Oprostite, prosim za red in vas predsednik Vlade prosim za odgovor, izvolite.

Nadaljevanje DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade RS): Vi navajate pismo ene osebe, s katero se jaz dobro razumem, imam dosti kritičnih pogovorov, priznavam mu neverjeten dar izražanja, ampak to pa ne pomeni, da je vsako pismo kateregakoli posameznika nad uradnimi statističnimi podatki mednarodnih inštitucij. Pač ne more biti. Razumem, da je to njegov pogled. Govorimo o enemu najbogatejših Slovencev, ki si je pošteno prislužil svoje premoženje in prav je tako, ampak veste kaj, mi nismo Vlada najpremožnejših Slovencev, ne, pač nismo. Mi smo Vlada vseh Slovenk in Slovencev in naša naloga je, da poskrbimo za socialno blaginjo vsakega državljana. Na nas je, da poskrbimo za tiste državljane, ki sami mogoče ne morejo poskrbeti zase. Ne pa, da primarno skrbimo za to, kaj si misli o tem, o davkih, eden med najbogatejšimi Slovenci. Ki je mimogrede svoje bogastvo ustvaril v tujini in zato še enkrat, mu dam priznanje, in ga nikoli ni ustvarjal v resnici v Sloveniji. In same pohvale za to.

Pa bom šel raje na podatke. In to je pravi odgovor. V času te vlade so plače in pokojnine ne glede na inflacijo, ki je ni zgenerirala ta vlada, realno rasle, ves čas realno rastejo, rastejo v letu 2023, rastejo v letu 2024 in rastejo v letu 2025. In tudi obeti za naprej so, da bodo in pokojnine in plače rastle hitreje od inflacije. In to je tisto, k čemur smo mi zavezani. Jaz verjamem, da marsikdo od direktorjev, tudi lastnikov, ne razume osnovnega dejstva, da so največji kapital vsakega podjetja vedno zaposleni, vedno in da s tem, ko zaposlenim raste realno standard, ker mu rastejo plače, so bolj motivirani, bolj produktivni in zato ima tudi on več od njih. In veste kaj, poglejte uradno statistiko dobičkov v slovenskem gospodarstvu, dobički so rekordni, zadnja tri leta še nikoli tako visoki kot zadnja tri leta, pa kljub / znak za konec razprave/ temu poslušamo jamranja še in še, ker nekaterim pač nikoli ni dovolj.

In da zaključim. Ker so zaposleni tako v zasebnem sektorju kot v javnem sektorju največje bogastvo in največji kapital, vam že zdaj povem, da božičnica bo, za vse, obvezna, da ne bomo imeli glede tega kakršnihkoli nesporazumov.Prišel bo predlog v Državni zbor in jaz verjamem, da boste takrat lahko pokazali do koga vam je, / znak za konec razprave/ ali do ljudi ali do redkih posameznih premožnih Slovencev.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): No, jaz moram priznati, da tisti, ki piše knjigo o lažeh predsednika vlade, da bo moral še nekako dopolniti / nerazumljivo/ novo izdajanje.

Spoštovani predsednik Vlade, ko govorite o božičnici, povejte vsem zaposlenim, zaposleni smo bili v obdobju zadnjih treh let prikrajšani za 2 tisoč 100 evrov, boste jim vi dali iz slovenskega proračuna 2 tisoč 100 evrov, kar ste jim vzeli? Prva zadeva. Naslednja zadeva, Statistični urad Republike Slovenije. Povprečna neto plača se je julija na mesečni ravni znižala za 2,6 odstotka, znašala tisoč 577 evrov. Dobro jutro. Hrvaška nas je prav v tem trenutku prehitela, še vedno z manjšim bruto družbenim produktom v Republiki torej, glede na naše države. Naslednja zadeva, pod vašo vlado, še en velik dosežek. Pokojnine so realno padle ob 19,9 procentni inflaciji, ob tem da se inflacija povišuje na 3 procente, boste presegli 20 procentno inflacijo v tem obdobju. Pokojnine so se zvišale za približno 12,4 odstotka, draginja je večja, ene hrane se povečujejo in zelo zanimivo, 60 procentov upokojencev živi pod pragom izračunane revščine Statističnega urada leta 2022. Pod grdo fašistično vlado pa je bilo teh upokojencev samo 16 procentov. Samo toliko, da boste vedeli. To pa je uradna statistika Statističnega urada Republike Slovenije. To pomeni, trije odgovori, tri nove laži, predsednik Vlade.

In še nekaj za konec. Jaz mislim, da moramo opraviti razpravo o stanju v slovenskem javnofinančnem primanjkljaju, ker ne jaz, ne ugledni slovenski ekonomisti, ki se javljajo, ne Fiskalni svet, ne analitiki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, nezanimivo, celo analitiki, ki so analizirali slovensko poslovno poslovno okolje avstrijske gospodarske zbornice, ki je bilo predstavljeno na otvoritvi Mosa ugotavljajo grozovito poslabšanje slovenskega poslovnega okolja, velik davčni primež. In še nekaj, še četrta laž, ki ste jo danes povedali o naši brezposelnosti. Slovenija je izgubila 5000 delovnih mest v gospodarstvu, v tistih, ki plačujejo, ki se borijo na svetovnih trgih in zaposlila več kot 5000 ljudi v javnem sektorju. In to tistih, ki danes delajo od doma, ki gojijo celo, se gredo kmetije na Krasu, so pa direktorji direktoratov na ministrstvu za dolgotrajno oskrbo, ki bi morali reševati trenutne največje probleme. In vsem tem ste dvignili plače, kot ste nekoč govorili, da Janševa vlada dela neselektivno, čeprav so bili tisti izdatki za pomoč podjetjem v času korona krize enkratni, ste vi dolgotrajno, lahko bi rekel, obremenili slovenski proračun in s tem naredili veliko fiskalno, lahko bi rekel, veliko razliko v slovenskem proračunu. In seveda s svojimi ukrepi, ki ste jih peljali tri leta, popolnoma uničili gospodarsko rast in bližamo se blizu recesije. Torej, ne jaz, ne ugledni ekonomisti, ne analitiki ne razumemo in ne vidimo te luči na koncu tunela. Vidimo pa konec, zasuk v ostro levo in postali bomo evropska Venezuela, zato rabimo razpravo v Državnem zboru. Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra v okviru glasovanj.

Zdaj dajem besedo kolegu poslancu Janezu Ciglerju Kralju. Kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa. Predsednica, predsednik Vlade, ministri, kolegice in kolegi. Predsednik Vlade, v začetku tega mandata ste oblikovali 20 ministrstev, med njimi tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost. Nekateri so ga že takrat poimenovali kot ministrstvo za prodajanje megle. Alan Ford pa je vizionarsko že pred desetletji napovedal to ministrstvo z uradom za iztraživanje Ruda, gubljenje vremena, da prevedem v slovenščino, iskanje rude in potrato časa. Napovedi in obljube glede uvedbe dolgotrajne oskrbe in gradnje stanovanj so bile ogromne. Vsem, ki poznajo obe področji, je bilo jasno, da tudi žal nerealne. Danes smo v stanju, ko na tem ministrstvu žal med letom delajo od doma, med dopustom pa si izplačujejo bogate dodatke za povečan obseg dela. Dela, opravljenega pa ni čisto nič. Z dolgotrajno oskrbo. Spoštovani predsednik Vlade in minister Maljevac, ste zamočili? Zavlekli ste uvedbo za celo leto. Oskrbovalec družinskega člana bi moral začeti veljati 1. januarja 2024, a ker ni bilo informacijskega sistema, nam je ta zgodba znana, so bile prve odločbe o novih oskrbovancih izdane šele sredi maja. S 1. julijem letos ste začeli pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo, medtem ko o dolgotrajni oskrbi na domu ni ne duha ne sluha. Začeti pa bi morala isti dan, 1. julija letos, ko ste začeli pobirati prispevek. Zdaj smo proti koncu septembra, nimamo informacijskega sistema, nimamo storitve, nimamo niti ene izdane odločbe. Napoved, vaša napoved, da se bodo vloge začele obravnavati in izdajati ročno, se zdi leta 2025, milo rečeno, najmanj neresna. Medtem ko Albanija v javno upravo uvaja umetno inteligenco, bi vi pri nas odločbe za dolgotrajno oskrbo na domu izdajali ročno. Pričakujemo lahko na tisoče vlog zaostanka, pa čeprav večji del sistema dolgotrajne oskrbe sploh še ni v veljavi, začel bo veljati 1. decembra letos z dolgotrajno oskrbo v instituciji. In takrat, predsednik vlade, bo velika težava, že zdaj je težava, takrat bo pa ogromna težava. Ob vseh teh zaostankih bo treba prevesti 20000 sedanjih upravičencev, ki bivajo v domovih, na nov sistem dolgotrajne oskrbe. Če se to ne bo zgodilo pravočasno, za to ste vi in minister Maljevac odgovorni, bodo morali ljudje za oskrbo v domu plačevati več, bistveno več kot sedaj. Kdo bo prevzel to tveganje nase?

