Hvala lepa.
Prehajamo drugi krog vprašanj poslank in poslancev. Kolega Andrej Poglajen bo zastavil vprašanje ministrici za kulturo doktor Asti Vrečko. Izvolite, imate besedo.
ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Ja, spoštovana predsedujoča, spoštovana ministrica, gospa Vrečko.
Že, bom rekel, v enem izmed mojih prvih poslanskih vprašanj z nastopom mandata sem zastavil vprašanje glede Arhivske enote Ljubljana, izpostave v Idriji, kjer se že leta in leta poskuša dogovoriti to, da bi se prostori arhivov preselili na drugo lokacijo. Da vam na kratko ponovno opišem situacijo, v kateri se nahajamo, v kateri se občina nahaja. Poglejte, začelo se je novo šolsko leto, s septembrom so se dijaki in dijakinje vrnile nazaj v srednješolske klopi. Po drugi strani pa še vedno tisti dijaki in dijakinje na strojni šoli v Idriji, nad njihovimi glavami še vedno nekako je shranjeno več ton arhivskega gradiva, na katerega, še enkrat opozarjam, smo v Idriji ponosni. Gre za mesto Unesco, Unescovo mesto, mesto vrhunske kulturne in tudi tehnološke dediščine, pa vendarle bi se morali za ta material, ki se je skozi stoletja v Idriji nabiral, najti primernejši prostori. Glejte, mislim, da je z vidika, bom rekel, predvsem varnosti dijakov in dijakinj pomembno, da ta, da ta, bom rekel, arhivska gradiva niso na podstrešju prostorov stavbe, ki je stara več kot 200 let, po drugi strani pa v njej danes poteka pouk. Zamislite si še enkrat, da pride do neke potresne situacije. Kot veste, je po Idriji poimenovan tudi idrijski prelom, ki je eno najbolj potresnih, bom rekel, dejavnih tudi območij. In v tem primeru bi se v Idriji, sploh če bi se to zgodilo v času pouka, zgodila velika katastrofa. Zato torej vas po, mislim, da 11 mesecih ponovno sprašujem: kdaj bomo v Idriji našli oziroma kdaj bo ministrstvo oziroma slovenski arhivi, kdaj bodo našli ustrezno mesto za shranjevanje vse arhivske dokumentacije, ki je povezana z Idrijo, pa tudi z idrijskim rudnikom, s klekljarsko dediščino in tako dalje? Kajti še enkrat, mislim, da je po 11, 11 mesecih končno prišel čas, da se ta enota preseli na drugo lokacijo. V tem času sem se tudi pozanimal pri predstavnikih lokalne samouprave, da so dejavnosti na tem področju potekale, vendar pa naj bi se sedaj to zataknilo, da v bistvu aktivnosti ne potekajo več tako hitro, kot so v začetku. Tako da še enkrat na vas zastavljam vprašanje glede na to, da ste mi takrat pred 11 meseci rekli, da bi to moralo biti storjeno v nekaj mesecih, vas sprašujem, če danes lahko poveste točno, kdaj se bodo ti arhivi preselili na novo lokacijo.
Hvala.
PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.
Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor.
DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Ja, najlepša hvala.
Točno vam žal ne morem povedati. Se strinjam z vami, da postopki predolgo trajajo glede tega, žal niso pa odvisni od Ministrstva za kulturo. Mi seveda delujemo v skladu z zakonodajo, kjer je zelo jasno predpisan postopek, kako se tovrstni odkupi nepremičnin za javni zavod zgodijo. Zdaj, zato imam mobitel, samo toliko, da vam preberem, ker sva se res pogovarjala 11 mesecev nazaj. In mi smo zagotovili sredstva za, arhivu, to je ljubljanski arhiv, Zgodovinski arhiv Ljubljana, pod katero spada tudi Idrija kot enota in mi smo njim zagotovili sredstva, če najdejo prostore, to pa postopek mora izpeljati seveda javni zavod, to je nacionalni javni zavod v kulturi in potem ministrstvo daje temu soglasja. In zdaj lani, približno točno eno leto nazaj so potem končno posredovali programsko nalogo in so opredelili prostorske zahteve in potrebe. Našlo se je tudi, potem se je našla neka poizvedba, ker najprej je potrebno narediti poizvedbo pri vseh ministrstvih, državnih organih ali je kaj primernega v Idriji, da bi se prevzelo tisto, kar se je tudi naredilo. Nismo našli in potem ste vi vmes zastavil vprašanje, ker sem vam to že tudi povedala, in potem smo dali postopek, da se naredi odkup na prostem trgu. In oni so našli eno tako nepremičnino, ki jim je bila to možno in potem marca so, ne, se pravi, od oktobra do marca je arhiv potreboval da so objavili informativno javno zbiranje ponudb na prostih teh poslovnih skladiščnih prostorov, dobili so eno ponudbo, družbe Razpet, ki je fina lokacija, ima parkirišče in tam bi pač lahko to odkupili in bi bil primeren po adaptaciji. Zdaj, cena je, predvidena cena je 690000 evrov brez DDV in stroški adaptacije 150000 evrov. Zdaj, mi smo potem mi to sprašujemo in smo brez vašega poslanskega vprašanja smo mi že dva tedna nazaj poslali vprašanje Zgodovinskemu arhivu, kjer, ko so oni nas obvestili najprej, da želimo, da želijo pač zavezujočo odločitev glede nakupa, smo mi povprašali direktorico zavoda glede investicijske dokumentacije. Ampak to je bilo 16. 9., se pravi, še preden ste vi to, smo mi se pravi, na tej stvari, kar tudi nas zanima, ker tudi mi si želimo to rešiti absolutno čim prej. In do takrat je arhiv še ni pridobil. Se pravi, zgodovinski arhiv. In tako da mi še nismo mogli dati soglasja k temu poslu, da bi oni odkupili, ker najprej mora Zal narediti svojo to nalogo. Mi imamo sestanke z direktorico, kot rečeno, ker to tudi, kar se po našem občutku traja absolutno predolgo, so tudi načrtovani in tudi smo v stalni kontakti s skrbniki in sami sprašujemo zakaj to ni prej. Je res, da je to ogromen arhiv, imajo veliko težav, ampak to je res pereča težava. Hkrati pa, kot rečeno, na ministrstvu imamo sredstva, vemo, da je to problem in si želimo urediti arhiv v Idriji, da bo za primerne prostore. Nima pa po zakonu država, da bi kar sama urejala, more iti preko javnega javnega zavoda, tako da imamo to ponudbo. Jaz upam, da zdaj, da se ne bom vam zlagala, če rečem, da bo to urejeno v naslednjih mesecih. Vam pa obljubljam, saj tako kot smo že tudi povedala, da sprašujemo non stop in bomo še seveda terjali odgovore od arhiva, da čim prej uredijo situacijo, ker nobenemu ni lahko, da so ti prostori neprimerno urejeni. Zato konec koncev smo tudi ta sredstva, ki niso mala za Ministrstvo za kulturo, si lahko predstavljate, da so za naše ministrstvo to zelo velika sredstva, ampak smo jih rezervirali in jih imamo. Nakazali pa jih bomo seveda zavodu, ko bodo uredili dokumentacijo. Hvala.
PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala. Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora?
ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo. Zdaj, veseli me, da je ministrica dejala, da bodo terjali na Ministrstvu za kulturo odgovore od javnega zavoda, zakaj postopki toliko časa trajajo. Zdaj, kolikor ste tudi sami dejali in kolikor sem tudi pridobil informacije s strani lokalnih in lokalne skupnosti, lokalnih predstavnikov je res zadeva nekako bila aktivna oziroma se je aktivno dogajalo nekje do marca, potem pa so se postopki oziroma vse ostalo nekako upočasnilo. In pričakovali smo, upali smo, da bo to rešeno do novega šolskega leta, ampak temu ni tako.
