov, da se to zgodi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega Rado Gladek, izvolite.

RADO GLADEK (PS SDS): Podpredsednica, hvala lepa za besedo.

Zdaj, današnji dan je en tak trenutek v tem Državnem zboru, ko se človek vpraša kaj tukaj pravzaprav delamo, ker po eni strani nas Vlada prepričuje, da to, kar je vloženo ni dobro. Po drugi strani hkrati napoveduje svojo rešitev, ki je precej podobna. In zdaj mi naj bi razpravljali oziroma se, bi rekel, opredeljevali do teh stvari, kar je tako, kot je predsednik Gibanja Svoboda na kongresu rekel, to je res en vrtec in očitno vrtec vodi to državo. Pa bom nadaljeval tam, ko je kolega Kralj pa začel s tem medicinskim vidikom, kolega Kralj se je bolj osredotočil na izgubo kratkotrajnega spomina, jaz bom pa par besed rekel tudi o izgubi dolgotrajnega spomina te Vlade. Ker sem se naposlušal kot član Odbora za finance pa kot bivši podjetnik, sem se naposlušal kritik in da ne rečem grdih besed o normirancih, pa vam bom osvežil malo spomin, mogoče se bo kdo še kaj tega spomnil, kakšen stavek, ki ga je izrekel. Pa zdaj se vračam, kot sem rekel, na dolgotrajni spomin na leto 2022. Ko smo takrat prvo spremembo škodljive dohodninske zakonodaje prejšnje Vlade, ki bo uničila javne finance, uničila gospodarstvo in takrat smo poslušali naslednje stavke: "Vlada je pripravila Predlog Novele o dohodnini, ki predstavlja enega od ključnih inštrumentov za zagotavljanje javno finančne vzdržnosti v prihodnjih letih - to je bilo tri leta nazaj - sistem normirancev je nepravičen, zato smo ga naslovili. Normiranci so glede na zaposlene v neenakopravnem položaju in gre za velik razkorak v obdavčitvi in vsi vemo - to so vaše besede oziroma besede poslancev in sekretarjev -, da normiranci plačajo veliko manj dajatev kot zaposleni." Namen teh sprememb: odprava škodljivih posledic, ki jih je vsilila prejšnja koalicija, zaradi uvedenih sprememb so prihodki državnega proračuna bistveno nižji, kot bi lahko bili. S koalicijskim sporazumom, s sporazumom smo se zavezali, da bomo še letos ustavili te škodljive trende in z novim zakonom odpravili povzročeno javno finančno škodo, sedanja opozicija pa se zato v teh okoliščinah poslužuje vseh mogočih manevrov, da bi ohranila veljavnost sedanjega zakona.

V koalicijski pogodbi smo si na davčnem področju postavili ambiciozne in obsežne cilje. Zavezali smo se k stimulativnim in pravičnim davčnim politikam in zagotavljanju dolgoročne finančne vzdržnosti, obljubili smo uvedbo celovitega sistema progresivne obdavčitve premoženja, da bi s tem zagotovili vire za razvojne politike in medgeneracijsko solidarnost. Koalicija ima visoke cilje pri prenovi sistema obdavčevanja pravnih oseb in poslovnih dejavnosti. Anomalije, ki se pojavljajo, ki jih želimo preprečiti, govorimo o normirancih, ki se vozijo po otroke v vrtec v dragih avtomobilih, hkrati pa plačujejo minimalne davke, s tem, da koristijo vse subvencije. Prišel je čas, da temu naredimo konec. To je bilo leta 2022. Pa še pikica na i. Vaš zakon še ni dokončno izvrtal luknje 726 milijonov evrov, temveč bi jo do leta 2025, in veste, kot skrbni načrtovalci moramo to ustaviti. Kje je luknja? Še enkrat več. Skrbni načrtovalci ste ustvarili po zadnjih podatkih luknjo milijardo pa pol.