Predsednik Vlade, dve vprašanji. Kaj lahko ob tem fiasku, polomu sploh še poveste v bran ministru za solidarno prihodnost Maljevcu? In, kdaj bodo ljudje dobili storitve dolgotrajne oskrbe, za katere že plačujejo? Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovani predsednik Vlade, doktor Robert Golob, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala. Jaz se opravičujem vnaprej, če ne bom odgovoril na vse, zaradi tega, ker to je stvar interpelacije, ker bo minister najprej sam pojasnil, pa bom šel rajši direktno na dolgotrajno oskrbo, ker se mi zdi to zelo pomembna stvar. Dolgotrajna oskrba je eden najbolj kompleksnih projektov v zgodovini naše države. Verjetno tudi zaradi tega ni bila vpeljana še prej. Pač ni bila. Verjetno tudi zaradi tega nihče ni zagotovil sredstev zanjo, še do zdaj, mi smo jih. Ta sredstva se zbirajo na posebnem računu v zdravstveni blagajni, ne na ministrstvu, ne na Vladi, ampak na zdravstveni blagajni, tam kjer vsi ostali prispevki za zdravstveno oskrbo Slovenije. Račun je poseben, sredstva so namenska in niti evro ne bo porabljen za nič drugega kot za dolgotrajno oskrbo. Kaj pa je dolgotrajna oskrba? To, kar je bivši minister povedal, glavna stvar dolgotrajne oskrbe. nekatere storitve se že izvajajo, e-oskrba se že izvaja, glavna stvar dolgotrajne oskrbe je, kako bomo zagotovili vsem tistim, ki potrebujejo zdravstveno pomoč, ki so v domovih za ostarele ali pa doma in ki so danes odvisni od svojih družin. Danes dom, nič se ne bo povišala cena, jaz ne vem od kje vam ta podatek. Danes domovi, še posebej privatni, računajo med 1500 do 1700 na oskrbovanca, ki potrebuje zdravstveno pomoč. Po novem, po zakonu, ki ga je sprejela ta vlada in ki bo začel veljati s 1. decembrom, bo za standardno oskrbo v dvoposteljni sobi postavljena kapica. Kapica, ki je enaka minimalni pokojnini za polno življenj.., polno delovno dobo. Na ta način bomo prvič dosegli, da bo vsak upokojen, ki je od delal 40 let pokojninske dobe, s svojo lastno pokojnino pokril plačilo v domu za ostarele. Cilj je bil na videz nemogoč, ko smo ga zastavili, nihče ni verjel, da bo to sploh možno. Danes smo na tem, da s 1. decembrom to zaživi. Če bi imeli iskren namen, da pomagate ostarelim, ki so v domovih, pa tudi njihovim svojcem, bi počakali vsaj na 15. december, 15. december in mogoče takrat začeli govoriti kaj vse ni narejeno, ne pa da strašite ljudi dva meseca pred uradnim rokom, ki ga poznamo že, odkar je bil zakon potrjen. Že par let, že par let vemo, da se bo s 1. decembrom za vse oskrbovance domov za ostarele bistveno izboljšala situacija, ker bodo bistveno manj plačevali za oskrbo v primerjavi z današnjim dnem. In moj odgovor je samo eden: Ja, strinjam se, da moramo zelo paziti, da se bo to dejansko zgodilo, da In minister Maljevac je seveda za to odgovoren, da se bo to tudi zgodilo s 1. decembrom, ampak danes še ni 1. december in danes je še vse po časovnici. Po zagotovilih ministra na tem, da bo to tudi zaživelo. In jaz verjamem, da bomo to tudi uspeli zagotoviti. Gre pa za tako kompleksen sistem, ker je toliko ljudi, da se bodo vedno dogajale tudi napake v postopku implementacije vedno jaz prihajam iz gospodarstva, proces implementacije je vedno tako: začneš, potem pa popravljaš in jih odpravljaš. In zdaj v tem trenutku smo natančno v tem procesu. Časa ni več dosti, do konca leta mora proces delovati. Jaz sem prepričan, da bosta minister in njegova ekipa to zagotovila. In v kolikor ne bosta, bosta pač morala za to nositi politično odgovornost. To je vse kar imam k temu za povedati. Pa sem prepričan, še enkrat, da gre za tako pomemben projekt, ki je vladni in ne samo enega ministrstva. In veste zakaj, zato, ker si naši starši in naši dedki in babice to zaslužijo, da jim omogočimo, da ohranijo dostojanstvo tudi takrat, ko jih zdravje izda, in ne, da so takrat prepuščeni na milost in nemilost ali bodo družinski člani našli sredstva, da jim bodo zagotovili v domovih zdravstveno oskrbo. Ta del bomo prevzeli nase, ta del smo mi kot družba dolžni prevzeti nase. Ja, in prvič prevzemamo in druge evropske države to že imajo, mi pač to počnemo pod to vlado kot še tisoč drugih stvari. Pod to vlado in pod nobeno drugo.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala, spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Predsednik Vlade, res niste odgovorili skoraj na nič, razen zelo dobro sem vas slišal, da ste rekli o prevzemu odgovornosti ministra. Če ne bodo zadeve 15. decembra izpolnjene. 15. december je prepozno. Predsednik vlade že na dveh od treh korakov uvajanja dolgotrajne oskrbe je Maljevac padel, pogrnil. Če dveh od treh ne narediš oziroma če že dveh, če že dva tako slabo uvajaš, tvegaš, da boš na tretjem popolnoma pogrnil. In tu ne gre za, ne vem, neke stvari v skladišču, za računalnike v skladišču pa za nakup Litijske, ampak gre za več 10 tisoč starejših oseb, naših babic in dedkov, ja, ki si zaslužijo najboljše, ne pa takšno igračkanje. Predsednik Vlade, slabo so vas brifirali. Že prejšnji Zakon o dolgotrajni oskrbi je imel temeljni namen, da ljudje čim dlje ostanejo doma in da plačujejo samo penzionsko storitev, ostalo pa solidarno prispeva proračun Republike Slovenije, dokler ne bi postopoma vzporedno uvedli enega pravičnega in dobrega, učinkovitega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Ne pa tako kot vi, ki ste izpostavili vse te uboge starejše in šibke negotovosti. Dobili ste tudi poziv Obrtne zbornice Slovenije, zelo dobro smo ga slišali vsi, tudi nekateri vaši ministri, ki so bili prejšnji teden na mednarodnem obrtnem sejmu, poziv k odstavitvi ali odstopu ministra za solidarno prihodnost. In to ni politikantstvo. To so obrtniki in podjetniki, to so ljudje, ki ustvarjajo, ki s svojimi zaposlenimi živijo, ki se vsak dan, iz dneva v dan prebijajo. In zdaj vedo, da s trdo zasluženim denarjem morajo plačevati nekaj, kar ne obstaja. Te storitve ni, predsednik Vade. In to je igranje z denarjem drugih, ki ga leve vlade zelo dobro obvladate. Predsednik Vlade, skupaj z obrtno zbornico in z vsemi na mednarodnem obrtnem sejmu vas sprašujem: kdaj boste odstavili ministra Maljevca, ki je odgovoren za katastrofo?

PREDESDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Vsak resen gospodar bo odgovoril, da tistega, ki je odgovoren, da s 1. decembrom izpelje eno najpomembnejših sprememb v zgodovini Slovenije, ne odstavljaš en mesec prej, ampak mora najprej stvari izpeljati. Jaz sem prepričan, da jih bo s 1. decembrom izpeljal, pa ne zaradi sebe, ne zaradi njega, izpeljati jih mora zaradi ljudi, naših ljudi v domovih za ostarele. Za to jih mora izpeljati.

In politikantstvo je vse, kar se dogaja pred 1. decembrom. Ta datum ni nič novega, ta datum je ves čas na časovnici in to je najpomembnejši datum pri uvajanju dolgotrajne oskrbe. Ne, ni popravnega izpita, to mi je popolnoma jasno, za ministrstvo in to se ministrstvo tudi zaveda. In sem prepričan, da bo stvari tudi izpeljalo, ker je prav, da jih izpelje in ker jih moramo izpeljati. Kar se pa vseh ostalih tiče, bom ponovil, jaz razumem, da marsikdo vidi samo sebe, vedno samo sebe in svoj lastni interes. Jaz pa verjamem, da je to, da poskrbimo za starejšo generacijo, nekaj, kar moramo narediti ne glede na svoj trenutni privatni interes. Moramo. Lahko to vzamete kot zavarovalno polico tudi za lastno starost, ko bo ta sistem deloval. Vsi bomo prej ali slej dočakali starost, prav vsi. Tisti, ki bomo imeli srečo, ne bomo rabili zdravstvene oskrbe do smrti, tisti, ki je ne bomo imeli, tretjina je takih, bo potrebovala zdravstveno oskrbo. In takrat si bomo vsi zapomnili ali smo hoteli imeti zavarovanje, ali hočemo, da naš zdravstveni sistem poskrbi za nas, ali pa bomo prepuščeni ali bodo naši otroci imeli dovolj denarja, da bodo lahko plačevali zdravstveno oskrbo za nas. To je danes stanje. Pa jaz imam konkretne primere z imeni in priimki, koliko morajo danes otroci plačevati za svoje onemogle starše. 1700 evrov na mesec v privatnih domovih. Pa koliko ljudi si lahko privošči plačevati 1700 evrov neto za oskrbo v privatnem domu? / oglašanje iz dvorane/ Koncesionarjih vaših, v redu. Koliko ljudi? Malo. Tudi te, ki danes plačujejo enormne oskrbnine, bodo v bodoče lahko plačevali manj. Ker je prav, da se to pokrije iz pokojnine, iz zasluženega dela in ne od miloščine otrok ali svojcev. Zato je dolgotrajna oskrba, zato je tako pomembna in zato verjamem, da vas tudi mogoče boli, če se bo uresničila. Jaz vam povem, da se bo. Jaz sem v to prepričan.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala. Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSI): Hvala lepa, predsednica. v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika predlagam, spoštovane poslanke in poslanci, da opravimo splošno razpravo o tem odgovoru. Očitno je, da predsednik Vlade ni bil zbrifiran, niti o tem, kaj pomeni zasebnik s koncesijo v javni mreži dolgotrajne oskrbe. Očitno je, da meša zasebno in javno. Zasebnik s koncesijo dom starejših opravlja javno storitev dolgotrajne oskrbe in polovico jih je, predsednik Vlade, v naši državi in zelo pomemben del javne mreže oskrbe starejših so. To je potrebno povedati, za to, da nehamo zamegljevati s hujskaštvom proti vsemu zasebnemu, ki sodeluje v javni mreži v Republiki Sloveniji. Očitno je tudi predsednik vlade, da če Gibanje svobode dovolj stisneš, popustite in začnete spoznavati napake. Tako se je zgodilo pri Romih, tako se je zgodilo pri helikopterjih, tako se je zgodilo pri normirancih, pri kmetijstvu vidimo, kako slabo se opravlja bolezen modrikastega jezika, ta epidemija. In sedaj upam, da bo ta pritisk, ki ga v Novi Sloveniji in v opoziciji vršimo na ministra Maljevca in tudi na vas, obrodil sadove. Ampak še enkrat, 15. december je prepozno. Takrat bodo ljudje že oškodovani in bodo že v situaciji, ko bo stiska velika, prepozno.

