Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam z nadaljevanjem 34. seje Državnega zbora.
Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih seje je objavljeno na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.
In naj vas spomnim, da danes praznujemo dan slovenskega športa, ki je namenjen tako počastitvi naših športnih junakov kot tudi spodbujanju k zdravemu načinu življenja in redni telesni dejavnosti. Poslanke in poslanci ter zaposleni v Državnem zboru smo v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in Združenjem športnih zvez že pred začetkom današnje seje obeležili današnji dan s kratko vodeno vadbo, primerno za izvajanje na delovnem mestu. S tem smo želeli simbolično pokazati, da je za zdravje dovolj že nekaj minut vadbe, s katero prebudimo telo, zbistrimo misli in izboljšamo počutje.
Sedaj pa prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministrici za kulturo doktor Asti Vrečko, izvoli.
DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana podpredsednica Državnega zbora.
Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ta prinaša prvo večjo prenovo krovne kulturne zakonodaje v zadnjih 20 letih. Zakon je nastal v dialogu z vsemi ključnimi deležniki, pisali pa smo ga vzporedno z novim Nacionalnim programom za kulturo in odraža kar najširši konsenz med ustvarjalci, javnimi zavodi, občinami in sindikati in nenazadnje je verjetno tudi to razlog, da je dobil soglasno podporo tudi Državnega sveta. Skupaj s predhodno novelo krovnega zakona o kulturi, ki je uvedla minimalno plačilo za samostojne kulturne delavce, ter z ostalimi zakoni in strategijami, ki jih pripravljamo na Ministrstvu za kulturo, odraža premik k sodobnemu kulturnemu modelu. In ko smo pripravljali ta zakon, smo si najprej zastavili dve ključni vprašanji: kako približati umetnost vsakemu prebivalcu in kako zakon prilagoditi potrebam kulturnega sektorja, da bo ta deloval ustvarjalno, samozavestno, sodobno in avtonomno. Zakon, z njim pa tudi nov kulturni model, temelji na dostopni in kakovostni umetnosti za vse, primernih delovnih pogojih in prostorskih pogojih za zaposlene in za samostojne kulturne delavce ter učinkovitem trajnostnem decentraliziranem delovanju javnih zavodov, nevladnih organizacij in ljubiteljske kulture.
Javni zavodi v kulturi so temeljni steber in glavni zaposlovalec v kulturi, kot so knjižnice, muzeji, galerije, arhivi, gledališče, in tudi s to novelo odgovarjamo na njihove izzive. Ker je vse več delavcev v javnih zavodih, se upokojuje, pogosto izginja dragoceno znanje, ki ga ni mogoče nadomestiti. In zato bo po novem mogoče, da odhajajoči delavci pol leta prej uvajajo svoje naslednike, kar omogoča učinkovit prenos znanja med generacijami in nemoteno delovanje javnih zavodov. Prepovedali smo neplačana pripravništva, kar pomeni, da mladi v kulturi ne bodo več izkoriščeni kot zastonjska delovna sila, ampak bodo za svoje delo ustrezno plačani. Po desetletjih neurejenega statusa baletnikom, ki so v kulturi po načinu svojega dela najbližje vrhunskim športnikom, omogočamo prekvalifikacije; tako se bodo ob koncu svoje plesne kariere lahko izšolali in nadaljevali z delom na drugih področjih. Gre za pilotni ukrep, ki prvič sistemsko naslavlja izzive določenih poklicev v kulturi in omogoča trajnostne karierne poti. Novela prinaša tudi možnost dolgoročnega načrtovanja javnih zavodov, lažje bodo sklepali mednarodna gostovanja in koprodukcije, ter ustvarjalno še bolj učinkovito vpisali na svetovni zemljevid. Samostojni kulturni delavci so bili leta in leta laboratorij prekarnega dela. V tem mandatu smo k nadaljnjemu razkroju njihovega socialnega statusa pristopili tako, da smo mu rekli ne, in tudi zato sprejeli že prvo novelo Zujika, sedaj pa sprejemamo vrsto ukrepov, ki zaokrožujejo s to novelo, da bo trajnostno izboljšala njihov položaj. To je nov sistem karierne dinamike, ki upošteva življenjske in poklicne okoliščine s plačevanjem višjih prispevkov in omogoča večjo socialno varnost v primeru bolezni, poškodb, starševskega dopusta in tudi dolgoročno pri pokojninah. Uvajamo boljše pogoje za koriščenje bolniške odsotnosti, saj novela prvič omogoča, da samostojni delavci v kulturi poleg bolezni uveljavljajo nadomestilo tudi v primeru poškodb, in to kar dvakrat letno, kar bistveno izboljšuje socialno varnost v primeru nepredvidenih življenjskih situacij. Prav tako se je na zaporednih 30 dni skrajšalo obdobje, po katerem lahko zaprosijo za bolniško nadomestilo. Uvajamo višji in drsni model dohodkovnega cenzusa za samostojne kulturne delavce, kar omogoča postopno uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost.