Do nedavnega so bili normiranci rakova tvorba tega sistema. Pa če smo spet malo na medicini, veliko smo se naposlušali, kako so, kako je med normiranci tudi veliko zdravnikov, kar naenkrat preobrat, minister, normiranci so hrbtenica gospodarstva. Mislim, jaz, ko gledam poročila, mislim, jaz ne morem verjeti. Eno leto nazaj se kregamo, prepričujemo na teh odborih, minister pa državni sekretarji in sekretarke zagovarjate, kako so normiranci rak rana, potem pa čez noč čisto druga zgodba. In kaj je razlog? Volitve bodo. Izračunali ste, da iz gospodarstva ne boste dobili glasov in zdaj ste začeli s takimi, s takimi bombončki, ko se res vprašaš? Ali boste vi to državo, ali jo res želite uničiti? Ali kaj je vaš namen? In potem, predsednik, mislim, kar se tiče razumevanja davčne politike, predsednik včeraj na odgovore na poslanska vprašanja med drugim reče, da so se za to spremembo pri normirancih odločili zato, ker ni bil sprejet nepremičninski davek. Mislim, jaz sem razumel, da bo nepremičninski davek nova dajatev, ki bo omogočala določene razbremenitve. Zdaj bomo pa sprejeli, ker davek, se pravi novih obremenitev iz naslova nepremičninskega davka oziroma prihodkov ne bo, ampak zdaj pa kar naenkrat bomo pa, bomo pa, bomo pa lahko razbremenili normirance. Mislim, tukaj nekaj ne pije vode. In potem še reče, da je božičnica razbremenitev plač. Mislim, jaz se res vprašam kdo vodi to državo, no? Minister za finance, ki mu pa hočeš kdaj kakšno ustno poslansko vprašanje postaviti, ga pa itak ni, ker je skozi na nekih poteh. Nazadnje je bil, kolikor sem slišal, na Hrvaškem. Jaz upam, da se bo kaj, da mu bodo Hrvatje razložili, kako se, kako se vodi finančno politiko države, ker Hrvati nas prehitevajo po levi in po desni.

Tako da, kot je bilo že parkrat rečeno, nastavek oziroma ta predlog Nove Slovenije je sigurno čisto korektna možnost, da to spustimo naprej in potem bo čas, če ste vi dejansko, jaz ne vem, lahko da bo jutri že kaj drugače, mogoče, bom zvečer gledal poročila, mogoče bo pa minister za finance spet kaj drugega ugotovil, no, ampak če recimo, da bo ta, da bo ta pot šla naprej, jaz mislim, da je tekom, tekom razprave možnost, možnost ta predlog Nove Slovenije pač prilagoditi, najti nek konsenz, se pravi, ta polovica dvorane že, bo že četrto leto, ko zagovarjamo ta sistem normirancev. Zdaj ta vrtčevski del je to dojel, del na drugi strani je dojel, pa se ne upa zaradi razmerij v koaliciji, saj pravim, enkrat priznati, da bi morali nekaj narediti, ko je stvar na plani, na planu, se tega ne upa. Ampak mislim, da imamo pa nek konsenz, da to stvar spravimo. Ali bomo jutri, jutri, se pravi, danes boste to zavrnili, jutri prišli z novim predlogom in dvignili roke in gremo naprej. Mislim, glejte, jaz sem, kar se normirancev tiče, že toliko povedal, da me že, se mi že v bistvu zdi neumno vse skupaj, ampak samo en primer, a ne. Ker se normirancev tiče, vemo, da je eden od razlogov ta, da se normiranec ne ukvarja s knjigovodstvom, se pravi, da je razbremenjen tega. S 1. julijem ste uvedli obvezno, obvezno pošiljanje knjige izdanih pa prejetih računov, ne. Takrat je bilo sicer rečeno, da boste, mislim, mi smo brali, da bo, da bo FURS že pripravil, že pripravil maltene obračun za DDV in tako naprej, da bo to vse narejeno. Figo. Veste, kaj se je zgodilo? Računovodski servisi imajo še več dela zaradi tega, ker morajo vsak mesec, bi rekel, to pripravljati. In kaj se je zgodilo? Ja, povišali so se stroški. Ne vseh, ampak nekateri računovodski servisi so, pač to dodatno storitev pač zaračunajo. In tudi tem vašim normirancem, ki ste jih sklestili v teh treh letih, je to še dodaten strošek, čeprav ste vi takrat prodajali, ne, saj to bo v bistvu vse avtomatizirano, saj bodo stvari avtomatsko letele. Realnost je potem čisto drugačna. Tako da jaz bom, jaz seveda bom ta predlog podprl, apeliram tudi ostale koalicijske poslance, da damo predlogu možnost. In kot je prej kolega rekel, dajmo ga čim prej spraviti čez, čez to parlamentarno proceduro. Časa za usklajevanje mislim, da bo dovolj in da dejansko, če smo, če smo vsaj približno enotni, kar so, kar se normirancev tiče, da pa le niso taka rak rana te družbe, da jim damo pač neko spodbudo, pa da lahko normalno začnejo oziroma da vedo, kaj jih čaka v naslednjem poslovnem letu.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Franc Breznik, izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala gospa podpredsednica, najlepša hvala.