Opraviti moramo tudi razpravo o vašem odgovoru, zaradi tega, ker očitno Ministrstvo za solidarno prihodnost ni opravilo svoje naloge v nobenem delu, ne v dolgotrajni oskrbi, ne pri gradnji stanovanj. Sam sem bil prisoten na predvolilnem soočenju, predsednik Vlade, ko sta s kolegom Mescem licitirala o tem, koliko 10000, 20000 ali 30000 stanovanj boste zgradili. A veste kaj? Podobno kot pri dolgotrajni oskrbi na domu. Niti enega še ni, pa smo septembra 2025. Seveda od vseh napovedanih ni zgrajenega niti enega. Se pa radi slikate, tako kot v Novem mestu, pa režete trakove in tako naprej. Ampak ti projekti so bili pripravljeni že veliko prej.

Oktobra 2023, ste javno napovedali zmanjšanje ministrstev in to bi bila dobra poteza, ker ste rekli, da je to izguba časa in cokla, če je ministrstev več kot 12. Pozneje ste govorili še celo o sedem, ampak tega niste naredili. Ker morda, če bi to naredili, bi pa lahko dolgotrajna oskrba zdaj bila uvajana.

Urad za iskanje rude in potrato časa so vprašali, kako vam kaj gre delo. In veste, kaj je bil odgovor? Iskanje rude bolj slabo, zato pa potrata časa zelo dobro.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro. Hvala. Postopkovno? Ne, se opravičujem ne, okej, dobro.../oglašanje iz klopi/

To se pravi, o vašem predlogu ne, jaz sem slišala, kolega poslanec je dal predlog, da se razpravlja, to se pravi, o vašem predlogu bomo bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra v okviru glasovanj.

Zdaj dajem besedo poslancu doktorju Anžetu Logarju. Spoštovani kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala predsednica parlamenta. Spoštovani predsednik Vlade, doktor Robert Golob. Vaša vlada se sooča s številnimi očitki o pomanjkanju integritete in sumih korupcije. Še posebej je to značilno za vaše najtesnejše sodelavce. Samo spomnimo, Damir Črnčec, ki ste ga pred slabim letom poslali na SDH, da pripravi vse potrebno za oblikovanje orožarskega holdinga, je vzela v precep KPK, ki je ob ugotovitvah zapisala, da je zaznala korupcijska tveganja glede sistemizacije novega delovnega mesta neobičajno hitro, celo med dopusti, glede postopka zaposlitve, neenako obravnavo kandidatov in načina sklenitve pogodbe. Po KPK tudi vi niste brez greha. Po poročanju medijev zoper vas vodi postopek, ker naj bi s političnimi pritiski kršili Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ter ste pri svojih ravnanjih prestopili mejo dopustnega. Ali pa vaš minister za notranje zadeve. Po poročanju medijev, KPK, vodi postopek, ker naj bi s političnimi pritiski in zaradi kršitve zakona o javnih naročilih ter vplivanju na postopek tudi vplival na odločitev, zato je pripravila zahtevo na revizijsko komisijo. In kot ste že v uvodnem odgovoru omenjali Eurostat, ni čudno, da zaradi podobnih dejanj v zadnji raziskavi, ki jo je objavil Eurostat, Slovenija po zaupanju v vlado najvišje kotira, ampak v negativnem smislu, 76 odstotkov ljudi ne zaupa v vašo vlado in ob rekordnem nezaupanju v Vlado, ko ste v takšnih razmerah ob vaši zavezi na vrhu Nata dali zahtevo oziroma obljubo rekordno visokih izdatkih za obrambo, v bistvu s tem vzpostavljate orožarski holding, ki še dodatno krepi nezaupanje javnosti v delovanje vlade, oblikuje pa ga prej omenjeni vaš najtesnejši sodelavec. In sicer po modelu držav kot so Rusija, Indija, Savdska Arabija, Turčija in, ja, Madžarska. Zato vprašanje, zakaj tako hitite z oblikovanjem državnega holdinga in zakaj oblikujete državni holding tako v nasprotju z razvitimi državami, kjer so se odločili za oblikovanje tega telesa znotraj vladnih struktur, znotraj Ministrstva za obrambo, kar zagotavlja tudi ustrezen nadzor nad porabo javnih sredstev.

PODPREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Najprej naj povem, da je res, res je to, da ima KPK, da je KPK izjemno aktivna v času te Vlade, še posebej na postopkih integritete. Res je tudi to, da v naši stranki ni nobenih obsojenih kriminalcev, za razliko od ostalih strank, ampak o tem boste sami razmislili, kdo si zasluži biti član vaše stranke. Vam ne bom jaz solil pameti. Ker je bilo vprašanje tudi napovedano v zvezi z investicijami v varnost, se bom pa raje kot s temi pamfleti, ste jih navajali, osredotočil na investicije v varnost in kakšna je vloga SDH, ja, pri tem, SDH je slovenski državni holding. Ki upravlja z naložbami, v različne sektorje. In SDH se je ob tem, ko je zelo jasno prepoznal trend, ki ni samo slovenski, ki je vseevropski, o katerem govorimo že dolge mesece in jaz verjamem, da ga tudi vi podpirate in to je trend povečevanja sredstev za varnost in obrambo v Evropi, se je odločil, da bo potem tako kot ostali holdingi, podobni po Evropi, prepoznal svojo poslovno priložnost. Naj takoj povem, da SDH niti podjetje Dovoz v ničemer nima dostopa do proračunskih sredstev za obrambo, v ničemer. Proračunska sredstva za obrambo in varnost z njimi v celoti upravlja Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, upravlja danes in bo upravljalo tudi v bodoče. Zato mešanje teh dveh pojmov je napačno. Zakaj je SDH prepoznal poslovno priložnost? Sam jo je prepoznal, ni mu je Vlada naložila, prepoznal jo je. Preprosto zaradi tega, ker glede na napovedane nove investicije, povečane investicije, ki že potekajo širom Evrope in glede na to, da v Sloveniji obstaja grozd zelo naprednih tehnoloških podjetij na tem področju, ki raste, ki se je povečal za trikrat v zadnjih dveh letih po številu podjetij, ta grozd, ima znanje, ima znanje, znanje, ki ga priznava cel svet. Zna razviti nekatere zaščitne sisteme, obrambne sisteme, varnostne sisteme, ki jih ne znajo razviti nikjer drugje. Ti sistemi so različni, od informacijskih tehnologij do tehnologij sledenja in proti dronske zaščite, kot primer vam dam. Veste kaj je skupno vsem tem zasebnim podjetjem, ki so združene v obrambnem grozdu. Ena stvar jim je skupna - imajo znanje, imajo zaposlene, nimajo kapitala. In ta podjetja, zasebna podjetja, najnaprednejša med njimi, si želijo, da bi svojo prihodnost lahko načrtovali ne skupaj s tujimi državami, od katerih imajo na mizi ponudbe za nakup, ampak skupaj s slovensko državo in Slovenskim državnim holdingom. Za to je nastal DOVOS. Da bodo podjetja, ki vidijo svoj razvoj na tem področju, lahko skupaj s Slovenskim državnim holdingom zagotovila kapital za dvig svoje proizvodnje, ustvarjanje novih delovnih mest in predvsem ustvarjanje nove dodane vrednosti, ki bo potem poganjala tudi blaginjo v državi. To je edini namen. Vse ostalo, mogoče je bilo premalo jasno komunicirano, se bo pa peljalo po sistemu kot do sedaj. Oziroma ne kot sedaj, ne tako kot v časih v času nekih treh drugih vlad, ko se je peljalo preko prirejenih razpisov, ne, peljalo se bo po sistemu vlada vladi, zato da vse to, kar navajate, vse to, za kar so bili nekateri ljudje obsojeni v preteklosti, se ne more ponoviti, ker bodo nakupi izpeljani slovenska vlada - tuja vlada, brez provizij in brez posameznikov, ki bi lahko tudi za politične namene uporabljali ta denar.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Ja, hvala predsednica.

Zdaj, žalostno je, da predsednik Vlade razpravo o investicijah v varnost, 2 milijardi letno in danes je povedal še več, poimenuje kot pamflet. Ne, ne, to je naša skupna obveznost, da transparentno osmislimo javni denar onkraj gabaritov, ki so bili v slovenski javnosti in politiki do sedaj prisotni, 2 milijardi letno, za neko javno razpravo, v kateri bo ljudem vrnjeno zaupanje v investicije. Spomnimo, vsak posel, ki se ga lotevate, izgublja zaupanje, zato je tako visoko nezaupanje.