Pomemben izziv smo našli na področju nevladnih organizacij, ki moram reči, da smo ga tudi uspešno prečili. Za ljubiteljska društva bo lažje dostopala do javne kulturne infrastrukture za svoje nastope, koncerte in podobno. Kar spodbuja raznolikost in dostopnost kulturnih vsebin. S tem se kulturna politika demokratizira in prav tako je dostopna vsem. Novela zakona postavlja kulturo v središče družbe in odpravlja prekarna razmerja, omogoča dostopnost vsem in zato se vam že vnaprej zahvaljujem za vašo potrditev tukaj, kot še enkrat zahvaljujem vsem, ki ste pri pripravi tega pomembnega zakona sodelovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kulturo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora Sari Žibrat, izvolite.
SARA ŽIBRAT (PS Svoboda): Najlepša hvala. Odbor za kulturo je na 19. seji, 11. septembra, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, članicam in članom odbora pa so bili predloženi tudi predlogi za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin, Poslanske skupine Nova Slovenija, Krščanski demokrati in Poslanske skupine SDS. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da vloženi amandmaji odpravljajo pomemben del pripomb Zakonodajno-pravne službe. V nadaljevanju je pojasnila pripombe k členom, kjer pojasnila in vloženi amandmaji nejasnosti niso odpravili v celoti. Glede amandmajev za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin je dejala, da ustrezno upoštevajo tudi te pripombe. Predstavnik Državnega sveta je povedal, da Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino predlog zakona podpira. Komisija meni, da predlog zakona prinaša določene izboljšave za samostojne delavce v kulturi, na primer bolniško nadomestilo, uvaja se institut izjasnitve za prijavitelja vloge na javni razpis pred izdajo odločb in s tem večja pravna zaščita prijavitelja. Predstavnik Nacionalnega sveta za kulturo je poudaril, da so predlagane rešitve nujno potrebne. Predstavnica Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je povedala, da Sviz podpira predlagane rešitve. Predstavnik Skupnosti občin Slovenije pa je poudaril, da so bili številni pomisleki in pripombe k predlaganim rešitvam upoštevani ter pohvalil konstruktivno sodelovanje s pristojnim ministrstvom. Predstavnica društva Asociacija je kljub izraženi podpori predlagani vsebini izrazila upanje, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka dopolni določene rešitve, predvsem tiste, ki so povezane s samozaposlenimi v kulturi. V razpravi so poslanci koalicijskih poslanskih skupin menili, da predstavlja prenovo najpomembnejšega zakona na področju kulture po 20. letih pomemben korak naprej. Ukrepi, ki jih predlog zakona vsebuje so zasnovani kot sistemske spremembe, ki vodijo v izboljšanje razmer za kulturo in za umetniško ustvarjanje. Omogočajo stabilnejše financiranje kulturnih zavodov, izboljšanje delovnih pogojev samozaposlenih v kulturi in modernizacijo socialne varnosti. Med drugim so izpostavili možnost prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije baletnih plesalcev in plesalcev sodobnega plesa ter plačano pripravništvo in uvajanja na delovnem mestu. Pomembna sta tudi podrobnejša določitev porabe sredstev pri umetniškem deležu v javnih investicijskih projektih in drseči cenzus. Novost, ki bo krepila decentralizacijo, je tudi predhodno mnenje, ki ga bo k predlogu Nacionalnega programa za kulturo predhodno podal organ razvojne regije, pristojen za odločanje. Predstavniki opozicijskih strank so bili mnenja, da predlog zakona vsebuje veliko dobrih rešitev, ki so potrebne in hkrati podali več pripomb.