Strinjam se, da znesek, ki ste ga omenjali, lahko predstavlja velik strošek. Po drugi strani pa saj veste, na varnost dijakov in dijakinj Gimnazije Jurija Vege Idrija, pač strošek za njihovo varnost ne sme biti nobena ovira. Sploh pri tem, da ima vaše ministrstvo v tem mandatu rekordne, bom rekel, proračunske postavke, mislim da okoli 280 milijonov za letošnje leto, tako da s tega vidika pa ta znesek ne bi smel predstavljati velikega zalogaja.
Veseli me tudi to, da ste našli lokacijo, vendar pa vam moram še enkrat poudariti to, glejte, Idrija veste, da pač se nahaja v kotlini, v mestu veliko, bom rekel, prostora za novogradnje ni in nepremičnine so pri nas pač zelo iskane. Iz leta v leto se tudi cena le-teh dviguje. Zato ravno s tega vidika, da selitvena lokacija oziroma predvidena selitvena lokacija ne bi bila, bom rekel, prodana na privatnem trgu oziroma privatnemu ponudniku, naslavljam na vas še enkrat apel, da se ti postopki pohitrijo, da se to izpelje čim hitreje. In tudi s tega vidika tudi kasneje ne bom vložil predloga, da se opravi razprava na to temo. Upam pa, da bo tokrat res držalo, da se ta zadeva izpelje v nekaj mesecih. Hvala.
PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala. Ministrica imate besedo za dopolnitev odgovora.
DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Hvala lepa. Absolutno vas bom o tem tudi obveščala. Kot rečeno, se strinjam z vami in to je varnost otrok delavcev, to je na prvem mestu in ravno zaradi tega smo ta sredstva tudi rezervirali, čeprav je bila ponudba majčkeno višja, kot ste sami rekli. Idrija je zaželeno območje, kot smo predvideli, ni problem, bomo zagotovili okoli 700000, to kar sem prebrala prej, in adaptacijo in tako naprej. Pomembno je, ker on se je javil. Je res, da so postopki že majčkeno daljši tako ali tako ne, ker je javna objava in to mora biti, ampak tukaj mislim, da se lahko strinjava skupaj, da gre to predaleč in v bistvu sva bila dosti podobnih misli, kot rečeno, smo zdaj septembra kar nekaj vprašanj glede tega sami naslovili na direktorico in potem ste tudi vi še to vprašanje dali. Pomembno je tudi, pomembno je zaradi tega, ker arhivi marsikje imamo, pa zdaj jih popoplavno saniramo, pa tako naprej, pa brez arhivov ni naše zgodovine, ni naše države, ni naše dediščine, notri seveda so dokumenti vseh sort, tudi ministrstev, zdravstva in tako naprej, so pomembni, so nas pravzaprav naša skupna zgodovina, ne smejo biti uničeni in je prav, da v njih vlagamo in mi res vlagamo, kolikor se le da in zato je pomembno pa, da imamo varne prostore, sploh po tem, kar mi iščemo. Tukaj pa ta situacija, se pa strinjam z vami, da nam pa glih ne more biti v ponos, da je to nekaj nad šolo. Je pa seveda to tudi rezultat, da če zmeraj daš neko zadnjo možnost, ne pride do takih ali pa kakih kleti neprimernih in tako naprej. Tako da jaz tukaj ne bom mirna dokler ne bo preseljena, adaptiran vse skupaj in absolutno lahko pričakujete od mene tudi brez vaše pobude k razpravi odgovore glede glede arhiva. Hvala.
PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala. Kolega Jožef Horvat bo zastavil vprašanje ministru za naravne vire in prostor, gospodu Jožetu Novaku. Spoštovani kolega, imate besedo.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa gospa podpredsednica, spoštovani gospod minister Jože Novak, o nasipih bova govorila tako v živo sedmič ali osmič, o namakanju z odvzemom iz reke Mure pa tako v živo prvič. Saj veste, moja vprašanja niso kritika, zgolj spodbuda vseh tistih, ki morajo s svojo domačo nalogo narediti vsi, ki tukaj delamo, za ljudi.
V načrt za okrevanje in odpornost je bila uvrščena izgradnja dobrih 44 kilometrov visokovodnih nasipov ob reki Muri. Do danes, po mojih informacijah je trasa usklajena oziroma so pogoji za izgradnjo na dobrih 26 kilometrih. Me boste popravili, če imam stare podatke. Če bo šlo torej vse po načrtih, bo izgradnja teh 26 kilometrov nasipov financira, financirana iz NOO, iz tega lahko seveda sklepamo, izračunamo, da pa 18 kilometrov nasipov, kolikor manjka do 44, ne bo izgrajenih oziroma da NOO za 18 kilometrov nasipov ne bo realiziran. Zanima me, gospod minister. Kako poteka usklajevanje trase na terenu, še posebej me zanima trasa nasipov na območju občin Črenšovci, Beltinci, Lendava. Kdo je, gospod minister, odgovoren za zamudo, zaradi česa ne bo možno počrpati evropskih sredstev iz sklada NOO. Potem iz katerih oziroma ja, iz katerih finančnih virov oziroma postavk bo financirana izgradnja teh 18 kilometrov nasipov? Ali so ta sredstva zagotovljena? In še, kot sem že napovedal, glede na to, da sem vladi že dal pobudo za državni lokacijski načrt za namakanje z odvzemom vode iz reke Mure, gre za približno 15000 hektarjev kmetijskih površin, tako na prekmurski strani kot tudi na prleški. Kako poteka ta projekt namakanja pomurskih kmetijskih zemljišč? Kakšne so aktivnosti konkretno na vašem ministrstvu, gospod minister, hvala za vaše odgovore.
PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, imate besedo za odgovor.
JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci in poslanke, jaz sem vedno vesel intenzivnega spremljanja vas poslancev, kaj se dogaja na posameznih regijah, območjih in da pomagate s svojimi spodbudami, da držimo na nek način časovnico, tempo, da ne pozabimo k temu. Tudi v tem kontekstu vidim vedno znova, bom rekel, tudi vaša prizadevanja ceniti. Najprej, jaz sem najprej vesel, da smo na enem izmed najbolj zahtevnih prostorov, da so občine, direkcija za vode pa tudi Zavod za naravo za regionalno izpostavo v tem postopku umeščanja v tem kompleksnem območju vodarskem in naravovarstvenem uspeli uskladiti tisti del trase 26 kilometrov visoke nasipa ob Muri. Ko sem prišel, ni izgledalo, da bomo prišli do konca. S tem intenzivnim delom in dodatnim usklajevanjem smo ta krog zaključili. S tem, ko bo to zgrajeno, bo zaščitenih več kot 3 tisoč 300 prebivalcev, žal pa drugi del še ostane, bom rekel, po tem.
Seveda, ti glavni odseki, ki bodo do junija 2026 rešeni, so na visokovodni nasip(?) od Kroga do Petanjcev osem kilometrov pa pol, junija bo zaključen, 26 procentov realizacije je danes še(?) na terenu izvedenega. Od avtoceste Vučje vasi pa naprej je pogodba z izvajalcem gradbenih del v podpisovanju, uvedba dela v prihodnjem tednu. Na območju Bistrice do območja državnega lokacijskega načrta, to je 4 kilometre na desnem bregu, dela že potekajo, junija 2026 bodo zaključena. Od Bistrice do območja izven tega državnega območja, to je 5,8 kilometrov na desnem bregu, je trenutno priprava spremembe projektne rešitve na območju Gezovih jam. Tudi tam smo prišli do uskladitve trase, ki je bila najprej popolnoma neusklajena oziroma so jo morali malo popraviti. Izbira izvajalca, razpis za izbiro izvajalcev bo objavljen predvidoma v tem tednu, najkasneje v naslednjem. Na območju Razkrižja, 5,8 kilometrov v desni breg, pridobljeno je gradbeno dovoljenje, v tem tednu bo izvedena tudi uvedba v delo, izbran(?) je že izvajalec.