Dve besedi o odgovoru predsednika Vlade, ki ni odgovoril in očitno njemu niso čisto jasni pojmi. Pravi, da tako kot ostali holdingi v državah Evropske unije. Saj, če ste pregledali statistiko po ostalih državah, boste ugotovili, da takih holdingov ni kot jih ustanavlja predsednik Vlade oziroma njegov odposlanec v SDH. Redke države, samo Madžarska je oblikovala takšen podoben holding, verjetno iz enakih namenov kot jih imate predsednik Vlade. In da o investicijah v obrambo, oprostite, z davkoplačevalskim denarjem iz naše srebrnine, ki je v SDH, predsednik Vlade govori o poslovni priložnosti, vidite, to je pa tisti onkraj tega, zaradi česar parlament in slovenska javnost potrebuje javno razpravo. Predsednik Vlade, zakaj tako hitite z ustanovitvijo orožarskega holdinga? Katere odločitve o vstopu v lastniškem vstopu v podjetij oziroma dokapitalizaciji boste sprejeli in kdaj jih boste sprejeli? Ali nameravate še v tem letu sprejeti tovrstne odločitve in ali boste javnost obvestili o tem?

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Res se ne razumemo v točki, kdo sprejema odločitve o investicijah v SDH. Ne, ni Vlada tista, ki jih sprejema. Bom pa dal primer, ker hočem biti ilustrativen, pa jaz mislim, da ne bom nobene skrivnosti razkril, ker je ta podatek bolj ali manj javen. Bom dal primer enega podjetja, o katerem se je že govorilo, o Valhalla, podjetju Valhalla Turrets. To podjetje je tarča prevzema s strani tujega velikega orožarskega koncerna, ki je tudi v državni lasti deloma, deloma pa v zasebni. To podjetje si ne želi, da ga prevzame tuji orožarski posel, ki bi potem znanje, ki je nakopičeno v tem podjetju, tržil po celem svetu. To podjetje je v dogovoru, v pogovorih, pardon, v pogovorih z SDH, da raje kot tujcu da priložnost slovenski državi. Jaz ne vem, kaj vam tu ni jasno. Jaz res ne razumem, kaj vam ni jasno. Ali bi se morali odpovedati in tujcem razprodati vse, kot v prejšnjih vladah, v katerih ste bili vidni funkcionar, Ko je bil to edini imperativ? Jaz ne verjamem v to, da je imperativ prodajamo poceni tujcem, pa tudi če prihajajo iz Madžarske, tisto, na čemer ne temeljimo naš razvoj, še posebej ne na področju visokih tehnologij ali celo obrambe. Pač v to ne verjamem. In jaz verjamem, da tudi ljudje v to ne bodo hoteli prisluhniti, takim idejam. Dal sem vam en primer, podjetij v grozdu je 135, vsa ta podjetja so svetovno in evropsko konkurenčna. Potrebujejo pa svež kapital za zagon serijske proizvodnje. Vsa ta podjetja imajo na mizi tuje ponudbe. Jaz pa pravim, da je prav, da namesto tujih ponudb in razprodaje slovenskega znanja tokrat vstopi država. In na tem področju država preko SDH, ne vlada država, jaz upam, da ločite razliko, država je tista, ki naj ima od tega, da bodo ta podjetja rasla. In še en podatek obstaja, evropski obrambni sklad, zagotovo ste že slišali zanj. Ravno ta podjetja, o katerih govorim, so med najuspešnejšimi v Evropi pri črpanju tega denarja in razvoju novih tehnologij. In prav je, da takrat, ko so podjetja uspešna, svetovno konkurenčna in potrebujejo kapital, da najprej ta kapital poiščejo v Sloveniji. To je zgodba, podjetja Dovos in čisto nič drugega.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala. Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

DR. ANŽE LOGAR (PS NP): Hvala predsednica. To ni zgodba tega orožarskega holdinga Dovoz in to predsednik Vlade zelo dobro ve. Namreč, države oziroma mehanizmi, ki so na trgu, omogočajo tovrstne dokapitalizacije brez oblikovanja lupine podjetja oziroma nekakšnega orožarskega poštnega nabiralnika. A veste, kako imajo države, kjer je razvita vojaška industrija, to narejeno, recimo Francija? Francija, njihov DGA sestavljajo največji strokovnjaki v okviru ministrstva za obrambo in šteje približno 6000 strokovnjakov. A veste, koliko ima ta Dovoz na SDH je v tem trenutku? Še celo enega člana uprave, niso našli. Samo predsednika uprave in trije nadzorniki, med katerimi je seveda vaš sodelavec. Štirje ljudje bodo odločali o kapitalskih vložkih, kapitalskih vstopih, ustanavljanje novih podjetij z denarjem od slovenske srebrnine, to, kar je ostalo na SDH ob dodatnih dveh milijardah evrov sredstev, ki jih bomo iz proračuna namenili za obrambo na podlagi vašega dogovora na vrhu Nata. Naprej, ne vem, BMVG, nemški 3300 strokovnjakov, ki se s tem v okviru Ministrstva za obrambo ukvarja o strateških zadevah, o IT, o logistiki, v kateri smeri razviti, v katere panoge naj se država usmeri? Zato, ker so tam zbrani, ker je to nekakšen grozd največjih mislecev, recimo iz obrambne oziroma vojaške industrije, strategije IT in tako naprej. In tako bi moralo biti tudi v okviru MORS. Mi v bistvu pomagamo Vladi, prenehajte s to slabo prakso, ki za zaprtimi vrati pod zakonom o dostopu do javnih informacij javnega značaja, pod Zakonom o poslovni tajnosti, pod ZGD zapira medijem in javnosti vse podatke v katerih bo država prerazporeja oziroma nekaj posameznikov v tej državi verjetno po vašem navodilu prerazporejala ta sredstva.

Na nobeno od mojih vprašanj niste odgovorili, predsednik Vlade, na nobeno. Zato predlagam, da v okviru Državnega zbora, v okviru poslanskih vprašanj opravimo javno razpravo na temo orožarskega holdinga, v katerem bo Vlada Ministrstvo za obrambo jasno predstavilo, v katere naložbe namerava iti? Zakaj hiti v oblikovanje orožarskega sklada oziroma orožarskega holdinga? In, kaj konkretno želi doseči? Na podlagi analize, ki jo je predsednik vlade v začetku julija na vrhu parlamentarnih strank obljubil, da jo bodo do septembra pripravili in predstavili slovenski javnosti, pa o tem do danes nismo slišali še nobene besede.

Zato predlagam, da se o tem opravi javna razprava tu v Državnem zboru. Hvala, predsednica.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

O vašem predlogu bomo odločali v četrtek, 25. septembra v okviru glasovanj.

Zdaj dajem besedo kolegu Janiju Predniku iz Poslanske skupine SD. Spoštovani kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Spoštovana predsednica, predsednik Vlade, lep pozdrav! Ta Vlada oziroma vaša Vlada, naša Vlada, naša koalicija se v bistvu že tri leta in pol, torej cel mandat, ukvarja z visokimi življenjskimi stroški. Marsikaj je bilo narejenega dobro, kar je seveda posledica dobrih ukrepov Vlade, pa vseeno lahko na koncu ugotovimo, da so ti življenjski stroški naših državljank in državljanov še vedno visoki. Ko smo vas oziroma sem vas leta 2023 na takratni 15. redni seji Državnega zbora spraševal kako se je Vlada angažirala pri stabilizaciji življenjskih stroškov, ste odgovorili, citiram: Življenjski stroški rastejo, razlogi so mnogoteri. Delujemo ciljno, da pri izvoru zaustavimo rast tistih stroškov, ki poganjajo vse ostale, in kot sva že ugotovila, marsikaj je bilo narejeno in marsikatero tegobo naših državljank smo rešili, pa vendarle nekaj dejstev. Pri nas se na podlagi izračunov ministrstva za finance srednji razred začne tik nad minimalno plačo. Ob vse večji nedostopnosti stanovanj je srednji razred statistično gledano le korak od revščine in veliko več korakov oddaljen od tistih, ki si premoženje lastijo brez primerljive evropske obdavčitve. Podatki pa žal kažejo, da se kupna moč številnih držav znižujejo torej, da za svoj denar dobijo manj. V luči obdavčitve premoženja višje vrednosti smo vas tudi spraševali in sicer na 24. Redni seji leta 2024, takrat ste odgovorili, citiram: Imamo res zelo jasno tudi v koalicijski pogodbi zapisano, da želimo premakniti težišče obdavčitve ali pa zmanjšati obdavčitev dela in prispevkov in prenesti vsaj v enem delu to na premoženje. Medtem pa so na žalost naše številne občine bile primorane v zadnjem letu v dvige cen vrtčevskih programov, kar je spet dodatno breme preneslo seveda na delavski in srednji razred, stanovanja pa so še vedno številnim nedostopna. Kot rečeno, marsikaj je bilo storjenega, marsikaj je Vlada naredila, da je omejila. Življenjske stroške. Ki so pa na žalost še vedno visoki, medtem ko je premoženje z visoko vrednostjo, ostaja brez v koalicijski pogodbi napovedanih davčnih sprememb. Zato vas, spoštovani predsednik Vlade sprašujem:

Kako se Vlada Republike Slovenije namerava soočiti s krizo visokih življenjskih stroškov, ki vedno bolj pritiska na delovno aktivno prebivalstvo s povprečno slovensko plačo? Prav tako nas ob preklicu obdavčitve premoženja zanima, zakaj to naj ne bi bilo izvedljivo, zakaj je to možno v drugih državah Evropske unije, v Sloveniji pa ne. Ter kako boste sedaj uresničili zavezo, iz koalicijske pogodbe o zmanjševanju obdavčitve dela ter prenosu davčnega bremena na premoženje. Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Najprej o življenjskih stroških. Vse krize so bile tej vladi vsiljene iz tujine. Draginja ni nastala zaradi ukrepa kakršnegakoli te vlade, ampak je bila z ukrepi omiljena in ne obratno. Ko citirate naše ukrepe iz preteklih let. Prvi ukrep, ki je bil, je bil za omejitev rasti cen energentov. Energenti so še danes za gospodinjstvo med najcenejšimi v Evropi, sploh če primerjamo našo okolico. Kasneje je bil eden glavnih virov generatorjev inflacije so bile cene hrane. Pri cenah hrane smo bili izjemno uspešni v lanskem letu, zato smo imeli eno daljše obdobje inflacijo, ki je bila globoko pod evropskim povprečjem. In v resnici med najnižjimi v Evropi. Žal se inflacija v zadnjih dveh mesecih, ne samo v Sloveniji, ampak v celotnem jaz ga bom imenoval centralni in jugovzhodni Evropi ponovno dviguje. Slovenija tu ni izjema, imamo nižjo inflacijo kot večina sosednjih držav, z izjemo Italije, pa vendar je ta inflacija spet v porastu. Inflacija je uradno 3 procente, ampak znotraj teh 3 procentov je rast cen hrane, osnovnih živil 7,7. Zelo visoka. Ponovno imamo opravka z rastjo cene hrane. Ne zatiskamo si oči, ravno obratno, o tem govorimo odkrito. Najbolj žalostno je in ne boste verjeli, da se je od vseh kategorij pri hrani podražila najbolj tista, v kateri smo Slovenci samooskrbni. Goveje in telečje meso: Goveje in telečje meso je v zadnjem letu po uradnih podatkih Statističnega urada poskočilo za 25 procentov. Poudarjam, smo samo več kot samooskrbni, izvažamo, zato imamo tako visoko inflacijo, ne samo zaradi konkretno tega mesa, ampak zaradi cen hrane. Z ministrico sva že govorila, pripravljajo se novi ukrepi, s katerimi bomo posegli na področje oblikovanja cen hrane. V preteklosti smo že bili uspešni, bomo ponovili še enkrat, če bo potrebno, tudi regulacijo cen. Zaradi tega, ker res opažamo, da samo na tem področju cene ponovno rastejo nebrzdano. Hkrati pa verjamem, da s tem, ko povečujemo realne prihodke tako zaposlenih kot upokojencev, ki, poudarjam še enkrat, realno rastejo, bomo uspeli omiliti to stisko. Za to sta namenjeni obe božičnici: božičnica za upokojence prvič v zgodovini države, božičnica za vse, obvezna božičnica za vse zaposlene prvič v zgodovini države. Prvič v zgodovini države bodo vsi zaposleni v javnem sektorju deležni božičnice, nikoli do zdaj je niso imeli. To je naš odgovor na padec življenjskega standarda zaradi draginje. Bomo v nadaljevanju več o stanovanjih, kar je pomembno, ampak socialna država in krepitev javne socialne blaginje je glavna prioriteta te Vlade, je glavna prioriteta stranke Svoboda in bo tako tudi ostalo v naslednjem mandatu. Ker verjamem, da si to Slovenke in Slovenci zaslužimo, da živimo v državi, kjer smo res lahko prepričani in brezskrbni, da če se nam karkoli zgodi, bo za nas poskrbljeno, da lahko odkrijemo vse svoje potenciale in jih razvijamo in smo svetovno konkurenčni in hkrati živimo z zadovoljnimi sosedi. Ni večje stvari in noben denar ne more kupiti zadovoljnih sosedov. Medtem ko je socialna država tisto, kar je glavna prioriteta te Vlade, pa to po vseh podatkih dejansko lahko doseže. Zato bomo delovali še naprej v to smer.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Predsednik, hvala za odgovor.

Saj ravno zato, ker je to tudi prioriteta Socialnih demokratov vas o tem sprašujem. Jaz se absolutno strinjam, da je bilo vse vsiljeno iz tujine oziroma da je pač tujina povzročila tudi inflacijo v naši državi. In zato sem na začetku takoj dejal, da so tudi ukrepi naše Vlade bili uspešni in je bila inflacija nižja oziroma rast cen nižja kot bi morda lahko bila. In jaz se strinjam, da je glavni generator inflacije, je ravno hrana in tudi brezalkoholne pijače. Po podatkih SURS pa so bile recimo življenjske potrebščine avgusta v povprečju za 3 odstotke dražje kot so bile pred letom dni.

In da ne bom dolg v tem drugem vprašanju; omenjali ste božičnico, proti kateri seveda noben od nas nima nič, vendar bo proces do te božičnice nekoliko dolg, lahko pa Vlada recimo z določenimi ukrepi takoj in bolj hitro ukrepa, kot je recimo višja državna subvencija za vrtec, ki je tudi v luči koalicijskih prizadevanj za brezplačni vrtec - če se ne motim, imamo to zapisano tudi v koalicijski pogodbi. Kot drugo vprašanje me zanima ali morda Vlada razmišlja kot razmišlja, kot so že predlagali tudi sindikati in kar so naredile že nekatere tudi druge evropske države, da bi znižala DDV na posamezne nujne življenjske potrebščine, kot so kruh, mleko, otroške plenice, otroška hrana in navsezadnje tudi na meso, za katerega ste sami dejali, da se je najbolj podražilo, za, mislim, da ste rekli, da za 25 odstotkov. To so pa ukrepi, ki jih v bistvu lahko Vlada sprejme nemudoma.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala.

Naj začnem pri božičnici. Božičnica bo izplačana še letos. Tako, da ne gre za noben dolgoročni ukrep, ampak gre za ukrep, ki ga bodo vsi lahko čutili že letos, ravno v časih, to je v božičnih časih, ko v resnici si vsi želimo miru in dostojanstva. Za takrat.

Kar se tiče ostalih predlogov, Slovenija se ne prvič sooča z dvigom cen hrane. To smo že imeli v letih 2022, 2023. Takrat so ukrepi kljub posmehu marsikoga tu v parlamentu, pa ne mislim na SD, prijeli, bili so uspešni. Te ukrepe bomo nadgradili zato, da poskrbimo, da kdorkoli v proizvodni verigi mesa, ki danes neupravičeno služi, pač tega ne bo več mogel početi v bodoče. Ne bom se opredeljeval, ker nimamo še podatkov po verigi, kje je prišlo do tega skoka in zakaj, ampak to je eden od načinov, kako bomo stvari uredili.

Bi pa šel na premoženje, ker se mi zdi pomembno, da ne bo izpadlo neodgovorjeno. Res je, napovedali smo obdavčitev premoženja. Na tem smo delali zelo trdo, šest mesecev. Izkazalo se je dvoje, izkazalo se je, da oziroma vsi vemo, da je v Sloveniji imeti lastno nepremičnino na nek način nacionalna tradicija. Vsak mlad človek si želi imeti svojo nepremičnino. Tudi zaradi tega ni Slovenija znana v Evropi samo po enakosti plačni, ampak tudi po enakosti v premoženju. Jaz verjamem, da tu izvira marsikatero zadovoljstvo, ker smo si med sabo enaki po možnosti, ki jih imamo, tudi na premoženju. In ko smo preučevali evidence, ki jih ima država na razpolago, se je izkazalo, da bi obdavčitev nepremičnin lahko marsikomu povzročila krivico. In zato, da se izognemo krivicam veliki množici ljudi, ki ima nepremičnine in ki sanja lahko celo o novi nepremičnini, smo rekli, da bomo opustili to vprašanje, dokler evidence ne bodo ustrezne in res sto procentne. Ravno zato, ker nismo mogli iti v obdavčitev premoženja smo tudi naredili korake nazaj pri nekaterih ostalih davčnih ukrepih, kot je na primer področje normirancev in espejev. Zato se umikamo od že sprejetih sprememb in jih vračamo v prejšnje stanje, ker je vse skupaj bilo vedno jemano kot paket, da bi skozi paketno obdavčitev dela pač zmanjšali obremenitev plač. Ker danes vemo, da tega ne bo, se vračamo na prejšnje stanje pri normirancih in uvajamo božičnico kot delno razbremenitev plač, ker to božičnica v resnici tudi je. Četudi bo imel kdo v prvem letu s tem izzive, v vseh naslednjih letih bodo vsi, prav vsi prepoznali božičnico kot samo to, razbremenitev stroška dela.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Ne bo postopkovnega predloga, najlepša hvala. Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.

V skladu z 247. členom Poslovnika prehajamo na poslanska vprašanja, ki so bila postavljena na 33. seji Državnega zbora.

In sicer minister za finance Klemen Boštjančič bi moral odgovoriti na vprašanje kolega Franca Rosca v zvezi s preoblikovanjem Termoelektrarne Šoštanj v gospodarsko javno službo in virom financiranja, vendar je minister danes odsoten, zato poslanca sprašujem, če vztraja pri ustnem odgovoru ali morda želi pisni odgovor ministra. Jaz bi vam v bistvu dala par 1 minuto, da greste ven, tisti, ki želite. Dobro.

Zdaj, ker kolega Rosca ni, bomo pač naslovili vprašanje na ministra pisno, da bo odgovoril nanj pisno.

Zdaj pa vas obveščam, da bo ministrica za pravosodje Andreja Katič odgovorila na vprašanje doktorice Tatjane Greif v zvezi z obravnavo primerov spolnega nasilja v slovenskem pravosodju in s strani sodnih izvedencev. Spoštovana ministrica, izvolite.