Kot sem danes povedal v samem stališču Slovenske demokratske stranke tako tudi sam menim, da je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki so ga predlagali v Novi Sloveniji, kjer se ponovno uvaja torej 80 odstotna višina priznanih normiranih odhodkov, kjer se pragi ponovno dvigujejo na 100 tisoč evrov in 50 tisoč evrov za tiste popoldanske s. p.-je, jaz mislim, da nek, lahko bi rekel, blažilni del vseh napak, ki jih je Vlada Roberta Goloba na tej poti naredila. Zdaj, če sem zelo pozorno poslušal kolega iz Nove Slovenije pa tudi zadnjega kolega Gladka iz Slovenske demokratske stranke, so govorili tudi o nekaterih napakah, ker se je Vlada Roberta Goloba dobesedno učila, eksperimentirala je, kot sem danes povedal v našem stališču. Pa ne gre samo za celo vrsto zadev, kar se tiče na področju davkov, ampak gre tudi na ostalih birokratskih ovirah. Spomnimo se tako zvani Mesecev zakon o štempljanju, čez koliko mesecev smo ga popravljali. In pravica do odklopa, in to v državi, ki je polno malih podjetij, ki se morajo prilagajati večjim multinacionalkam, kjer morajo včasih delati opolnoči pa v tretji izmeni pa iskati celo vrsto nekih notranjih rezerv, da lahko nekatera naročila dobijo, ker ravno zaradi tega je Slovenija konkurenčna in lahko in je lahko močno izvozno orientirana. To pomeni, vodijo vlado ljudje, ki nikoli niso počeli. In tudi pri Robertu Golobu, ki so ga nekje imeli za vrhunskega menedžerja, čeprav nikoli ni v bistvu bil kot takšen podjetnik, ampak v paradržavnem energetskem sektorju se je ukvarjal z elektriko, ki smo jo preprodajali. Ko se je prvič zgodil, lahko bi rekel, neka anomalija na trgu električne energije, spomnimo se, je tudi GEN-I prodal v terminskih pogodbah celo vrsto elektrike v tujino, ki je mi nismo niti proizvedli. In ko se je cena sesedla, je država morala dokapitalizirati in posojati dobesedno denar GEN-I in ostalim za to, da so lahko preživeli. Torej ves čas, ko je bil trg stabilen, ko je šlo samo za, lahko bi rekel, letne nianse pri prodaji elektrike ali pa sezonske, če bi se lepše izrazil, potem so kupovali elektriko po 20 evrov, če govorim kar takole izpod palca in prodajali po 50 evrov za megavatno uro in seveda lepo živeli in imeli velike dobičke, plače in so šli v vrhunske menedžerje. Karkoli se je na trgu zgodilo, tega njihova analitična služba ni nikoli prepoznala. Toliko samo o neki, lahko bi rekel, o nekem vrhunskem znanju nekoga, ki je specialist za elektriko.

Zdaj pa gremo nazaj k bistvu vsega. Jaz mislim, da je in tu moram čestitati že na začetku stranki Levica, ker če pogledamo, da se mandat zaključuje, lahko rečemo, iskrene čestitke stranki Levica, ker je svoje ludistične ideje, ki jih je imela v programu, lahko bi rekel popolnoma implementirala v vladne politike te vlade. Jaz mislim, da jim moramo čestitati za genialnost. Ne vem, od kod s tako malo poslanci imeti tako velik pritisk in tako veliko besedo pri predsedniku vlade. Karkoli je proti ekonomiji, vsega, kar sem se učil, tudi s študijem ekonomije, karkoli smo se učili o ciklih, o proticikličnih ali pa procikličnih ukrepih, o mejnih vrednostih pri trošarinah, o Foerjevi analizi in vsega ostalega kar se tiče tudi neko ekonometričnih modelov, popolnoma čisto nasprotje vsega tega v tej Vladi.

Zdaj pa poglejmo situacijo v gospodarstvu in zaradi česa bomo in smo danes tam, kjer smo. To je začetek tako zvanega mandata Golobove vlade. Torej, obremenitev povprečne plače, končanja mini davčne reforme, ki je bila v manjšinski vladi sprejeta. Sprejeta pa zaradi tega, ker smo dajali nujen signal tujim multinacionalnim podjetjem, podjetnikom v Sloveniji in pa tudi tistim podjetjem, ki so se odločala za nove investicije izven klasičnih industrijskih držav, da Slovenija misli resno, da po eni strani izsušujemo tako imenovano birokratsko močvirje, tudi s številnimi tehnološkimi rešitvami, kar se tiče, s tem, da omilimo slovensko birokracijo in seveda, da davčni primež tako na kapitalu, kot na osebnih dohodkih ljudi v podjetjih, dobesedno, da ga zmanjšujemo. To je bil ta signal in tukaj na tej točki je začel svoj mandat tako imenovana Golobova vlada s tako imenovanim resetom zakonodajnih rešitev tretje Janševe vlade in s čiščenjem janšistov. Davki na kapital ponovno na 25 procentov. Pred kratkim tudi na kripto storitve, kripto denar, kjer smo bili, lahko bi rekel, na blockchain tehnologiji v preteklosti pred desetimi leti ena izmed vodilnih malih držav, poleg Estonije. Imeli smo celo vrsto rešitev in celo vrsto, lahko bi rekel, digitalnih nomadov, ki so se med tem časom in se še bodo selili iz Slovenije in iščejo boljše priložnosti v Evropi in tudi v svetu.