Zdaj prihajava pa na tisti del, ki ste ga omenili posebej. Te pomembne rezultate na območju tega, te reke Mure, se je spodaj iz treh razlogov zaustavil in je deljena krivda. Najprej, sami veste, da so občine v želji pomoči prevzele takrat iz direkcije prevzem izdelave dokumentacije in druge stvari, jaz rečem, smelo, veliko so pomagale na tem delu, vendarle niso bile najbolj operativno usposobljene na tako zahtevnem usklajevanju, kot tam je, jaz sem od takrat, ko midva se pogovarjava, to je dobro leto že nazaj, pomagal, bi rekel, uskladiti med različnimi mnenjedajalci in stvarmi. Projektanti še vedno nimajo projektov popravljenih tako, da bi bili skladni z naravovarstvenimi pogoji, niso ekstremni, lahko tudi znotraj nasipov nekaj uredimo, nekaj ven. Jaz imam ponovno, bom rekel vračanje, bom rekel k temu začetku, ker noben ne bo moral iti na območju Nature, da ne bi bilo usklajeno, da bi izsiljeval drug drugega. Izsiljevanje pa je bilo včasih kar malo, tako, načrt ni bil popoln, dajte mi vseeno mnenje in tako naprej. Ta ping pong še vedno malo traja. Jaz imam ta usklajevanja med delom kmetijstva, varstvo narave in tudi lokalno skupnostjo še vedno v teku. Vračali se bomo, bom rekel, zdaj v jesenskem krogu v nov krog za to, da bi lahko prišli do načrta. Problem je tudi to, da v tem južnem delu ni bil načrt, občinski plani nimajo določene trase zelo natančno, ne vse, medtem ko v zgornjem delu pa je bil ta državni prostorski načrt narejen in zaradi tega je tudi usklajenost prišla po tej proceduri. Prava pot bi bila državni prostorski načrt tudi spodaj, v tem delu. / znak za konec razprave/ Zdaj se vračamo, bom rekel, k temu.
Na tem drugem delu je pa seveda zdaj vprašanje okrog financiranja, iz sedanjih NVO-jev, realno, tako boste ocenili, ni možno dobiti. Jaz predvidevam, da bomo, najprej moramo priti do novih projektnih rešitev. Jaz ne pričakujem, da bi pomembne ali pa zelo popolnoma konceptualno drugačne rešitve, ampak tako kot delajo kolegi vodarji in narava na nekaterih njihovih projektih, tudi na Muri, pa so prišli do uskladitve, / znak za konec razprave/ pričakujem tudi tukaj in sredstva bodo poiskana iz drugih virov, pa bom kasneje še dopolnil.
PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica.
Hvala lepa, gospod minister. Cenim napore vas osebno in tudi vaših sodelavcev in vseh, ki so v to vpleteni. Želim si, da če pride do rebalansa proračuna ali pa proračuna, da bodo tam dejansko postavke, da se vendarle ta poplavna varnost ob reki Muri enkrat dokončno zagotovi. Mi smo na Odboru za finance 16. julija letos obravnavali tudi informacije o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Prebral sem tistih 41 strani te informacije in sva imela zelo dober dialog z vašo državno sekretarko gospo Kegljevič, ki je ravno o Gezovih jamah govorila in od tu tudi moja ideja. Je rekla približno takole, da ni verjela, da bi na terenu sploh lahko prišli skupaj glede uskladitve trase. Je šla na teren, to so njene besede, v 4 urah, v 4 urah, gospod minister, so traso uskladili. A ne bi to lahko bila praksa tudi morda za zdaj neke druge segmente? Ker poglejte, gospod minister, ne samo midva, ampak tudi drugi državljani poznajo fiziko vode. In zdaj, ko gledamo, izgleda, da bodo v glavnem nasipi na desnem bregu reke Mure zgrajeni do leta 2026. In mene zdaj ljudje sprašujejo, poslušaj poslanec, kdo pa zdaj hoče morda Prekmurje pa potopiti, če pride, ne daj bože, do visokih, visoke vode v reki Muri. Bi vas res prosil za nadaljevanje. Pa morda še tudi kakšen stavek glede namakanja. Pa še mislim pa, da ne pride v poštev. Mislim, da je okrog 115 hektarjev najbolj rodovitne zemlje na območju občine Črenšovci. Ker tudi ministrica za kmetijstvo ne bo vesela, ki sedi zadaj za vami, da bi 115 hektarjev dali Muri na razpolago, da jih vsakega toliko časa zalije, to ne bo šlo, a ne.
PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, imate besedo za odgovor.
JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Hvala lepa.
Zgornji odsek bo stal 51 milijonov evrov, teh 26 kilometrov, kar imava. In smo dejansko sredstva, ki so bila planirana za ta del prav zaradi nekoliko dražjih rešitev, tudi porabili. Najprej o viru. Prvi korak je, da pridemo do končne projektantske rešitve in visoke stopnje dodelanosti projektov, ki bodo izjasnili se o višini potrebnih sredstev. To je zdaj prvi korak in tega bomo delali naprej. Z državno sekretarko sva oba dva inženirja in poznamo to metodo, zato moram povedati, da dejansko tisto, kar pristopiva k stvari, tudi premakneva in bova nadaljevala. In da delujeva že v teh tednih, ne bom zdaj rekel, kdaj imamo projektante skupaj, kdaj bomo šli še enkrat na teren, jaz vam pa tako in tako naprej v tem jesenskem času do novega leta krog po vseh regijah, pridem tudi na pomurski del. Torej da, nadaljevali bomo s takim postopkom. Sredstva bodo pa tam zagotovljena. Kje so ta božja sredstva? Najprej je seveda nek sklad za vode. Drugi vir, mi bomo povečevali oziroma se povečuje tudi, ker dosledno hodijo pogledati, kako je s plačevanjem teh kazni, koncesij in drugega. In bomo nekaj dodatnih sredstev verjetno dobili v ta vir, bo lažje. In pa na koheziji bomo v naslednji etapi tudi dobili sredstva za urejanje voda, vodovode, kanalizacije noter. To sva uspela z ministrom Jevškom vsak po svoji strani. Kot ste videli, tudi v parlamentu je bila komisarka za naravo, vode in ko smo mi povedali ta skupen problem, je obljubila veliko podporo. Jaz upam, da bom še pred koncem mandata imel tudi tretji obisk k njej v Sloveniji. In take zadeve, bi rekel, razume še posebej, ker je med sabo povezano.
Še o pomurskih kmetijskih zemljiščih in odvzem vode je namakanje. Z ministrico za kmetijstvo se zelo dobro razumemo, ob dejstvu, da je, seveda podnebne spremembe bodo pogojevale med drugim tudi to, da bo namakalnih sistemov v Sloveniji čim več zaradi tega, da bomo bolj neodvisni od suš, ki bodo vedno globlje in daljše. Po drugi strani pa tudi težave, kot ste sami rekli, pri prevelikih poplavah, kjer imamo pa drugo nevarnost. Ti ekstremi se ne bodo zmanjšali, kvečjemu bodo večji. Ministrica je že imenovala na kmetijstvu posebno skupino za namakanje in je tudi po tej plati, bom rekel, aktivirala. Vendarle zdaj bom pa povedal zato, da ne bomo rekli birokratsko, to pa ni moja stvar, pa danes niste vprašali njo pa ne bo odgovora, sva se do te mere uskladila, da seveda ona ima pritisk na večih koncih za to namakanje. Moram povedati, da v tem trenutku je formalnega pobud od lastnikov ali skupnosti do ministrstva za kmetijstvo izredno skromno, ni toliko kot v drugih regijah. Tako da bi veljalo, bom rekel, to malo poglobiti. Ta delovna skupina okrog tega pa je sestavljena tudi od naših kolegov vodarjev, tako da skupaj damo. Ministrica je pripravljena tudi predlog za državni prostorski načrt, ki ga mora ona dati takrat, ko dobi elemente v tem smislu, da ste dobro nastavili, da bi v tem kontekstu tudi to zadevo pospešili. zaenkrat pa tudi ni bilo.../izključen mikrofon/.
PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, čas je še kar mimo. Kolega, imate besedo za postopkovni predlog.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Ja, v skladu z določbami Poslovnika Državnega zbora predlagam Državnemu zboru, da odloči o predlogu sklepa, da na naslednji seji opravimo razpravo na to temo. Vidi se tudi ministru je zmanjkalo časa, da je to izjemno široko področje. Mi se itak na načelni ravni, na človeški ravni se vsi dobro razumemo, to sploh ni problem. Dobro pa je, da to, da se dobro razumemo, tudi opredmetimo, udejanjimo, da ne bo v Pomurju občutka, da je pozabljeno. In če bi tukaj zdaj do volitev naredili neke pomembne premike, veliko se je naredilo na področju nasipov. Še enkrat, da ta projekt zaključimo, da se bo jasno videlo, evo, zagotovljen je denar, takrat pa takrat lahko računamo, da bodo ljudje ob reki Muri, na desnem in levem bregu, varni, varno tudi njihovo premoženje, potem bo tu ena velika pohvala, ena velika kljukica slovenski politiki.
Ostaja nam, ker smo pa res popolnoma na začetku, kljub temu, da imamo soglasno sprejet sklep Odbora za kmetijstvo na terenski seji v Prekmurju, da se začne intenzivno postopek za projekt namakanja iz reke Mure, da tu zadeve tudi intenziviramo. Vemo, nekaj ste omenjali, imamo evropska sredstva in če je Pomurje še vedno žitnica Slovenije, jaz sem prepričan da je, potem je potrebno izkoristiti ta potencial reke Mure, če ga že ne smemo, ker smo takšne dokumente sprejeli v tej hiši, izkoriščati hidropotenciala reke Mure za proizvodnjo elektrike, dajmo, lepo prosim, ker Mura je vodnata reka, to izkoristiti za namakanje kmetijskih površin, kar bo izjemno povečalo pridelke. Gre pa pravzaprav za, v končni fazi za proizvodnjo hrane. In v tej smeri bi si želel, da bi tekla razprava na seji Državnega zbora. Še enkrat, izključno, da nekako poenotimo se glede konceptov, predvsem kar zadeva namakanje in da spodbudimo vse resorje, vse sile, politične sile, finance, mislim, da ne bodo problem. Potrebno je sprejeti politično odločitev, da se enostavno v projekt gre, ker tehnične rešitve so že narejene. Vam pa hvala lepa.
PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek v okviru glasovanj.
Kolega Dušan Stojanovič bo zastavil vprašanje ministru za vzgojo in izobraževanje, doktor Vinku Logaju. Imate besedo, izvolite spoštovani kolega.
DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa. Spoštovana podpredsednica, spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi. Najprej dovolite, da se zahvalim, najbrž se lahko zahvalim v imenu mnogih lokalnih skupnosti, sam se zahvaljujem tudi v imenu lastne, svoje, naše lokalne skupnosti Mestne občine Slovenj Gradec za pomemben razpis za pripravo in objavo enega pomembnega razpisa za financiranje, investicijsko financiranje objektov za vrtce, za osnovne šole in tako naprej za obdobje 2026 do 2029. Jaz mislim, da je to en velik in en ambiciozno zastavljen razpis, hkrati tudi mislim, da gre za, mogoče bomo to popravili, za rekordna sredstva za ta namen, ki so bila kadarkoli namenjena. Jaz sem vesel pa še posebej, da razpis vključuje različne oziroma razmejuje tako bom rekel, različne tipe vzgojno izobraževalnih ustanov. In se mi zdi, da ta logika nekako, ki smo jo takrat že na začetku priprave tega razpisa seveda se potrudili zastaviti, tudi dejansko ugledala luč sveta in da se je tudi udejanjila. Jaz sem takrat po pogovoru z županom naše mestne občine pogovarjal in tudi vašega predhodnika v bistvu na to opozoril, pa je, sem vesel, da se je to tudi zgodilo. Ker pač standardi in funkcionalne zahteve pri teh različnih tipih ustanov seveda niso popolnoma enaki, je prav, da je tudi razpis za to pač temu prirejen. V Slovenj Gradcu so pri pripravi razpisne dokumentacije bili doslej vedno zelo uspešni, upam, da bo tako tudi pri tem razpisu. Je pa seveda, zanima me, kako vi kot minister torej ocenjujete, jaz mislim, da imajo vse te naložbe, ki se dogajajo po Sloveniji, ki se bodo dogajale zdaj po Sloveniji. tudi en jasen pedagoški učinek in tudi neposreden vpliv na kakovost dela v teh ustanovah, kar tudi potrjuje in izkazuje tudi skrb in zavezo ministrstva in Vlade, da sledi tem tem izhodiščem. Pa me zdaj mogoče zanima v prvem delu, kako vi ocenjujete pomen tega, da je razpis strukturiran tako, da omogoča primerno obravnavo različnih vrst šol z različnimi tematskimi poudarki, standardi in potrebami, in ali se vam zdi tak pristop ustrezen in ali ga boste v prihodnje tudi implementirali oziroma mogoče še celo nadgradili? Hvala.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani minister, imate besedo za odgovor, izvolite.
DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje): Hvala lepa, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci. Dejstvo je, da gre pri tokratnem razpisu za največji razpis za sofinanciranje občinskih investicij v zadnjih desetletjih na področju predšolske in osnovnošolske infrastrukture. Zdaj, da smo lahko strukturirali na tak način razpis, pa hkrati omogočili tudi vlaganje več občin v ali pa ene občine v stvarno premoženje druge občine. Sem vesel, da je, da smo na ministrstvu pripravili, da je Vlada sprejela in Državni zbor potrdil predlog Zakona o organizaciji in financiranju, torej, zakon je pa začel potem veljati 14. julija letos ravno zato, ker imamo številne občine, ki za več občin izvajajo zlasti dejavnost na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami in tisto, kar se mi zdi ključno je, da uravnotežimo razvoj in standard tudi na področju prostora za to torej te omenjene spremembe v tem razpisu, ki se zaključi konec tega meseca, je v predhodni fazi pred prijavo na razpis v varnostno shemo nominiranih 145 občin. To pomeni, da je interes v Republiki Sloveniji s strani lokalnih skupnosti in pa potreba za vlaganje izredno velika. Torej 145 od 212 pomeni več več kot polovico toliko. Od tega je 45 milijonov namenjenih za sofinanciranje investicij v vrtce, 85 v osnovno šolstvo in 30 milijonov za investicije v osnovne šole s prilagojenim programom. Ti sklopi, torej razpis smo namenoma pripravili na tak način, ker smo ugotovili, da ravno na področju zagotavljanja prostora za otroke s posebnimi potrebami obstaja največji primanjkljaj pri investicijah s prej omenjeno zakonsko podporo. Pričakujemo torej, da bo ta ločen sklop, kjer ni predvidenih prelivanj sredstev iz enega sklopa v drugega, tudi zadostil potrebam občin pri investiranju v šolski prostor. To pomeni, da tiste občine, ki bodo prijavile projekte za osnovno šolo ali pa za osnovno šolo s prilagojenim programom, če bodo dobile največje število možnih točk, bodo upravičene do kapice, to je 3 milijone 344000 evrov. Pri predšolski vzgoji, torej pri vrtcih pa milijon 683000 oziroma tam, kjer gre za skupno investicijo, investicija v vrtec, pa hkrati tudi pridobivanje prostorov za osnovno šolo, pa upravičenost do milijon 936 tisoč evrov. Tisto, kar se je nam zdelo pomembno in mislim, da je potrebno poudariti, da občina lahko prijavi še en dodaten projekt samo, kadar gre za investicijo osnovne šole s prilagojenim programom in gre za objekt v solastništvu več občin oziroma je zavod v soustanovitelju, soustanoviteljstvu več občin ali pa so v tak zavod, tudi če ni formalne podlage, vključeni učenci iz drugih občin. Medtem ko mestne občine, ki pokrivajo bistveno večji delež, pa lahko en dodaten projekt za investicijo v objekte / znak za konec razprave/ šol s prilagojenim programom prijavijo tudi kot edina lastnica objekta.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Spoštovani poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.
DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa predsednica.
Ja, hvala lepa tudi ministru za ta prvi del odgovora, mogoče bi mu dal možnost še v drugem delu povedati, kako ocenjuje. Jaz bi, jaz bi, pravzaprav bi si sam želel, da bi ta razpis dejansko pomagal, kot ste sami dejali, čim večjemu številu lokalnih skupnosti pri možnosti izgradnje te pomembne infrastrukture. Pa vendarle, glede na obseg samega razpisa, glede na obseg sredstev, ki mu namenjamo, kako ocenjujete to absorpcijsko sposobnost lokalnih skupnosti in ali bodo ta sredstva dejansko lahko porabljena v rokih? Omenili ste tudi novo možnost, da lahko torej sosednje občine, katerih matični, ali pa bom rekel, matična občina zagotavlja izobraževalne, bom rekel, izobraževalno možnost za otroke s posebnimi potrebami, torej prilagojen program, lahko sedaj sodelovale pri financiranju teh dejavnosti ali pa pri teh šolah, kar do zdaj ni bilo in tudi Slovenj Gradec se je pri tem nekako soočal s težavami, ker je pač moral sam skrbeti za infrastrukturo.
Skratka, najbolj me to zanima, jaz upam, da bodo res občine ta sredstva zmogle ali pa znale porabiti. Če bo pa kdaj, če bi se pa izkazalo, da bi bil še, bom rekel, dodaten razpis potreben v prihodnosti, / znak za konec razprave/ ali razmišljate tudi o, bom rekel, širitvi, o krepitvi teh zneskov?
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.
DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje):Ja, ravno za to, da bi na eni strani povedali zelo jasne pogoje glede samega razpisa in pa glede na število, smo torej zbrali tudi tiste občine, ki se nameravajo prijaviti na razpis. Januarja smo že do datuma natančno povedali, kdaj bo razpis objavljen, tako da so se občine imele čas tudi v tem delu možnost čas pripraviti na samo, sam začetek gradnje. Financirane bodo tiste investicije, ki so se začele že v letu 2025, pa bodo dobile prve situacije v letu 2026. In pa glede na programsko obdobje, torej od 2026 do 2029, pričakujemo in to je tudi iz razpisa jasno razvidno, torej, kaj mora imeti občina že v tem trenutku zagotovljeno, da bi lahko potem bila uspešna tudi na razpisu in jaz verjamem, da so občine oziroma bodo uspešno črpale sredstva, čeprav je pa res, da je recimo razpis 2007 bil težak 16 milijonov, 2008 13 milijonov, 2011 21 milijonov, 2020 je bil potem razveljavljen in pa črpanje iz razpisa 2021 je bilo 113 milijonov. Tako da neko kondicijo pri črpanju teh sredstev občine imajo.
Morda pa še to povem, da 30 milijonov, ki je namenjeno za investicije v osnovne šole s prilagojenim programom, je na nek način ocena, da bomo po prejemu in pregledu vseh prispelih vlog občin na ta razpis, videli tudi kolikšne so same potrebe po investicijah v objekte, ki izvaja, v katerih se izvaja dejavnost osnovnih šol s prilagojenim programom, in bo takrat potem možna tudi presoja o potrebni izvedbi ločenega oziroma dodatnega razpisa oziroma iskanje dodatnih virov za investicije v šole s prilagojenim programom, ker v preteklosti so bile te investicije zelo, zelo skromne.
Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Boste podali predlog? Ne. Potem pa hvala. Zdaj dajem besedo kolegu Žanu Mahniču, ki bo zastavil vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić, izvolite.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Drage kolegice in kolegi, gospa ministrica.
V Sloveniji imamo velik problem s šakalom. Zdaj, še 20 let nazaj te tujerodne vrste v Sloveniji ni bilo prisotne, danes pa v Sloveniji praktično ni regije, kjer se šakal ne bi pojavljal. Ne samo, da je velik problem, ker vstopa tudi v prehranjevalno verigo, ki je bila do zdaj nekako rezervirana bolj za lisico in jazbeca pa še kakšno drugo žival, predvsem je problem, ker se širi, ker vpliva že na populacije srnjadi. Lovci opažamo na terenu, da se stalež srnjadi zmanjšuje. To se pozna tudi potem pri načrtovanju, pri upravljanju z lovišči. Na težave, ki se pojavljajo s šakalom, opozarjajo tudi kmetje, opozarjajo lastniki kmetij. Šakal napada tudi živino, napada nenazadnje drobnico, pojavlja se v naseljih, hodi na smetišča. In kar je za razliko od lisice, je seveda lov na šakala reciva temu malo bolj zahteven, čeprav ste dali isto lovno dobo, se pravi, od 1. je bila do 15. marca kot lisica, pa vendarle je čedalje več težav. In zato me zanima, kakšen je načrt, če sploh ima država načrt, kako bo reševala težave, ki se pojavljajo. Kajti odstrel, ki trenutno se izvaja, ni zadosten. Ali načrtuje še, načrtujete še kakšne ukrepe v tej smeri, predvsem tudi z motivacijo lovk in lovcev pri samem odstrelu? Ker to, da se govori spet, da se naj postavlja zaščitne ograje, da se naj kupuje pse, to smo videli že pri volku in pač to žal ne deluje. Predvsem pa seveda je treba tudi vedeti, da je od regije do regije odvisno, kakšni ukrepi se uporabljajo. Glejte, ti na Soški planini ali pa nekje v naših koncih gor v Poljanski dolini, kjer so res strma pobočja, ti ne moreš postavljati ograje. Težko se recimo primerja s kakšnimi nižinskimi področji. Tako da me zanima, napaka je bila že itak narejena, glejte, to so nas Hrvati, Srbi so nas opozarjali 15 let nazaj že, kaj se bo zgodilo, če se ne bo ukrepalo, ampak zaradi seveda znanih, znanih zgodb, predvsem zaradi močnih lobijev, tako imenovanih naravovarstvenikov, ker so mislili, kakšen doprinos bo šakal prinesel v Slovenijo, zdaj pa vidimo, da so z njim same težave, pobiramo zmaličene srnine mladiče po travah, po travnikih, po gozdovih in še kje drugje. Ne, to ni, s šakalom ni možno nobeno sobivanje. Tako da me zanima, kakšne ukrepe bo ministrstvo pripravilo, da se bo stanje na tem področju izboljšalo in da se situacija reši.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.
MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni ponovno.
Predvsem iz vidika problematike, ki morda ni smiselno, da jo ponavljam, oziroma izzivov, ki jih imamo na področju upravljanja s šakalom, se vsi zavedamo, tudi samo ministrstvo, vezano na vse ukrepe, ki jih izvajamo, predvsem bi rada poudarila, da eden izmed konkretnih pomembnih korakov, kjer država, kjer ministrstvo nudi podporo, je bilo tudi s sprejetjem novele Zakona o divjadi in lovstvu, kjer država še vedno nudi podporo za odškodnine. Trenutno stanje pa kakšne so odločbe, ki so morda tudi ključne za kolikor toliko vzdrževanje populacije, so odločbe za izredni odstrel, katere ostajajo, se pravi, tudi odločbe za nočni lov in predvsem tudi ohranjanje, na kakšen način ohranjanje truda in motivacije morda tudi lovcev, v kakšnem obsegu, bodo lahko še populacijo kolikor toliko omejevali. Od leta 2020, odkar je bilo v bistvu, smo imeli znižano stopnjo varovanja samega šakala se je znatno število povečalo odvzema osebkov od leta 2020, ko jih je bilo 179, se jih je v lanskem letu odvzelo 1100. V zadnjem letu, se pravi v letu 2024, kar so kazali trendi, pa verjamem, da morda tudi se številke nekoliko počasneje obračajo, da se škode znižujejo. Ne moremo reči, da so se prepolovile, ne moremo reči, da je statistika samih škod minimalna. Pa vendar tudi pri samem odvzemu ukrepi delujejo. Morda tudi stanje v naravi, ki ste ga izpostavili, je še vedno z vidika ostalih prostoživečih živali problematično, pa vendar je to eden izmed ukrepov.