Ker predlog zakona spreminja več kot tretjino členov ZUJIK-a, se jim zdi skrajšani zakonodajni postopek neprimeren. Opozorili so na prevelik pomen, ki ga ima civilna družba in nevladne organizacije predvsem pri predlaganju članov v strokovne svete javnih zavodov. Tudi preimenovanje samozaposlenih v kulturi v samostojne delavce v kulturi bo lahko povzročilo administrativne zaplete v poslovnem registru. Po mnenju predstavnika SDS, določba, ki določa, da Ministrstvo za kulturo vodi evidenco lokalnih programov za kulturo, ki mu jih pošiljajo lokalne skupnosti, kaže na težnjo po centralizaciji slovenske kulture in politizaciji lokalnih skupnosti.
Odbor je na koncu sprejel predloge za amandmaje in predloge za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin. v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih tudi sprejel.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo poslanka Iva Dimic, izvolite.
IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.
Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi!
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ministrica predstavlja kot nadaljevanje razvoja novega kulturnega modela, ki naj bi temeljil na dostopnosti, kakovosti, večji zaščiti delavskih pravic ter trajnostnem in decentraliziranem razvoju. Nekatere rešitve v zakonu, denimo ukinitev neplačanih pripravništev, izboljšana pravna varnost na javnih razpisih in večja socialna varnost samostojnih delavcev So nedvomno korak v pravo smer.
Kljub temu pa imamo v Novi Sloveniji do zakona resne pomisleke. Prvič, novela zakona pomembno širi pravice za samostojne delavce v kulturi. Zvišuje se znesek plačanih socialnih prispevkov in omogoča večje varovanje v obdobju bolniških odsotnosti, poškodb ter starševskega varstva. Uvaja se višji in drsni cenzus, torej prožnejši model dohodkovnega cenzusa, ki tistim, ki ga v manjših deležih presežejo, še vedno v določenih odstotkih omogoča uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost, kar žal ne velja za vse ostale državljane, ki zaradi nekaj centov padejo iz nižjega razreda pri otroških dodatkih ali državnih štipendijah ter tudi pri socialnih pomočeh.
Ena od novosti je tudi, da če je bil samostojni delavec v zadnjih petih letih zaradi bolezni ali poškodbe več kot 30 dni zadržan od dela za polni delovni čas ali je koristil materinski, očetovski oziroma starševski dopust, se to obdobje pri presoji petletnega obdobja podaljša za skupni čas zadržanosti.
Spoštovane kolegice in kolegi, namen zakona je tukaj jasen: večja socialna varnost ustvarjalcev, a ob tem se upravičeno sprašujemo, zakaj podobne rešitve niso predvidene tudi za druge poklicne skupine, ki se soočajo z enakimi izzivi. V tem vidimo problem nesorazmerja in privilegiranje ene skupine na račun drugih. Drugič, posebna ureditev za baletne plesalce in plesalke sodobnega plesa, ki omogoča do tri leta plačane prekvalifikacije ob ohranitvi vseh pravic iz delovnega razmerja, je sicer razumljiva zaradi specifičnosti poklica, a hkrati odpira vprašanje enakosti z drugimi zahtevanimi in obremenjujočimi poklici. Če se poseben režim uvede za eno skupino, je prav, da se razmisli tudi o drugih, ki so prav tako podvržene težkim delovnim pogojem.
Tretjič, javno finančni učinek zakona niso zanemarljivi. Zakon prinaša nove finančne posledice za proračun v letih 2025 in 2026 in v prihodnjih letih, v povezavi z določbami Zakona o Kulturniški zbornici Slovenije, o uvedbi karierne dinamike, uvedbi drsnega cenzusa in nove opredelitve dohodkovnega cenzusa, spremembo urejanja bolniškega nadomestila, prekvalifikacij, dokvalifikacij baletnih plesalcev sodobnega plesa, instituta uvajanja v delo. Mišljeno je bilo celo financiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo za samostojne delavce v kulturi, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno varstvo. Potrebna sredstva so zagotovljena v proračunih za leti 2025 v višini 218 tisoč 950 evrov in v letu 2026 v višini 2 milijona 731.470 evrov, pa tu ni všteta nova božičnica. Ob že obstoječih izzivih v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in šolstvu bi pričakovali bolj premišljeno razpravo o prioritetah. V Novi Sloveniji menimo, da mora vsaka dodatna obremenitev proračuna vedno spremljati odgovorna presoja ali so sredstva razporejena glede na najnujnejše potrebe v družbi.