Normirance smo danes govorili, to je bil naslednji napad, torej na normirance. Mislim, da ne rabim ponavljati besed kolegov, ki so bile odlične, dobre analize, napad na njih. Pozabljajo, da so med normiranci ogromno tudi kmetijskih, malih gospodarstev, ki se preživljajo, ki neke svoje viške preko normiranih, kot normiranci prodajajo, za to imajo enostavno računovodstvo in tako naprej. Vse to uničuje.

Naslednja faza, ki sem jo jaz prepoznal in kjer so nam vsaj na začetku mandata dejali, da nagajamo, je bila ustanovitev 20 ministrstev. Tako zvani svetovni rekorderji, ne evropski rekorderji, glede na tudi populacijo Slovenije kot dvomilijonske populacije 20 ministrstev. 20 ministrstev. In potem pravijo, da je nekdo nagaja iz opozicije, ker smo jih rotili, naj tega ne delajo, ker bo koordinacija, tudi same pristojnosti, selitve ministrstev in tako naprej, vse to, kar prinese pri vsem tem, da bo vzelo dragocen čas.

Vlada je začela z 10,5 milijardno malho pri, lahko bi rekel, priborjenih evropskih sredstev iz različnih skladov, tako tistih, ki bi lahko pomagali zagnati velik investicijski ciklus in velik prebojni moment Slovenije. Zaradi tega prebojnega momenta Slovenije, optimizma, zaradi velike gospodarske rasti, ki smo jo bili deležni zaradi odličnih ukrepov desetih PKP zakonodajnih ukrepov tretje Janševe vlade, smo se nekako izstrelili v gospodarski rasti in smo poleg Danske bili na drugem mestu po najvišji gospodarski rasti v letu 2021. Spomnim se dela predvolilnih besed gospoda Goloba, kot je dejal, citiram nekako takole: Ja, ti ukrepi niso bili slabi, jaz bi naredil boljše, bili so neselektivni. Neselektivni. Oprostite, v času pandemije, vsi gospodarski ukrepi smo jo morali izvajati dobesedno na uro, ne v letih, ker je grozil kolaps številnih slovenskih podjetij. Na uro smo bili nekako vezani tisti, ki smo bili v parlamentu in ki smo nekako glasovali za te ukrepe, jih prilagajali in iskali tudi svoje napake in jih kasneje z recimo PKP sedem, osem, devet in tako naprej popravljali, da smo te krivice, ki so se morda tudi komu zgodile, nekako popravljali. Na uro smo bili vezani, ne na leto. Tako da, vprašal bi sedaj, kje so ti selektivni ukrepi? Je to mogoče tako zvana reforma plač v javnem sektorju, vsem povprek, večjo si imel plačo, manj si delal, večja bo tvoja plača. Tisti najbolj deficitarni poklici, ki nujno jih rabi javni sektor, so pa dobesedno bili deležni in so deležni še v naslednjih šestinah najmanjših popravkov. Torej, kje je tu selekcija? Kje je tu dejanska reforma in pogled in ali je učinkovitost javnega sektorja z vsemi plačami, ki bodo nastale, več kot milijardo in pol, kje je danes, bomo po vsej verjetnosti brez kakršnihkoli analiz, kasneje je sledilo po vseh teh ukrepih tako zvane začetka Golobove vlade, kot sem včeraj dejal, včeraj pri premierju. Slovenija, tukaj je naslov, je spet padla na lestvici svetovne konkurenčnosti, zato ker je to naslov iz dela iz leta junija 2024 zato, ker se je tudi v prvem letu Vlade, točno v prvem letu Vlade Roberta Goloba zgodil velik padec svetovne konkurenčnosti, ki ga je zaznal švicarski inštitut IMD, že 204 smo ponovno izgubili štiri mesta, tudi 2023, štiri mesta in smo padli takrat na 46. mesto med 67 državami. Zelo zanimivo, še enkrat ponavljam, zaznali so, da je porazna, porazni zlasti vladna in poslovna učinkovitost. Zaznali so porazno vladno učinkovitost v drugem letu vladanja Roberta Goloba. Predvsem to, kar je ugotavljalo kasneje Računsko sodišče, da je 20 ministrstev v vladi, predstavlja velik problem, kar se tiče koordinacije resorjev in ta problem so zaznali tudi pri delni reviziji črpanja evropskih sredstev, je zaznalo tudi, torej Računsko sodišče. Potem ta isti inštitut je za letošnje leto tri tedne star podatek, ponovno Slovenija