Konkretno, kar se samih zajemanja problematike šakala tiče in aktivnosti ministrstva je, da se, kot sem že omenila, ohranja kritje škod. V kolikor šakali povzročajo znatne škode izven lovne dobe, lahko upravljavci lovišč zaprosijo ministrstvo za izdajo dovoljenja za odpravo lovne dobe in za uporabo nočne optike. To je tudi eden izmed ukrepov v celotnem sistemu in mehanizmov, ki jih imamo. Eden izmed sprememb oziroma optimizacije v novih dvoletno lovsko upravljavskih načrtih za leto 2025-2026 so dovoljeni odvzemi izredno povišani, se pravi najmanj dvakratna realizacija preteklega načrtovalskega obdobja oziroma sto procentno dvig dovoljenja odvzema, pri tem, da načrtovanega odvzema šakala ni treba dosegati, presega pa se ga lahko za 50 do 100 odstotkov. Pri pripravi in sprejemanju novih dvoletnih lovsko upravljavskih načrtov za lovsko upravljavska območja za leto 2025-2026 se je upošteval tudi vpliv šakala na znižanje številčnosti srnjadi, za kar se odraža tudi v znižanju načrtovanega odvzema srnjadi. To so tudi ene izmed problematike oziroma izzivov na katerega so nas opozarjale tudi lovske družine. In za upravljavce, ki v preteklem dvoletnem obdobju niso uspeli realizirati načrtovanega odvzema srnjadi z leti 2023-2024 in so za to imeli utemeljene razloge je na poziv lovske inšpekcije ministrstvo opravilo strokovno presojo in zaključilo, da so obstajali objektivni razlogi za neizpolnitev načrtovanih ukrepov.
Predvsem v tej fazi o kateri se pogovarjamo, menimo, da smo na ministrstvu s tem sprejeli resnično vse možne administrativne ukrepe. Se pravi, v okvirih, ki jih imamo, da se je lov na šakale v Sloveniji maksimalno sprostil in da imajo lovci, ne bom rekla morda proste roke, ampak vsaj v tistem delu, kjer je občutek omejevanja z administrativnega dela, da se je na ta način šlo naproti. In kljub temu se pa zavedamo, da je lov na šakale izredno zahteven in da je nadzorovanje številčnosti populacije izredno težavno, kar kažejo tudi izkušnje sosednjih držav, ki upravljajo s šakalom. Zato tudi v prihodnje s stroko, se pravi tudi z lovskim delom, na kakšen način lahko morda še dodatneje pomagamo terenu, kjer škode seveda nastajajo in se tudi zavedamo absolutno, da postavitev v določenih območjih, kjer je Slovenija izrazito hribovita in kjer so tudi omejeni dejavniki postavitve zaščite ograj ali pa vseh ukrepov, ki jih imamo, da bo potrebno tudi v prihodnje optimizirati. Hvala.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Zdaj vse to, kar naštevate, če bi bilo to problem, ker je bilo vse to pozno narejeno, če bi bilo to narejeno že 15 ali pa deset let nazaj, bi se še kaj dalo oziroma takrat vpliva. Danes so pa to premili ukrepi, kljub temu, da neke določene zadeve so.
Zdaj, zanima me, ali razmišljate o kakršnihkoli finančnih nagradah? Zdaj, mislim, da smo ravno na Odboru za kmetijstvo takrat, ko smo tudi o tem govorili, ko smo imeli odprt Zakon o divjadi in lovstvu, kjer so se podaljšale izplačila škode po šakalih še vedno krije država. Kajti, zdaj po drugi strani je to problem, ker na eni strani to samo finančno razbremeni lovske družine, ne odpravlja pa težave, kar so pa še vedno škode, ki zaradi šakala nastanejo. In kakor se bo zdaj to slišalo in tudi pač, težko je reči, ja, je proti, verjetno ne, da je, ja, seveda je proti lovski etiki in vsemu, kar kar smo prisegli. Pa vendar, glejte, treba bo poseči po drastičnih ukrepih, da ne bomo na koncu res mogli, vemo kaj delati. In če bo tisto vabo pojedel pes ali pa mačka ali pa kdo, bog ne daj, vemo kaj se bo zgodilo. Se pravi, ukinitev, pač ukinitev tiste zaščite, se pravi sprostitev lova, finančne nagrade in pa seveda še dodatni ukrepi, ki bi bili, ki bi bili potrebni, kajti če tega ne bomo storili danes, bomo takšne ukrepe sprejemali čez tri, štiri leta, ampak gospa ministrica, čez deset let srnjadi praktično ne bo več. V nekaterih loviščih je že sedaj zdesetkano, tudi pri nas smo šli s planom iz 180 na 150, ker je prisoten, je pa lov izredno, izredno otežen, ker pač je prebrisana žival, če tako rečemo, lovci med seboj. Tako da, ali načrtujete še karkoli, bi lahko rekli, ja, da so potrebni drastični ukrepi, ker gre pa res za invazivno vrsto, pač to ni, to ni nutrija, ki je tam pri vodi rastlinojeda, to vendarle gre za žival, ki posega tudi v populacije, ne samo divjih živali, ampak tudi domačih.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovana ministrica, izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.
MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Predvsem tudi v drugem delu dopolnitve izredno občutljivo področje, izredno občutljiva tematika tudi iz vseh pogledov, kjer spoštujemo bodisi naravovarstvene dele bodisi drugačne poglede morda tudi na odvzem živali ali pa na lov, s tem se redno tudi na ministrstvu soočamo, kjer se pogovarjamo z različnimi sogovorniki. Na kakšen način tisti kratkoročni, najkonkretnejši ukrepi v bistvu s strani varovanja, se pravi pridelovalcev škode, ki jim šakali neposredno povzročajo na kmetijskih gospodarstvih, jaz menim, da je to tisto področje, kjer lahko morda najhitreje ga odpiramo, odpiramo vprašanja, odpiramo razpravo in morda tudi zapremo. Na drugi strani vemo, da velikokrat je bila pobuda morda tudi s strani lovskih organizacij ali pa kmetov, predvsem realno tiste korake konkretne, ki lahko naredimo, da ne zamudimo morda, če smo že zamudili v preteklosti, karkoli, ali je to res tista prava pot iz strokovnega vidika in vidika sprejemanja celotne družbe v Sloveniji, da je lov na šakala tako kot ste omenili, odprt tudi v celem letu, in da se dopuščajo tudi drugačni, drugačni obliki lova, ki so trenutno izjema. Jaz menim, da je to izredno veliko, široko družbeno vprašanje, kjer lahko naletimo na ovire ali pa na konflikte. In zato je prav, da ga odpiramo previdno in počasi. In iz vidika, kako lahko zavarujemo bodisi prostoživeče vrste in na drugi strani, kako lahko zavarujemo tudi pridelek oziroma kmeta, ki na kmetijskem gospodarstvu ima, mu povzroča samo škodo. To so smeri, o katerih razmišljamo, o načinih, drugačnih načinih izlova. v tem trenutku nismo prišli še do rešitve, da bi vam lahko rekla v letošnjem letu ali v prihodnjem letu. V kolikor je stimulacija morda zaradi intenzivnosti in zahtevnosti samega lova da bi se posamezne lovske družine in območja, kjer je bistveno več prisoten šakal, sicer danes kot pred nekaj leti sami bolje veste, morda kot jaz sama, da je praktično na vseh območjih Slovenije kar nekoč, morda je bila bolj kot ne zahodna Slovenija zajeta s samo populacijo, pa je morda za razmišljati ali bo to resnično spodbuda kot taka ali bo pomagalo zamejiti populacijo in ali bo to motivacija morda skozi posamezne lovske družine, tako kot ste omenili, ko je bila razprava o tem, ali bodo večje finančne spodbude prispevale k temu, da bodo lahko lovci bolj proaktivni ali pa da bo tudi nekaj mladih. Vemo, da se tudi tam soočamo dejansko s populacijo, ki se morda stara in ni več toliko mladih, ki bi bili aktivni na tem področju. Tako da jaz verjamem, da bo priložnost za razprave. V naslednjih mesecih, pa predvsem ravno zaradi občutljivosti področja morda previdno in da tisti koraki, ki bodo narejeni, da bodo resnično šli po pravi poti.