Spoštovane kolegice in kolegi, v Novi Sloveniji kulturo razumemo kot temelj narodne identitete in ustvarjalnosti. Cenimo prispevek kulture k osebnemu razvoju in družbeni povezanosti, zato podpiramo dostopne, kulturne in dobre pogoje za ustvarjalce. A hkrati smo prepričani, da mora biti financiranje kulture odgovorno, pregledno in sorazmerno z zmožnostmi javnih financ. Predlagana novela tega ravnotežja ne zagotavlja, zato naše stališče do tega zakona ostaja negativno.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo poslanec Jonas Žnidaršič, izvolite.
JONAS ŽNIDARŠIČ (PS SD): Spoštovane poslanke in poslanci.
Pred nami je najobsežnejša prenova Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo v zadnjih letih. z novelo ZUJIK-1 izpolnjujemo koalicijske zaveze o modernizaciji kulturnega sektorja in sistemski prenovi statusa delavk in delavcev v kulturi. Gre za zakon, ki je nastajal vzporedno z Nacionalnim programom za kulturo in je rezultat širokega dialoga s kulturnimi ustvarjalci, sindikati, nevladnimi organizacijami, občinami in vsemi ključnimi deležniki. Socialni demokrati smo vedno zagovarjali kulturo kot skupno dobro in temeljni razvojni dejavnik družbe. Nov kulturni model, ki ga postavlja ta zakon, temelji na dostopnosti in kakovosti umetnosti za prebivalce, na dostojnih delovnih pogojih za zaposlene in samostojne ustvarjalce ter na bolj predvidljivem, učinkovitem in decentraliziranem delovanju javnih zavodov, skladov, agencij in nevladnih organizacij. Zakon prinaša pomembne spremembe pri delovanju javnih zavodov, uvaja dvoletno programsko načrtovanje, ki prinaša večjo predvidljivost, prepoveduje neplačana pripravništva in uvaja plačano uvajanje mladih sodelavcev ob podpori izkušenih mentorjev, kar pomeni konec prakse, da so mladi v kulturi pogosto začeli svojo pot brez plačila. Za samostojne delavce v kulturi novela uvaja novo terminologijo, s čimer priznava posebnost njihovega dela. Predvidena je karierna dinamika v treh razredih, ki prinaša višje pravice do plačila prispevkov in večjo socialno varnost. Razširja se dostop do bolniških nadomestil vključujejo se tudi poškodbe in omogoča koriščenje dvakrat letno. Drsni in višji cenzus pa prinaša več varnosti, saj ljudje, ki začasno presežejo določene meje, ne izgubijo avtomatično svojih pravic. Javna kulturna infrastruktura se bo opravljala bolj predvidljivo, jasneje se določajo pogoji občasne uporabe od javno objavljenega cenika do specificiranih dejanskih stroškov, kar velja tudi za šole z umetniškimi programi. Kulturna politika, kot jo opredeljuje novela, temelji na dialogu - trajni dialog z nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi in samostojnimi delavci postaja zakonska kategorija. Vzpostavlja se skupna evidenca lokalnih kulturnih programov, kar bo omogočilo boljši pregled in usklajevanje državnih in občinskih politik. To je pomemben korak k merljivi, transparentni in vključujoči kulturni politiki.
Spoštovane in spoštovani. ZUJIK-1 ni popoln zakon, saj noben zakon ne more odgovoriti na vsa vprašanja, je pa velik korak naprej. Daje več varnosti ljudem, ki v kulturi delajo, več stabilnosti institucijam, več predvidljivosti nevladnemu sektorju in več dostopnosti državljanom. Bistvo pa ostaja jasno: kultura je prostor svobode, ustvarjalnosti in skupne identitete. Novela krepi ta prostor in ga dela bolj odprtega, pravičnega in odpornega, zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov zakon podprli.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo poslanka doktorica Tatjana Greif, izvoli.
DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo, spoštovani vsi prisotni. Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi je temeljni zakon, ki celokupno ureja kulturni sektor in določa pravila igre za vse, od javnih zavodov, samostojnih ustvarjalcev, nevladnih organizacij do ljubiteljske kulture, kot radi rečemo, to je najpomembnejši zakon na področju kulture, ki doživlja temeljito prenovo po skoraj 20. letih. Ta prenova ni le formalnost, je odgovor na to, da so se v tem času korenito spremenili pogoji dela, načini ustvarjanja in upravljanja, pa tudi pričakovanja družbe do kulture. Danes se soočamo z novimi oblikami dela, digitalizacijo, večjo mobilnostjo ustvarjalcev in potrebo po drugačnih oblikah socialne varnosti. Gre za pomemben korak v razvoju kulturnega modela, ki temelji na dostopnosti umetnosti, zaščiti pravic ustvarjalcev in učinkovitejšem delovanju javnih zavodov, nevladnih organizacij, agencij in skladov.
S tem se varujejo temeljne vrednote javnega interesa za kulturo. Zakon ureja status samostojnih ustvarjalcev v kulturi, prvič se uvaja novo poimenovanje iz samozaposlenih v samostojne kulturne delavce. To ni le sprememba imena, ampak priznanje, da so to delavci, ki ključno soustvarjajo kulturni prostor v Sloveniji. Pomembno se izboljšujejo delovni in socialni pogoji, uvedena je karierna dinamika, ki omogoča višje prispevke za socialno varnost in večjo zaščito v primeru bolezni, poškodb ali starševskega varstva. Uvaja se tudi progresivni cenzus, ki omogoča bolj pravično uveljavljanje pravic, spreminja se način uveljavljanja bolniških odsotnosti nad 30 zaporednih dni. Po novem je nadomestilo mogoče več kot enkrat letno, in to tudi zaradi poškodb. Samostojni kulturni delavci lahko pravico do plačila prispevkov začasno zamrznejo v času starševskega dopusta, kar jim omogoča lajšo vrnitev na delo. Zakon bistveno izboljšuje pogoje za delovanje javnih zavodov, ki jim bo država omogočala dvoletno sofinanciranje, kar pomeni veliko večjo stabilnost. V zakonu je prvič javno zapisana definicija nevladnih organizacij v kulturi. Nevladne organizacije bodo lahko sklepale desetletne pogodbe za uporabo javne infrastrukture, javni zavodi pa bodo lahko pogodbeno upravljali s prostori do 20 let. NVO, ki nimajo lastnih sredstev, bodo lahko tudi prejele podporo za osnovne prostorske pogoje. Novela uvaja možnost triletne prekvalifikacije za baletne umetnike, ki zaradi narave dela ali poškodb ne morejo opravljati svojega poklica. To je socialni korektiv, primerljiv z rešitvami za vrhunske športnike. Prenovljeni zakon preprečuje nadaljnjo prekarizacijo dela v kulturi. višji prispevki, ki jih uvaja novela, pa bodo vplivali tudi na višino pokojnin samostojnih ustvarjalcev. Za prenos znanja med generacijami se uvaja šestmesečno plačano uvajanje na delovnem mestu, neplačana pripravništva pa bodo prepovedana. Izboljšuje se tudi pravna varnost pri sodelovanju v javnih razpisih. Izboljšuje se postopke pri ustvarjanju obveznega, uvajanju obveznega deleža za kulturo v primeru javnih institucij in posveča se več pozornosti mednarodni umeščenosti slovenske kulture. Novela je plod širokega javnega dialoga z mnogimi deležniki v kulturi in široko vključenostjo javnosti. To ni zakon, ki ga je nekdo napisal za zaprtimi vrati, to je zakon, ki je nastajal v sodelovanju s tistimi, ki kulturo živijo vsak dan. Pripravljavec zakona je v procesu razvijal tudi dodatne rešitve in pripravil osnutke za prihodnje izboljšave, ki bodo lahko gradile na temeljih te novele. Novela, kot vsak nov predpis, seveda ne rešuje vseh izzivov. Še naprej ostajajo odprta vprašanja socialne varnosti za samostojne ustvarjalce v kulturi. Gre za skupino, ki je prepogosto izpostavljena večjim tveganjem revščine in socialne izključenosti, a opravlja ključno sistemsko funkcijo v izvajanju javnega interesa v kulturi. Ta novela je velik korak, ki postavlja trdne temelje za nadaljnje izboljšave in ki dostopno kulturo in dostojne pogoje za njeno ustvarjanje postavlja v središče kulturne politike. V Levici novelo ZUJIK-a soglasno podpiramo.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.
Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo poslanka Eva Irgl, izvolite.
EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovana gospa ministrica. Danes torej obravnavamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, enega temeljnih zakonov, ki opredeljuje naš kulturni prostor. Poslanci stranke Demokrati se zavedamo, da je po več kot dveh desetletjih obstoječi zakon potreben temeljite prenove. Prav tako priznavamo, da predlog, ki je pred nami prinaša nekatere rešitve, ki so potrebne in jih je strokovna javnost že dolgo pričakovala. In to je vsekakor tema, ki je izjemnega nacionalnega pomena. Zakaj? Zato, ker je kultura temelj slovenske identitete. Je tista, ki spodbuja ustvarjalnost, ki spodbuja inovativnost. In kar je zelo pomembno, krepi našo družbeno povezanost in krepi družbeno zavest. Je pomembna za našo skupno rast in pomembna za razvoj lepote duha. Predlog novele ocenjujemo kot delen korak v pozitivno smer. Strinjamo se, da zakon naslavlja nekatere izzive, s katerimi se kulturni sektor sooča že vrsto let. In tukaj seveda pozdravljamo rešitve, ki jih kulturni ustvarjalci in organizacije že dolgo pričakujejo. Podaljšanje programskega načrtovanja na dve leti prinaša tisto nujno potrebno predvidljivost in omogoča boljše dolgoročno delo javnih zavodov. Pozitivno ocenjujemo tudi ukrepe za izboljšan položaj ustvarjalcev, kot so prepoved neplačanih pripravništev, uvedba karierne dinamike in drznega cenzusa za samostojne delavce v kulturi ter prožnejše urejanje bolniške odsotnosti in starševskega varstva. Podpiramo spodbujanje decentralizacije in naložb v umetnost. Umetnost namreč plemeniti duha in krepi ustvarjalnost, tudi v nas samih. Pomembno se nam zdi tudi, da gre tukaj za možnost sofinanciranja občinskih zavodov širšega pomena in za posodobitev mehanizma umetniškega deleža pri javnih investicijah. Kljub nekaterim pozitivnim spremembam, ki jih ta zakon prinaša pa moramo opozoriti na področja, ki v noveli zakona niso ustrezno naslovljena. Naš temeljni pomislek je, da obravnava tako pomembnega zakona ne bi smela potekati po skrajšanem postopku, saj takšen pristop omejuje nujno potrebno javno in strokovno razpravo. Prav tako predlog ne določa konkretnih mehanizmov in kazalnikov uspešnosti kulturne politike. Poleg tega ostaja problem centralizacije nerešen, saj tudi ta novela ne ponuja zadostnih rešitev za eno največjih razvojnih ovir slovenske kulture, in sicer, da bi kulturna politika postala resnično enakopravno razporejena po regijah. Nenazadnje pa bo učinkovitost mnogih rešitev odvisna tudi ali pa zlasti od pravočasnega sprejemanja podzakonskih aktov, saj morajo ti biti sprejeti hitro in učinkovito, v nasprotnem primeru bodo spremembe novele zakona ostale le črka na papirju.
Glede na predstavljena dejstva poslanci stranke Demokrati ocenjujemo, da gre za delne popravke. V tej noveli, ki ne rešujejo potrebe po celoviti prenovi, zato se bomo pri glasovanju vzdržali. Poslanci stranke Demokrati pa seveda ostajamo zavezani dialogu, ostajamo zavezani konstruktivnemu sodelovanju pri iskanju celovitih rešitev za prihodnost slovenske kulture in umetnosti. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Svoboda, zanjo poslanka magistrica Alma Intihar, izvolite.