izgublja temeljne konkurenčnosti. Še nižje smo šli, torej v treh letih gremo, drsimo. Sedaj so celo zapisali, konkurenčnost Slovenije v zadnjih letih peša na skoraj vseh pomembnih področjih, še bolj pa je zastoj opazen na tistih, s katerimi se je Slovenija sicer več let ponašala kot visoko rangirana. To dodatno potrjuje, da država potrebuje novo razvojno politiko. Jaz te zakonske rešitve, to novelo Zakona o dohodnini vidim kot prvi temelj te nove razvojne politike, posebej pa tisti močen signal podjetjem, predvsem pa manjšim podjetjem ali pa celo ljudem, ki se bodo odločili za podjetništvo, ki še so morda v nekih službah, ogromno pozitivnih zgodb Slovenije so začeli ljudje, ki so danes vrhunski, ki imajo vrhunska podjetja, ki so začeli torej z neko obliko dela poleg svoje stalne službe, kot so popoldanski espe in zgradili kasneje, ko so ugotovili, da je njihova podjetniška ideja zrela ogromna podjetja in so zaposlili ogromno ljudi, tudi na te pozabljamo. Slovenija je žal bila 45 let v socializmu te podjetniške kulture ni, jo ponovno gradimo in ravno zaradi tega je to tako pomembno. Torej, po vseh ukrepih začetka Golobove vlade. Veliki napisi. Vse kar citiram, je bilo v levih medijih, da ne bo kdo mislil, da citiram karkoli iz Demokracije, nove ali kakršnihkoli desnih medijev, tehnološki velikani zapuščajo Slovenijo. Sprva veliki davki, ki so se zgodili, torej pomenijo tudi za uprave podjetij so pomenili velik zalogaj, kar se je. Kaj se je zgodilo v tem času, zakaj so odhajali v Zagreb? Zato, ker je Plenkovićeva vlada, HDZ-jeva, ki vlada na Hrvaškem desetletje, tretji mandat naredila reformo, prav tako. Dohodnine, imajo dva dohodninska razreda, 2023 in 2033 in socialno kapico, in ko so nekako preračunavali plače, to bom kasneje povedal, da boste lahko videli kaj pomeni vse to na tiste najvišje plače. In ko govori Robert Golob o visokotehnoloških podjetjih, navadno so bili ljudje, ki so boljše plačani, inženirji, ki so boljše plačani, razvijalci, ki so boljše plačani, vsaj v bruto plačah. In na te imamo, mi smo, ko smo ukinili, lahko bi rekel, davčno reformo Janševe vlade, smo ponovno uvedli tudi 50 procentni dohodninski razred. Dajmo udariti potem močno, čeprav od teh ljudi poberemo relativno zelo malo davkov, ker jih je zelo malo v tem razredu. Je pa močan signal za vse uprave, za vsa podjetja, kjer so boljše plače, naj se izogibajo Slovenije na dolgi rok. Torej. Microsoft, SAB, / nerazumljivo/, A1 Slovenija, Lidl, celo / nerazumljivo/ vse to se je preselilo na Hrvaško, tam so tudi marketinški kolači. Poleg uprave je šef marketinga, navadno sedi zraven. Kaj to pomeni? Pomeni tudi za športnike, za tiste, ki rabijo sponzorje za šport in za vse ostalo, pomeni manjši kolač. Tudi na to pozabljamo. Tukaj je nekaj analiz zakaj Slovenija izgublja bitko za visoko usposobljene kadre. zakaj se slovenski podjetniki selijo na Hrvaško? Nedavne razprave kažejo na zaskrbljenost glede selitve slovenskih podjetij ali njihovih oddelkov - tudi tu ponavljam, marketinške proračune na Hrvaško. Glavni razlog: visoki davki v Sloveniji, podjetja in zaposleni v Sloveniji se soočajo z visokimi davčnimi obremenitvami, vključno z dohodnino, prispevki in davkom na dobiček. Je vse jasno? Mislim, da je vse jasno. Kaj privlači podjetja? Potem je tu birokracija, kljub poenostavitvam, Slovenijo pride v Slovenski podjetniški sklad, je birokracija še vedno ovira, medtem ko Hrvaška ponuja enostavnejše postopke tudi za ustanavljanje podjetij in tako naprej. Potem OECD, 19. september 2025, pomeni zadnja napoved: "Slovenija se je uvrstila na sedmo mesto med državami OECD po višini lanske obremenitve stroškov. Prvo mesto zaseda Belgija." Res je, smo na sedmem mestu, ampak če pogledate prvih sedem, vključno z Belgijo, si pogledate njihov