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Ja, strinjam se z ministrico, ko je rekla, da v bistvu je v vseh nadaljnjih ukrepih, ki se jih bo, jih bo ali ne sprejemalo, potrebna neka tehtna razprava. In ravno zato pač dajem pobudo, da Državni zbor opravi o tem razpravo. Zdaj, ministrica je že malo nakazala, ja, dejansko, saj rešitev obstaja, rešitev obstaja učinkovita in se da zadevo hitro rešiti, ampak zaenkrat je raje ne bom na glas povedal, ker bo spet pol Slovenije v luftu, ampak se pa bojim, da bomo čez štiri, pet let prišli do te točke, ko druge rešitve ne bo. Poznani so primeri iz tujine, ko so se te metode poslužili in potem je bil mir, ne. Tisto, kar je bistveno in iz česar bi v tem primeru morali izhajati, je, da gre za tujerodno invazivno vrsto, ki pleni druge prostoživeče in domače živali. Kot sem še enkrat rekel, to ni nutrija, ki jo hodijo tamle na Ljubljanico gledati, pa ne vem, eni celo božati pa hraniti. Gre za zver, šakal je zver, ki dela škodo drugim živim, ne, čutečim, če želite, čutečim živim bitjem. In poznajo se številke, da pada stalež divjadi, govorim predvsem o srnjadi. In jaz mislim, da tudi tisti naravovarstveniki, ki bi bili proti, ki menijo, da si šakal zasluži mesto v Sloveniji, v naših gozdovih, da bi se jim z neko racionalno, realno razlago dalo dopovedati, da pač šakala tukaj ni bilo in da v naš prostor ne sodi, razen če ne želimo imeti gozdov, osvobojenih srnjadi. Ker, če boste vprašali za podatke Zavod za gozdove glede samega načrtovanja odstrela, nekje se zadeva drastično manjša, ne zato, ker bi lovci toliko streljali, ampak ker lovci pač pobiramo sedaj mrtve mladiče, v mesecu maju in juniju, srnjadi, kar ga pač ne pomalica, kar ga pusti za seboj.
In je problem. Srna ostane brez mladiča, ima mleko in vemo, kaj se potem dogaja. To so realne zgodbe in če bi nekdo naravovarstvenikom predstavil, kaj šakal povzroča, ne, ja ne vem, kakšen naravovarstvenik si, če lahko gledaš, kaj se s srnjadjo dogaja, ki pa je avtohtona vrsta in je tu že od nekdaj. / znak za konec razprave/ In jaz mislim, da v tem primeru pa bi znali, no, pa ne govorim to kot lovec, ampak kot nekdo, ki je s podeželja, ki zadevo pozna, imeti eno realno razpravo tukaj s strani stroke in s strani pač tistih, ki se s tem dnevno srečujejo in ukvarjajo, da bi vendarle našli bolj učinkovite načine in ja, eden od načinov je tudi, kot ste že omenili, gospa ministrica, pač, glejte, povprečna starost slovenskih lovcev je, koliko, 65 let? Pada, mislim, starost raste, stalež pada / znak za konec razprave/ lovcev iz 22 tisoč, na, mislim, da je zdaj že pod 20 tisoč, a ne? In danes malokdo še kaj dela zastonj, ampak ja, če bi dali finančne spodbude, bi pa nekdo mogoče šel za celo noč sedeti gor na prežo. Tako, da predlagam, da se o tem tukaj pomenimo.
PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.
O vašem predlogu bomo odločali v četrtek, ta četrtek, 25. septembra v okviru glasovanj.
Zdaj pa še doktorica Tatjana Greif, vi pa velikokrat takole imate še v tem poznem času vprašanje, ja in boste zastavila vprašanje ministru za naravne vire in prostor, Jožetu Novaku, izvolite.
DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala lepa za besedo.
Spoštovani minister. Konec avgusta se je zgodil posek 13 dreves v dvojnem lipovem drevoredu v Pivoli, ki ima status kulturne dediščine in naravne vrednote, v bistvu je pod statusom, ima več zaščitnih režimov ta drevored. Od tega je bilo devet dreves popolnoma zdravih. Medobčinski inšpektorat Maribor je junija letos izdal odločbo za odstranitev nevarnih dreves, in sicer določenih nevarnih dreves, piše v tej odločbi, določenih nevarnih dreves, pri čemer ni pridobil strokovnega mnenja Zavoda za varstvo narave, kar bi po zakonu moral in mislim, da je to postopkovna napaka.
Torej, drevesa so bila odstranjena v okviru vzdrževalnih del ob občinski cesti. Inšpektorat si je pridobil sicer mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine, vendar ga ni upošteval. V kulturno varstvenem soglasju iz maja letos piše, da je, da se ohranjajo, ohranjajo se zasnova, oblikovalni elementi in pritikline. Dovoljene so le nujne odstranitve dreves in še, da je namesto posekanih treba zasaditi nova drevesa. V odločbi tudi ni podatka, koliko dreves je treba podreti, katera drevesa, na katerih parcelnih številkah. Nič od tega. Drevesa so označili z zeleno piko in čeprav po nobenem upravnem aktu se dreves ne odkazuje z zeleno piko, ampak z rdečo piko. In arboristi tudi nimajo pooblastil za odkazila dreves.
Zdaj sprašujem, na vašem ministrstvu izvajate naloge za ohranjanje narave izvajanje nadzora? Kdo, ali je kdo izvedel odkaz, ne, sprašujem, kdo je izvedel odkaz 13 lip v zavarovanem drevoredu Pivola? Kdo je odgovoren za poseg na črno, brez mnenja Zavoda za varstvo narave in brez upoštevanja mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine? Inšpektorat je za izvedbo poseka tudi določil podjetje Kipertrans, ki pa nima registrirane dejavnosti za sečnjo in je torej določil zakonsko neustreznega ponudnika. Kako bo ukrepalo vaše ministrstvo oziroma sektor za naravne vrednote in zavarovana območja v zvezi z vsemi temi kršitvami?
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Spoštovani minister, imate besedo za odgovor, izvolite.
JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovana predsednica, spoštovani poslanci.