ANDREJA KATIČ (ministrica za pravosodje): Hvala spoštovana predsednica. Lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovana poslanka, zahvaljujem se vam za vprašanje, ki ste ga postavili v zvezi z obravnavo v primeru spolnega nasilja v slovenskem pravosodju in tudi podajanjem mnenj s strani sodnih izvedencev. Izpostavili ste primer, ki je odmeval tudi v javnosti, kjer je na podlagi mnenja sodnega izvedenca, verjetno tožilstvo umaknilo obtožnico. Vprašali ste me, če stojim za mnenjem tega sodnega izvedenca. Verjetno veste, da Ministrstvo za pravosodje in minister ne spremlja poteka konkretnih sodnih postopkov in da so tako sodstvo, tožilstvo kot tudi izvedenci pri tem opravljanju svojega dela samostojni in neodvisni. Ampak naj vam povem, da sem tudi sama, ko sem prebirala članek v medijih, bila presenečena. Ampak Evropsko sodišče za človekove pravice je Slovenijo v preteklosti že obsodilo, ker je minister za pravosodje komentiral konkretno zadevo v teku. Povem lahko, da je sedaj zadeva pravnomočna, zato sem na podlagi Zakona o tožilstvu že povprašala oziroma verjetno je dopis v pripravi, da tožilstvo poda konkretnejše podatke, kako je potekal ta postopek. Lahko pa povem, ker ste vprašali tudi v drugih postopkih, če se spomnite, v času mojega prvega dela, prvega mandata smo v naš sodni red implementirali novelo kazenskega postopka N, in s tem prenesli direktivo o žrtvah, kjer žrtev ni več kolateralna škoda v kazenskih postopkih, ampak je njen interes in njena vloga postavljena tudi v ospredje. Žal takrat vaša stranka Levica te novele ni podprla. Lahko povem tudi, da sem bila sama med prvimi, ki smo podprli novelo oziroma spremembe pri kaznivem dejanju posilstva po modelu samo ja pomeni ja in takrat sem sama naročila študijo, ki so jo pripravljavci poimenovali Sila sposobna streti odpor in priznam, da me je rezultat te študije, čeprav sem pričakovala takšno stanje, še bolj negativno presenetil. In prav na podlagi te študije, ki sem jo naročila so bile pripravljene naslednje novele Zakona o kazenskem postopku in tudi Kazenskega zakonika. In mogoče tudi to, da smo z novelo O in potem tudi pred kratkim s kazenskim postopkom omogočili še bistveno boljši položaj žrtev v kazenskih postopkih, recimo tudi s tako imenovanim lahkim branjem in podobno. In mogoče tudi to, da je Vlada na začetku letošnjega leta v februarju sprejela novelo Kazenskega zakonika, s katero smo odpravili določene pridržke Konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, tako imenovani Istanbulski konvenciji, ki pa žal še čaka na sprejem v Državnem zboru. Ja, Ministrstvo za pravosodje je pristojno tako za imenovanje kot razrešitev sodnih izvedencev in tudi za vodenje disciplinskih postopkov zoper imenovanje sodnih izvedencev. Sodni izvedenec je disciplinsko odgovoren, če pri izvajanju, v zvezi z izvajanjem dela sodnega izvedenstva krši določbe tega zakona oziroma drugih predpisov ali če s katerimi svojimi ravnanji krni ugled ali verodostojnost sodnega izvedenstva. Ministrstvo lahko disciplinski postopek zoper sodnega izvedenca uvede ali na obrazložen predlog upravičenega predlagatelja, to so predsednik sodišča, predsednik strokovnega sveta, generalni državni tožilec, generalni državni odvetnik, Varuh človekovih pravic ali predsednik Odvetniške zbornice Slovenije ali po uradni dolžnosti, in ko bom dobila več podatkov s strani tožilstva, bomo lahko tudi govorili o nadaljnjih ukrepih. Tako da sedaj težko sodim kaj je bil razlog, zaradi tega, ker sama obravnava je bila zaprta za javnost in lahko sodimo samo po tem, kar je bilo povedano v posameznih časopisnih člankih. Bi pa pri tem poudarila, da se mi zdi zelo, zelo pomembno izobraževanje vseh pravosodnih deležnikov in zaradi tega v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju organiziramo vsako leto tudi teme, kjer govorimo o tem. In tudi letos bo organiziran dan izobraževanja o pravicah žrtev in prič v letošnjem jesenskem obdobju in ciljni predstavniki so zagotovo sodniki, strokovni sodelavci na sodiščih, državnih tožilstvih, strokovni sodelavci na državnih tožilstvih in vsi ostali pravosodni deležniki.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora. Ne boste. Dobro, hvala lepa.

Gremo potem naprej, tudi postopkovnega predloga ne boste podali, predvidevam, ne. Ne. Dobro. Zdaj pa dajem besedo magistrici Bojani Murši... Ne, se opravičujem, ampak ministrica za zdravje, doktor Valentina Prevolnik Rupel bi morala odgovoriti na vaše vprašanje, spoštovana poslanka, in sicer v zvezi s satelitskimi urgentnimi centri. Vprašanje je postavila magistrica Bojana Muršič, vendar je ministrica danes odsotna. Zato vas sprašujem, spoštovana poslanka, če vztrajate pri ustnem odgovoru ali morda želite pisni odgovor?

MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Ja, hvala lepa predsednica za vprašanje. Seveda glede na to, da, na zadnji seji ministrica ni odgovorila na to vprašanje, Da je danes tudi ni. Prosim, da mi pisno odgovori, kajti gre za izjemno pomembno zadevo. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala. Torej bomo ministrico opozorili, da naj odgovor poda pisno.

Sedaj bi moral minister za okolje, podnebje in energijo, magister Bojan Kumer odgovoriti na vprašanje kolega Antona Šturbeja v zvezi z vetrnimi elektrarnami, pa prav tako je odsoten minister, poslanca pa tudi ni v dvorani, jaz ga ne vidim. Torej bo potem minister odgovoril pisno tudi na to vprašanje. In zdaj gremo na poslanska vprašanja poslank in poslancev v prvem krogu. Najprej dajem besedo kolegici Anji Bah Žibert, ki bo zastavila vprašanje ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju ter ministru za finance Klemnu Boštjančiču. Izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoča.

Najprej mogoče glede na to, da ministra za finance ni, da upam, da lahko že zdaj pozovem, da mi podajo pisni odgovor. Ne želim, da bi čez en mesec zopet sedeli tukaj, ministra ne bi bilo, odgovora pa zopet tudi ne, gre pa res za aktualno zadevo, zato bi si želela ta odgovor čim prej. V bistvu je danes minister za notranje zadeve tisti stranski udeleženec v mojem poslanskem vprašanju ravno zato, ker želim pač problematiko navezati na romsko problematiko, ki je seveda v domeni Ministrstva za notranje zadeve, vendar pa je seveda treba rešitve iskati širše.

Zdaj, dejstvo je, da je v času tega mandata ta romska tematika prerasla v hudo problematiko in da je v bistvu stanje slabše kot, bom rekla, leta in leta nazaj tega ni bilo in da se pravzaprav dnevno soočamo z novimi ne samo konflikti, ampak, bom rekla, s kaznivimi dejanji, ki so plod posameznikov in posameznih skupin znotraj romske skupine in seveda s tem, bom rekla, to problematiko širijo in seveda večinsko prebivalstvo kot tako je že večkrat pozvalo k Vladi tudi h konkretnim rešitvam. Danes imam jaz eno posebno vprašanje, ki mislim, da se ga nismo velikokrat lotili v tej zadevi, pa mislim, da bi se ga morali. Poglejte, to so primeri, nekaj malega, kar se je zgodilo čez poletje s strani Romov, takole so zažgali avtomobil, delavsko vozilo / pokaže zboru/ nekomu, ki je v bistvu pomagal pri izvedbi občinske prireditve, pustil vozilo na parkirišču in potem je prišla skupina in mu to vozilo preprosto zažgala. To je drug primer uničenja vozila nekomu drugemu. / pokaže zboru/ Potem je seveda tega še ogromno, kar se tiče raznih pridelkov, ubitih živin - tudi tukaj bi lahko velikokrat govorili o pravicah živali in kaj vse se dogaja - in pa seveda tudi fizičnih napadov. Ti fizični napadi imajo posledice mnogo daljnosežnejše od tega, kar pride samo do samih, bom rekla, odstranitve ali pa celjenja poškodb. Psihične so neuničljive. Zato minister mogoče, kaj lahko ... / izklop mikrofona/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Ja, hvala lepa. Spoštovana gospa poslanka.

Prej tisto fotografijo, prvo, ki ste jo pokazali, ob požigu tega vozila enemu izmed občanov, je policija tudi pojasnila zadnjič na občini Škocjan tam tako županu kot vsem prisotnim, da je v zaključni fazi preiskave tega kaznivega dejanja in nenazadnje, da je že skorajda preiskan. Tako da verjamem, da bo policija v naslednjih dneh tudi obvestila, kaj gre. To drugo fotografijo ne poznam in nenazadnje nisem bil obveščen V tem delu, tako da ne vem in jo težko komentiram, ker ne vem. Ampak vaše vprašanje, ki kot poslansko vprašanje je bilo v zvezi z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in se nanaša tudi na to, delno na to problematiko, ki jo tukaj navajate v drugem delu, je seveda minister, pristojen za finance, tisti, kajti gre tukaj za nenazadnje dve pristojnosti, pristojnosti tako same policije, ki preiskuje kazniva dejanja na podlagi Kazenskega zakonika in pa seveda Zakona o kazenskem postopku. To so tudi tista orodja, na podlagi katerih seveda policija deluje v tej zadevi in pa ne nazadnje preiskavo vodi, kar se tiče Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, državni tožilec vedno. Takrat se ustanovi tudi posebna skupina, sestavljena iz policije in pa seveda tudi iz predstavnikov Furs ekspertov, tako da gre pravzaprav po sami odločitvi državnega tožilstva, da gre seveda po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in na podlagi tega se tudi nenazadnje deluje.