bruto družbeni produkt. Njihove bruto plače, se sploh ne morem primerjati. Gre dvakratnik plač. BDP na prebivalca dvakratnik in še nekaj v Belgiji. Tako da so države, ki imajo tudi vrhunske kvalitetne državne servise, kot je zdravstvo. Tam čakaš na operacijo v dnevih, ne v tednih, mesecih ali pa v letih kot v Sloveniji. Tudi to je treba poudariti. Tako da, če pogledamo države, s katerimi smo mi tekmovali, s katerimi smo v letu velike širitve 2004 stopili v Evropsko unijo, smo se nazadnje še borili na žalost še samo s Hrvaško. In Hrvaška s svojo davčno zakonodajo nas prehiteva. Potem je sledilo, če se spomnite, direktiva, mislim Uredba o čezmejnem poslovanju, kjer je seveda bil pritisk Nemčije in ostalih držav, da morajo delavci, ki delajo te storitve, biti enako plačani kot približno enako plačani kot delavci v Nemčiji, v Avstriji, kjerkoli opravljajo storitve. Ravno zaradi davčne reforme s Hrvaško so ta podjetja preselila predvsem agencijske delavce vse na Hrvaško, zaradi tega, ker so ljudje in tudi podjetjem je ostalo več tudi od teh višjih bruto plač, ki so jih morali izplačevati za delo v tujini. In rezultat vsega tega, spoštovani, je to, kar sem prej govoril. Mi smo se posvetovali na 57 Mosu, mislim, da tudi kolegi iz Nove Slovenije in smo ugotavljali od kod milijarda in pol minusa ob tako visoko visokih davkih v Sloveniji. Kaj se je med tem časom zgodilo v Sloveniji? Kakšne izredne razmere, vojna, padec kometa, karkoli? Skupaj so ugotavljali, da, edina naravna katastrofa se je zgodila, da smo dobili vlado Roberta Goloba. Da smo dobili ljudi, ki implementirajo neke propadle ideje nekega socialistične ekonomije in da na koncu nam vse to uničuje delovna mesta, tista v gospodarstvu, med izvozniki in povečuje birokracijo in s tem tudi zaposlene v javnem sektorju. In ko se hvali Vlada z tudi nezaposlenimi, treba povedati, da ta statistika še vedno nekako drži, ampak mi izgubljamo zaposlene v gospodarstvu in na drugi strani, kolikor smo jih skoraj izgubili, še več smo jih zaposlili v javnem sektorju, ob vsem povečanju plač in vsem, kar temu sledi. To je, glejte, oprostite, pot v propad. Ob še enem dejstvu, ki ga pa bom vsaj predstavil, če boste vzeli Statistični urad Republike Slovenije, če boste vtipkali maj ali pa junij 2022 in boste vtipkali sedaj, ko bo konec leta, boste lahko ugotovili, da je bila realna inflacija v tem času, uradna, v treh letih in pol, v Sloveniji bo presegla 20 procentov. Koliko so pokojnine zrasle v času Vlade Roberta Goloba, s čimer so se hvalili? Mislim, da vse skupaj 12,4 procente. Naj me kdo popravi, če sem se zmotil za kakšen procent. V času inflacije 20 procentov. Koliko je kupna moč upokojencev po treh letih in pol Golobove vlade? Je večja, manjša? Manjša, kajne. Uradno skoraj deset odstotnih točk, neuradno zaradi grozovitih cen hrane in ostalih zdravil, pa tudi sedaj, ko prihaja kurilna sezona, pa imajo urad(?). Prag tveganja revščine je več kot 900 evrov in ugotavljamo, da je že 60 procentov upokojencev pod pragom revščine. In temu poleg normirancev bi morali slediti tudi splošna davčna olajšava, ne 7 tisoč 500 evrov, koliko so vzeli in koliko je bila za letošnje leto v stari reformi tretje Janševe vlade, ampak v tem trenutku, če pogledamo standarde, kje je prag revščine in to pomnožimo z 12, bi morali ugotoviti, da bi morala biti splošna davčna olajšava torej približno na 10 tisoč evrih, približno 10 tisoč evrov bi morala znašati splošna davčna olajšava za naslednje leto. Točno tam bi morali biti. Tu gre za nek model, za nek "gentleman agreement" znotraj ekonomistov vsake države, vsaj tiste, ki govorijo, da so socialno ali pa socialno in tržno naravnane države, kjer jim prag tveganja revščine se šteje, da je splošna olajšava nekako povezana s tem, s to številko.