Spoštovana poslanka, vam se zahvaljujem za to, ker pogosto spominjate na spoštovanje tistih temeljnih stvari v zvezi z varstvom narave, pa za ohranjanje narave, pa tudi z izboljšanjem stanja. Zelo dobro ste seznanjeni s stanjem. Tako sem jaz mislil polovico, tri četrt tega povedati, pa zdaj ne bom, zato ker je popolnoma vaša ugotovitev popolna. Zdaj, kaj lahko za nazaj rečemo? Očitno je bila osnovni predlog, da bi se naredil drevored še ob tem zraven, ne, na zunanji strani in so očitno nekatera drevesa bila v napoto - tako mi pišejo kolegi iz narave, ki domnevajo to / nerazumljivo/. Stanje je bilo pa očitno tudi v tem, da se je z ene strani cesta segala do dreves, drugo je pa intenzivno kmetovanje do dreves. In seveda so bila v slabem kondicijskem stanju. Ta / nerazumljivo/, bom rekel, ocena je naredil, bom rekel, določena institucija in očitno je zgodba občinskega inšpektorata, ki je izdalo to odločbo, da je treba jih odstraniti na način, kot ste omenili, je točno drži. Naš Zavod za varstvo narave ni sodeloval v postopku, ni bil vključen, ni dal nobenega dovoljenja za to. Zdaj, iz tega seveda smo se ob tem, ko ste nas seznanili, vsaj jaz sem tukaj začel takoj akcijo že v petek, ko sem videl, bom rekel, da ste v to smer tudi postavili vprašanje. Območna enota zavoda bo stopila v kontakt in si pogledala. Jaz štejem to že kot naznanitev inšpekcijski službi za naravo, to, kar ste rekli, in jo bom tudi kot tako angažiral, da gre pogledat, kaj je bilo na stvari, ali je to tukaj zlorabil ali ne. Ampak zdaj imamo očitno, tako kot trdite, situacijo, ko je 13 lip posekan, ne. Zdaj, ali, zdaj imamo tudi domneve, da so bile narobe vzdrževane pred leti in tako naprej, skratka imamo kar velik sklop, bom rekel, nejasnosti. V zvezi s tem skratka bo sledila akcija. Jaz sem pa na ministrstvu lepo prosil, da ob sicer stoterih nalogah, celovitosti in vsega drugega vendarle pristopimo k osnovnemu vprašanju urejanja dreves in določanja meje, kdaj je drevo dovolj bolno ali ne. Dobro sem poslušal vaše prejšnje vprašanje, ki ste ga imeli z gradom, ki ste ga dali za sečnjo na Gradu ministrici. Jaz upam, da bomo kmalu morali nadoknaditi z vprašanji te krajinske tehnike obdelave in bom rekel, ostalega, da se ne bomo pogovarjali o etatih Zavoda za gozdove sredi mesta, ker to ni gozdarska zadeva več, ampak vseeno, dokler ni zapolnjeno z drugim formulacijami, da bi vsaj na nek način, bom rekel, to bilo. V končni fazi moramo priti mi do novih standardov in tudi normativov, kdaj je tista zadeva in pod kakšnim nadzorom in kdo odloča, kdaj je drevo preveč uničeno in iz kakšnih razlogov. Še posebej pa s preventivo. Če bi seveda pravočasno se v tem primeru umaknili z intenzivnim kmetovanjem na eni strani in na drugi strani pa morda tudi ne najboljšim vzdrževanjem tega, do te situacije tudi v Mariboru najbrž ne bi prišlo. Zdaj imamo seveda tukaj tipičen primer, ko bo treba, prepozno sicer, zvoniti po toči, ne, ampak vsaj, tako kot ste rekli, ugotoviti krivce in kaj je bilo, tako da pridemo do stvari, pa tudi, če bo treba neko delovno skupino ustanoviti, da pride do dna v zadevi, vsaj za to, da imamo tako imenovan primer, na katerega se lahko, bom rekel, povežemo, bom rekel, v rešitve in damo ostanek. Ustanovil sem tudi nov sektor za javne gospodarske službe zelenih površin, ki pa ni na naravi, ampak na prostoru. Zakaj? Ker del zelenih površin mesta, so tudi taki primeri. Kadar pa je zavarovan, tako kot ste rekli, tudi z vidika narave, je pa še dodatno varovanje. Tako da mislim, da je to dober primer kako ravnati v bodoče naprej. Pa očitno imamo z osnovnim vprašanjem, da bomo vsi skupaj še enkrat si obnovili kaj je drevo in na kakšen način se z drevesi ravna in kako pazljivo in v izjemnih primerih pride do tega, da ga obglaviš, beri odstraniš. To bi morala biti samo izjema in ne pravilo, kot se dogaja.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Izvolite.
DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala. Torej, območje drevoreda je zavarovano kot kulturna in naravna dediščina na lokalni in na državni ravni. In gre za izjemno stvaritev naših prednikov in za naravno bogastvo in za javno dobro. Območje Drevoreda Pivola je državna lastnina Republike Slovenije, v zemljiški knjigi je vpisana Univerza Maribor in Republika Slovenija. Je tudi lastnik ceste in lastnik kmetijskih zemljišč ob cesti, ki poteka med lipovim drevoredom, njen upravljavec pa je občina Hoče Slivnica. Lastnik ali upravljavec bi torej moral skrbeti za obstoječi drevored, ga negovati in obrezovati po evropskih arborističnih standardih. In to pomeni tudi odstranjevanje omele. Nič od tega se ne dogaja. In zanimivo, inšpektorat je zahteval posek lip, ne pa tudi vzdrževanja. In zdaj sprašujem, ali je pristojni direktorat na vašem ministrstvu kdaj izvedel nadzor nad varovanjem zaščitenega drevoreda? In kdaj bo lastnik obstoječega drevoreda oziroma upravljavec začel skrbeti za obstoječi drevored, tako kot je to treba? In kaj boste storili na ministrstvu, da se to zgodi? Hvala.
PREDSEDNICA DR. TATJANA GREIF: Hvala lepa. Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.
JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Hvala lepa. Direktorat za naravo daje smernice in ostale zadeve, medtem ko zavod je pa organ njihov, ki daje te pogoje. Tako po tej plati so bila opozorila dana in tudi negativna soglasja za odstranitev predhodno. V tej akciji pa niso dali nobenega soglasja, niti niso bili več vprašani. Občinski inšpektor, ki je pa to naredil, je po lastni presoji očitno ocenil ta del. Tudi pogoji zavoda za kulturno dediščino, ki sta znana po dveh principih, ravno tako ni dala soglasja k temu. Tako da je bilo očitno, bom rekel, ta del. Imam pa tudi zapis, da so opravili inšpekcijski pregled 5. 9. na kraju samem in tudi zabeležko naredili na inšpektoratu, to je pa tretji organ, kjer niso ugotovili, da bi kdorkoli izvedel, kaj in tudi na zadnjem ogledu 29. 9., so še posebej obvestili občinsko predstavnico, da mora dobiti soglasje tudi po določilih zakona o ohranjanju narave in ki ga izdaja pristojni organ na upravno enoto, na podlagi pozitivnega Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Tudi tega ni bilo. Zdaj, sicer mi tu govorijo, da inšpektorica naknadno ni prejela nobene prijave obvestila, so pričeli s posegom drevoredov oziroma podrta drevesa. Ampak jaz smatram še enkrat že vašo najavo, kaj šele današnje sporočilo, kot javno najavo tega. In je dovolj razlogov, da pošljemo inšpekcijo na teren in seveda, da pridemo do tega. To je po eni strani. Po drugi strani bi pa ta primer, pa ta ljubljanski grad, ki ste ga omenili, prav rad, bom rekel, izpostavil za dva primera, kjer se morajo tako znotraj strok kot ostalih pripraviti do rešitve za naprej. Ker če so pravila nejasna ali pa sedaj izkoriščati tako kot ste omenili, to ne sme biti in ni dobro. Moramo kaj v zakonodaji narediti ali pa še enkrat, normative in standarde vzdrževanja, tako kot ste rekli, najprej vzdrževanja, tako kot zdraviš bolnika, da ga najprej poskušaš ozdraveti, vzdrževati pravilno in pravilno hraniti. In tu očitno vzdrževanje pred tem ni bilo dobro, pravilno ste rekli. In drugič, ni bilo poskusov, ker če se jih da oživeti, v boljše kondicijsko stanje spraviti, ampak seveda iti po najmanjši liniji odpora, najboljše jih je posekati in odtujit in potem vprašanje, kje bodo postavljeni ti novi, če bodo verjetno v kombinaciji z nečim. Skratka, dovolj poučen primer, da se bomo z njim resno ukvarjali in ga tudi naprej v poduk temu, bom rekel, tudi rešili, če so že tista čudovita drevesa ostala v skladovnici drv naj bo to opomin tudi vsem nam za to. Hvala lepa.
PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.
Boste morda dali postopkovni predlog? (Ne.) Torej najlepša hvala. Ministricam in ministrom se zahvaljujem za podane odgovore in aha, prekinjam 1. točko dnevnega reda, ja, ki jo bomo nadaljevali v četrtek 25. sepatembra, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih.
Prekinjam pa tudi 34. sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri in vsem želim še naprej lep dan!
Na svidenje!