Kar se tiče samega izvajanja zakona, se policija ta zakon izvaja že od maja 2012 in do 30. junija letos je sodelovala oziroma sodeluje v 75 preiskavah, 75 preiskavah po ZOPNI, torej po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, v tem trenutku pa policija sodeluje v petih finančnih preiskavah v skladu s tem zakonom. Jaz seveda se tudi z ministrom pristojnim za finance, torej s finančnim ministrstvom večkrat pogovarjam, da bi tukaj bili še bolj učinkoviti, tudi v povezavi s to problematiko, ki jo vi navajate in nenazadnje verjamem, da bomo tudi uspešni. Slovenska policija sodeluje s Finančno upravo Republike Slovenije zelo dobro. Tukaj vseeno lahko govorimo tudi v predelu teh kaznivih dejanj, da je zagotovo tudi, se bo oziroma v samih preiskavah ugotovilo, da gre za izvor premoženja nezakonitega izvora in seveda to policija skupaj s pristojnim tako davčnim organom kot finančnim organom tudi preiskuje in uspešnost v tem pravzaprav gre, v tem, kako so organi pred tem tukaj učinkoviti in ne gre samo za policijski del preiskave, gre tudi za finančni del preiskave in verjamem, da tudi na tem področju bomo v skladu z Zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora naredili korak naprej. Ampak tako kot sem že povedal, v tem trenutku v Sloveniji poteka pet preiskovalnih skupin, ki se, ki v tem trenutku preiskujejo v skladu s tem zakonom kazniva dejanja. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa, minister, za ta del odgovora. v bistvu sem danes želela iti še nekoliko dlje od samega, bom rekla, nezakonitega izvora. Zdaj tukaj mislim, da imamo težavo tudi, če pač očitno pravite, da policija dela, ne vem kaj je s Fursom. Poglejte, če nekdo, ne vem, iz istega naselja se je zgodilo, je kupil okna s privarčevanim denarjem, doma so ga takoj poklicali, od kod izvor tistih 10000 evrov.

V isti vasi je Rom, ki je trajno nezaposlen, kupil nepremičnino hišo, v treh dneh so bila nakazila. Sprovedena in človek, ki je zdaj lastnik hiše, izvor premoženja nihče ni preveril, pravim, dvojna merila in to so tiste stvari, za katere ljudje vedo in vidijo, da to ni prava pot. Ampak jaz sem danes želela izpostaviti nekaj drugega. Poglejte, Rom, ki je napadel človeka na lastni zemlji, ko je delal na kmetijski površini, ga je poškodoval fizično močno, hude poškodbe obraza. Ta Rom je imel pred tem 40 ovadb in tudi tukaj je bila na koncu odločitev sodišča, da naj pač opravi dobro dela v dobro države. Zdaj, poglejte, na drugi strani je pa ta oseba, ki je seveda ne samo poškodovana, zdravljenje še ni končano, ampak je tudi trajno, bom rekla, psihično zaznamovana. Enako fant, ki so ga pretepli v Novem mestu, mama pravi, da ni več isti. Zato sprašujem nekaj drugega:

Ali bomo morali tudi na tem področju začeti zbirati zamaške, da bomo pomagali tem ljudem? Ti ljudje nimajo denarja za odvetnike. Kaj je z nepremičninami, ki so uničene? Kaj je z odtujenimi nepremičninami? Ti ljudje tega več ne zmorejo. bo država ustanovila nek fond za to, da bo povračala škodo in pomagala tem ljudem. Mislim, da so to vprašanja... /izklop mikrofona/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Ja, zdaj ste navedli tudi zadnja kazniva dejanja, ki so se zgodile med mladostniki torej na novomeški avtobusni postaji, tudi ta so preiskana. In nenazadnje se pojavljajo še posnetki iz družbenih omrežij, identificirajo te osebe, prijavljajo jih tudi sovrstniki. Kajti, nasilje ni dopustno. In jaz to zelo, zelo pozdravljam in nenazadnje tudi ponovno pozivam, tako kot vedno, državljanke in državljane, prebivalce in prebivalke Slovenije, da prijavijo vsako kaznivo dejanje na številko 113 ali na prvo najbližjo policijsko postajo, lahko tudi anonimno na številko 0801200. Kajti, samo tako lahko policija ve, kaj se je zgodilo in lahko pravzaprav začne preiskovati ta kazniva dejanja. Je pa res, da se v zadnjem času vsa tista kazniva dejanja, ki so bila seveda prijavljena, jih je policija tudi nekaj že raziskala, tudi kar se tiče same romske tematike, tako kot sem prej omenjal prej ta požgani avto, vsaj tako je policija pojasnila na tem sestanku. Moram še enkrat povedati, da kot minister za notranje zadeve nisem in ne smem biti obveščen, to ni moja zakonska pristojnost, o operativnih zadevah, ki jih policija dela. Verjamem pa, da je učinkovita. Nenazadnje tudi vidi se to v samih občinah, ki imajo romsko populacijo, ker tam živi. Kajti, policijska sila je na tem delu, jo je več in je seveda bolj prisotna. Pa vendar tukaj vseeno govorimo o dolgotrajnem ukrepu, ki ga moramo seveda, ki ga izvajamo že več kot eno leto in ga bomo izvajali tudi naprej. Verjamem pa, da tudi določeni ukrepi, ki so seveda v pristojnosti drugih ministrstev, tudi na sami, bom rekel, tej delovni skupini za obravnavo romske problematike tematike so se kar seveda stvari spreminjajo. Nenazadnje tudi zadnjič smo sprejeli izhodišča za seveda tudi na pravosodju, kjer pravzaprav tudi vi skozi to vprašanje bolj naslavljate ta del, pravosodni del. Jaz seveda ne morem in ne bom komentiral odločitev sodišča, pa vendar v nekih dogodkih je sodišče tudi relativno hitro ukrepalo in nenazadnje razume pravosodni sistem duh časa in seveda kazniva dejanja, s katerimi se soočamo v jugovzhodnem delu Slovenije. Je pa seveda sodišče tisto, ki na koncu odloči. Bom pa še enkrat povedal za tisto, kar sem pristojen jaz, policija na tem delu intenzivno nadaljuje s svojimi operativnimi nalogami in seveda tudi tudi s prilagoditvijo taktik. In ena od teh je tudi to, kar sva se danes pogovarjali, in sicer Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora in tudi tukaj bomo naredili korak naprej. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovana kolegica, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.

ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Hvala lepa. minister. Mislim, da niste pač razumel mojega zadnjega dela vprašanja. Gre za to, glede na to, da deluje tudi medresorska skupina, glede na to, da je nekako v vaši domeni ta problematika, sem spraševala, ali boste na Vladi ali pa dali kakšen predlog, da se ustanovi fond, ki bo pomagal tem ljudem, ki se soočajo s tolikimi, bom rekla, škodami. Se pravi, gre za fizično nasilje. Rom, ki je povzročil, ne vem, 45 raznih dejanj, je bil nasproti temu gospodu, ki ima zdaj izmaličen obraz. Rom je dobil brezplačnega odvetnika, medtem ko temu gospodu svetujejo, da če se hoče pritožiti, naj pa sam gre v postopek. Se pravi, ali je to normalno, ni normalno? Potem, zažgan avto, poklana živina, uničeni pridelki. In sprašujem ali bo Vlada naredila kakšen fond, da se bo pomagalo tem ljudem, da bodo sploh lahko živeli na svojem območju? Zdaj, kdo bo povrnil temu človeku vozilo? Minister, to ni bilo v Škocjanu, tako da ste se z napačno občino pogovarjali, to je bilo v Šentjerneju. Tako da jaz mislim, da so pač to stvari, na katere moramo dati en odgovor. Občinam ste vzeli denar, ki so ga hotele namenjati tudi za to, da bi bilo več javne razsvetljave, več nekih varnostnih ukrepov in ste ga namenili romskem prebivalstvu. Potem od tam vzemite tudi za škode, ki jih ti ljudje povzročajo. Namreč, to je pa zdaj že prešlo vse meje. Za nekoga je, veste, poklana živina pomeni stvar preživetja. In nihče mu za to ne povrne. Zdaj bomo težko rekli, ja, pa zavarujte stvari. Ja, zakaj, potem pa naj zavarovalnino plačujemo? Mislim, ne moremo o teh ljudeh terjati, že tako pač so čisto obupani in zdaj pač še te poškodbe in tudi, ko se gre za te ljudi, ki so poškodovani. Kdo bo plačeval to psihološko pomoč? A se zavedate, koliko danes stane psihiater, ker v javnem zdravstvu ne pridejo do njega? Govorim tudi za mladoletnike. Fant pravi mama, da ima trajne posledice še zdaj. Kdo bo to plačeval, a starši? To je spet na breme staršev. Se pravi, in tukaj pač je moj poziv, da bi bilo potrebno zadevo nekako najti rešitev tudi za te ljudi. Sicer jih nekako pozivamo k temu, da naj zbirajo zamaške, tako kot za otroke z redkimi boleznimi, ker Vlada prav tako ne prisluhne. In zato bi želela, da o tem opravimo razpravo. Gre za temo, ki je odprta, in mislim, da bi skupaj morali najti rešitev.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. O vašem predlogu bomo odločali v četrtek, 25. septembra, v okviru glasovanj.

In zdaj dajem besedo kolegu Francu Medicu, da zastavi poslansko vprašanje ministrici za infrastrukturo magistrici Alenki Bratušek, izvolite.

FRANC MEDIC (PS NSi): Hvala lepa za besedo, predsednica. Spoštovana ministrica.