Več kot 20 procentov bo konec tega leta, torej inflacija v Republiki Sloveniji v času, ko je vodil vlado doktor Robert Golob. In če pogledamo zelo zanimive zadeve, spet Delo. Torej smo, evo, še ena naslovnica, Delo, Pia Kapitanović, novinarka, 18. februarja 2025, to pomeni začetek tega leta skoraj, zaposleni smo bili v obdobju zadnjih treh let prikrajšani za 2 tisoč 100 evrov, februarja letos so to izračunali. Številne evropske države znižujejo davke in prispevke, Slovenije jih zvišuje, to povzroča padec konkurenčnosti in nižanje neto plač. Letos februarja so izračunali, 2 tisoč 100 evrov je bilo vsem zaposlenim vzeto iz njihovega žepa, sedaj se jim ponuja 600 evrov pred volitvami. Koliko je bila polovica približno minimalne plače, 600 evrov, 639 evrov. Dejansko pa je v tem trenutku mislim, da je ta številka vsaj 2 tisoč 500 evrov, mogoče še več. Skoraj štirikrat manj, kot bi dejansko pripadalo v sistemu davčnih olajšav, kot jih je predvidevala zadnja reforma Janševe vlade.

Zato, spoštovani kolegi, no, tu je še en zanimiv podatek, glede Hrvaške še en podatek, teh podatkov o plačah naših javnih uslužbencev ne bodo veseli, torej glede hrvaških javnih uslužbencev tudi slovenski ne smejo(?) biti veseli. Zelo zanimiv prispevek. Na Hrvaškem je učitelj že skoraj bolje plačan kot v Sloveniji. Plače v Sloveniji, na Hrvaškem so skoraj enake, če seštejemo prispevek za dolgotrajno oskrbo kot davek, so v bistvu v tem trenutku že poravnane.

Zelo zanimiv naslov. Bomo Slovenci začeli hoditi na delo na Hrvaško? Tudi sprašujejo javne uslužbence. Toliko o delu, o fiskalnih ukrepih Golobove vlade, da ne govorimo o vseh, o vsej birokraciji, ki smo jo bili deležni, o kateri so razlagali kolegi in moj zadnji diagram je pa seveda, Slovenija med državami z večjim padcem industrijske proizvodnje. To pa je tisti najbolj smrtonosen podatek, ki na dolgi rok vsebuje vse tisto, kar je slovenska konkurenčnost prednost. Slovenija, država še iz bivše Jugoslavije, z dolgoletno industrijsko tradicijo, močno izvozno naravnana, v sosledju, ki deluje z mnogimi multinacionalkami. Naši izdelki in storitve so vtkani vrhunske produkte, vrhunske blagovne znamke in to se pa dogaja v Sloveniji v prelomnem obdobju tudi tako imenovane industrijske tranzicije, kjer del avtomobilske industrije prihaja v recimo vojaško, kjer inovacije tudi v vojaških na nekaterih sistemih kasneje ponovno prihajajo tudi v civilne namene in tako naprej, v, lahko bi rekel, v času, ko se karte mešajo na novo tudi v industrijski proizvodnji ali pa morebitni novi industrijski proizvodnji 21. stoletja, Slovenija pada. To je naš zadnji veliki adut, ki smo ga imeli, naša največja garancija za našo socialno državo. Igranje, kot pravi Golob, da so nam napake dovoljene, to je izjavil na kongresu, dvakrat sem moral to prečitati, nam so napake dovoljene, češ to delajo tudi otroci, ampak oprostite, lahko se delamo napake, navadno se od napak ni vsak nekaj nauči, vsak je delal napake, vsak se nekaj nauči, ko pa delaš konstantne napake in ko se igraš z usodo dveh milijonov ljudi, v katerih napakah na koncu plačajo najvišjo ceno tiste najbolj ranljive, najbolj ranljivi prebivalci, potem, oprostite, je pa to cinizem brez primere.

Kot sem povedal na začetku, novelo Zakona o dohodnini, ki so jo predlagali kolegi iz Nove Slovenije, bom seveda podprl. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Bojan Čebela, izvolite.

BOJAN ČEBELA (PS Svoboda): Hvala za besedo, podpredsednica.

Po celi demonstraciji pa analitiki splošnega stanja pa duha podjetniškega v državi bom kar težko se spet vrnil na temo, ampak kljub temu tema je, da je ta isti prvopodpisani vložil zakon v okviru svoje poslanske skupine z enakim predlogom kot je že bil v obravnavi na 33. seji Državnega zbora - predlog zakona, ki je bil pred enim mesecem zavrnjen kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Tudi v drugo je mnenje Vlade enako, ki ponovno opozarja na neenakost pri obravnavi zavezancev z enakimi doseženimi dohodki. Kolega poslanec je pred mano opozoril na to, da si nihče od tistih, ki bodo glasovali proti temu zakonu, ni izračunal na tabelaričen način, kako je ta predlog ugoden in ne škodljiv za samo državo. Mislim, da se po eni strani lahko strinjam, če ne škodljiv, ni pa pravičen. Ni pravičen. In če pogledamo izračune, hipotetičen izračun dveh primerov dveh zavezancev, prvi zavezanec 80 tisoč dohodka, drugi zavezanec 80 tisoč dohodka. Dejanski odhodki so pri prvem, ki je serviser na primer, 65 tisoč, pri drugem, ki je v primeru svetovanja oziroma svetovalec, pa 30 tisoč. To, iz tega sledi, da je dejansko bruto bruto dohodek 15 tisoč v prvem primeru, ki je stroškovno obremenjen, in pa 50 tisoč v drugem primeru zavezanca. Pod črto, in mene zanima samo to pod črto, najbolj pa me zanima prispevek za socialno varnost. Prispevek za socialno varnost je v prvem primeru 8 tisoč 236 na letnem nivoju, v drugem primeru pa 8 tisoč 236, torej enako. In to je ta neenakost, o tej neenakosti govorimo, da tega ne moremo podpreti.

Kolega pred mano je nekako dajal stalno za primerjavo Hrvaško. Poglejmo samo hrvaško pokojnino. Točno tukaj, kjer jaz izpostavljam to razliko, to neenakost, se odraža tudi pri hrvaških pokojninah. Njihove pokojnine niso višje od slovenskih, ampak so mnogo nižje, mnogo nižje in z bistveno manjšo dinamiko usklajevanj. To se pravi, govorimo o pravičnem davčnem sistemu, ne pa o razrednem sovraštvu. Če na osnovi teh ugotovitev, da ponovno vloženega zakona, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev Nove Slovenije ne podpiram, ker menim, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Pozdravljam pa vsa prizadevanja Vlade, da sistem izboljša na način strokovnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolegica Iva Dimic, izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovani predstavniki Ministrstva za finance, kolegice in kolegi. Ko gremo skozi seznam pravnih oseb, katerih praktično bi Zakon o spremembah Zakona o dohodnini razbremenil, pridemo nenazadnje poleg vseh samostojnih podjetnikov, malih, bom rekla, pridemo tudi do kmetijstva, pridemo tudi do nosilcev kmečkega gospodinjstva oziroma gospodarstva. Tudi njih je zakon zadel praktično in so iz 100000 evrov pavšala padli na 60000 evrov. Glejte, jaz lahko rečem, ker področje kmetijstva mogoče nekoliko bolj poznam, da je to čisto nekaj normalnega, ker v vseh letih sem priča, da Ministrstvo za finance praktično kmetijstvo in slovenskega kmeta gleda iz luči ideologije in seveda tudi finančno in je proti podjetnikom in proti kmetom. To se ne morem iti mimo tega, kako so se uvedle davčne blagajne. To je bil prvi resen udarec za slovenskega kmeta in slovensko samooskrbo. Zakaj? Zato ker so enostavno tisti manjši, ki so imeli nekje do tri hektarje zemlje, praktično bili tako, bi rekla, pod tem davčnim primežem, da so enostavno opustili, opustili so zelenjadarstvo, opustili so neko samooskrbo ali pa, bom rekla, vsaj lokalno samooskrbo. In takrat smo v Novi Sloveniji opozarjali, da je to začetek konca s slovensko samooskrbo. Po enih osmih letih, če se ne motim, smo temu priča. In težko je nazaj zagnati seveda stvari, da bi bile šle v pravo smer in da bi Slovenija na tem področju postala bolj samooskrbna. Isto se dogaja tudi z normiranci, samostojnimi podjetniki. Povsem ista zgodba. Enostavno je davčni primež tako visok in tako visoko, bom rekla, še naprej z novimi višjimi davki, davki oziroma javnimi dajatvami obremenjen ta normirani samostojni podjetnik. Da enostavno se zapirajo. Pa mogoče mi boste predstavniki Vlade povedali koliko jih je izstopilo iz sistema oziroma je zaprlo espe. Če je to cilj, je potem to ideološki boj. In je ideološki boj, ker je bilo povedano, pa tudi kolegi so, pa tudi vi ne skrivate več zakaj ste šli v spremembo Zakona o dohodnini. Zato, da boste disciplinirali zdravnike. In zaradi tega mora to, bom rekla, ta ideološki boj plačati cela Slovenija, vključno s kmeti, z espeji, s frizerkami, z vulkanizerji, manjšimi in skratka, s kovinarji. Če je to želja, da bo Slovenija postala uspešna na tak način, z omejevanjem, s prisilo, potem smo na napačni strani. Žal mi je, da ko pridejo ministri v javnost in se družijo z gospodarstveniki, govorijo nekaj tukaj v Državnem zboru, delajo drugo. In to je že ves čas in upam, da bodo ljudje to videli. Skratka, zakon bom podprla, predvsem zato, ker prihajam s podeželja in vem, da kmetje to rabijo.