Slovensko cestno omrežje je ključna žila za gospodarski in družbeni utrip države, se v letu 2025 sooča s stanjem, ki ga lahko opisujemo kot kronični infarkt. Vsakodnevni zastoji niso več zgolj občasna nevšečnost, temveč so postali strukturni problem, ki sistematično zavira razvoj, povečuje stroške in znižuje kakovost življenja, ugotavlja doktor Niko Gamulin v analizi Pretočnost Slovenije 2025. V uvodu te analize pravi: "Leto 2025 za Slovenijo predstavlja prometni paradoks. Medtem ko se na državnem cestnem omrežju izvaja eden najobširnejših in nujno potrebnih investicijskih ciklov v zadnjem desetletju, so prometni zastoji dosegli kritično točko, ki resno ogroža gospodarsko konkurenčnost in kakovost življenja. Ta analiza predstavlja celovito diagnozo trenutnega stanja in predlaga konkretne ukrepe za reševanje krize prometne pretočnosti". Jaz mislim, sem prebral to analizo in po mojem mnenju gre za celovito analizo problematike in po mojem mnenju bi bilo jo treba upoštevati. Malo kasneje verjetno o rezultatih, kar se tiče analize stroškov, ampak zdaj bi vas uvodoma, gospa ministrica, vprašal ali ste s to vsebino seznanjeni te analize, ali ste jo preučili, ali imate na ministrstvu neko podobno analizo, ki ste jo sami opravili, in če je med tema dvema analizami kakšna, če pridete do podobne ugotovitve oziroma v čem se razlikujejo.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala.

Najprej je seveda treba jasno povedati, da ima Slovenija izredno pomembno geostrateško lego. Pri nas se križata dva cestna koridorja, to je baltsko-jadranski in sredozemski in seveda hočemo, nočemo, to dobro geostrateško lego čutimo. Prvi problem, ki bi ga jaz izpostavila je, da, ali pa prvi izziv, da če bi danes že imeli zgrajen drugi tir, bi vsekakor bilo na avtocestnem križu manj kamionov. Ta drugi tir bi lahko bil zgrajen prej, če ne bi, bom rekla, vaši večji koalicijski partnerji podpirali dva referenduma, ki sta pač ta projekt zamaknila. To je dejstvo. Zdaj smo zelo daleč. V mesecu marca 2026 bomo začeli s testnimi vožnjami vlakov, tako da proti koncu naslednjega leta bo ta tir zgrajen in bo bistveno pripomogel bistveno, ko bo zgrajen še dodaten tir, za katerega tudi smo že sprejeli državni prostorski načrt, bo seveda situacija še toliko boljša, ker dejstvo je, da Luka Koper raste, da so rezultati Luke Koper letos rekordni. Ja, se strinjam, to se na žalost čuti tudi na naših cestah, še posebej poleti, ko se sicer nekoliko manj domačinom, ker smo na dopustih, pridružijo tujci, ki gredo skozi našo državo na morje oziroma na dopust.

Druga ugotovitev, ki sem jo pa pravzaprav vesela, da se zdaj že kakšen mesec ukvarjamo s tem, da investiramo preveč. Do junija sem se tu v Državnem zboru zagovarjala, da investiramo premalo. Vsi ste našli še kak projekt, ki bi ga bilo treba narediti, pa ni vključen v proračun. Se pravi, zdaj smo si enotni, da je toliko kot zdaj investiramo, maksimum in več se ne da. Te ugotovitve sem jaz res vesela, še posebej ob sprejemanju proračuna, pa ob obravnavi proračuna. Verjamem, da boste takrat to ponovili.

Prometni strokovnjaki, bom rekla, jih je kar nekaj v naši državi. Za gospoda, ki ste ga omenjali, sem jaz prvič slišala pred kratkim, pa se pravzaprav kar nekaj časa že ukvarjam s prometno problematiko. Vedeti morate, da imamo tudi take prometne strokovnjake, ki pravijo, da širitve avtocest absolutno odpadejo z vidika okolja. Skratka, je treba zmanjševati število avtomobilov, ne samo širiti ceste. Sama sem prepričana, da je treba pravzaprav oboje, se pravi, tako na nek način širiti vsaj na določenih mestih naše avtocestno omrežje in to delamo, hkrati pa poiskati tudi tiste druge rešitve, ki bodo na naših cestah nekoliko omilile število vozil. Ogromno ali pa ogromno, veliko projektov je bilo narejenih v tem, v tem, v tem mandatu Vlade, ki jih prej dolgo ni bilo, bom povedala dva, izvoz Dragomer, izvoz Šentvid, pa dopolnitev Celovške ceste. To je trajalo desetletja, da smo prišli do njega. Največji v letošnjem letu in verjetno je povzročal tudi največ izzivov je prenova odseka Slovenske Konjice- Dramlje. Pravzaprav je obnovo tega odseka potrdila že prejšnja uprava Darsa. Pa boste zdaj hud ali pa ne, takrat je bil predsednik uprave gospod Hajdinjak, minister gospod Vrtovec, ampak je razpis padel. Razpis za izbiro izvajalca je padel in je pač obnova, za katero so se že prej odločili, padla v te čase. Še enkrat, zavedamo se, absolutno se zavedamo, da je to izziv. Ni enoznačne rešitve in tudi prometni strokovnjaki nimajo enoznačnih rešitev, absolutno pa bo treba v prometni strategiji, ki jo pripravljajo sicer na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, na ta vprašanja odgovoriti.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

FRANC MEDIC (PS NSi): Hvala lepa ministrica za odgovor. Mislim, je pa delni odgovor, zato, ker niste povedali kaj se vam zdi prav ta analiza, ki jo je izvedel doktor Niko Gamlin. V njej govori o astronomskih zneskih. Če bi meni kot minister, pa ne, da bi rad vas hotel povedati, kaj morate delati, ampak če bi meni padlo to na mizo, da se letno, da je letni strošek zaradi izgubljanja časa ponavljajočih se zastojev 598 milijonov, da je zaradi zamud v dobavnih verigah strošek 449 milijonov, da je zaradi izgubljene produktivnosti strošek 271 milijonov, da je zaradi emisij CO2 strošek 87 milijonov. Vpliv na turizem je 122 milijonov evrov. Izgubljeni čas za družino in za prosti čas je 62 milijonov. Točno ne vem, kako je do tega izračuna prišel, ampak to so ogromni zneski, ki nam govorijo, da pa tudi, če bi bili narobe izračunani in bi bilo samo polovico tega, bi bil strošek zelo visok. Zato vas sprašujem ponovno. To je stvar celovite strategije in mislim, da se vse začne pri viziji, potem strategija, potem načrtovanje in izvedba. Zdaj, vi mi govorite o enih drugih, tretjih projektih, nisem pa prepričan, ali ima ministrstvo celotno sliko, tega pa ne, to se ne nanaša samo na vas, na vaše ministrstvo, jaz govorim za nazaj, tudi prejšnja ministrstvo. Mimogrede, tukaj danes sem zadnjič slišal, da je obnova... /izključen mikrofon/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Je pa zmanjkalo vam časa, se opravičujem. Torej, spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Hvala. Saj, gospod poslanec, če ste me poslušali, sem povedala, da v prometni strategiji, ki je v pripravi, absolutno morajo biti dani odgovori in prometnih študij obstaja ogromno. To zadnja, kot sem povedala, je ena od njih. Jaz še nikoli prej za tega prometnega strokovnjaka nisem slišala, pa se že kar nekaj časa ukvarjam s prometom, s področjem prometa. Ampak absolutno je stvari treba pogledati. Upam pa, da niste vi ali pa vaša stranka ena od tistih, ki pravi, da ne bi smeli ali pa da ni treba delati nič. Zato, kar danes delamo, bo pač jutri bolje. Če bi se delalo prej, bi mogoče že danes bilo bolje. Ne da se pa obstoječe infrastrukture, ne da se obstoječe infrastrukture na žalost obnavljati brez motenj v prometu. To vedno poudarim. Tako da tudi s tega mesta, bom rekla, na nek način prošnja ljudem, da razumejo, da ko se obnavlja infrastruktura, pač je njihova pot, so njihova življenja v tistem trenutku motena. Tudi trudimo se, da je teh zastojev ali pa ovir čim manj, skratka, da bi promet tekel čim bolj tekoče. Tako da, to mogoče to, absolutno pa je, še enkrat, prometna strategija tista, ki mora opredeliti dolgoročno kako Slovenijo s svojo odlično geostrateško lego umestiti v ves ta prometni obseg, če lahko tako rečem.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.

FRANC MEDIC (PS NSi): Ja, prosim, v skladu s Poslovnikom bi želel, da se razprava na naslednji seji o odgovorih. To, kar mi je ostalo nedorečeno je bilo to, da saj vem, da veliko delate in da je največji projekt, ciklus, ki kar se tiče investicij, vi pravite, da je preveč investicij. Jaz sem prejšnji teden bral, da letos se bodo izvedla obnovitvena dela v dolžini smernic vozlišča avtocest za 55 kilometrov. Ne vem, drži ali ne drži, tako je bilo izrečeno s strani vodstva Darsa. Da vas spomnim, leta 2021 je bilo pa 71 kilometrov. Tako da vsako leto se dela na tem.

Kar se tiče teh stroškov, ki sem jih jaz navedel na tej analizi, pa tudi če je ne vem koliko strokovnjakov, to je ta analiza, jaz nisem nobenkrat še prebral kakšno celovito analizo, ki pride do rezultata, da se letno porabi 2,37 milijard evrov za stroške zastojev. To je zelo veliko, je zelo veliko. In če naštejemo tri ključne projekte, ki se izvajajo v Sloveniji, ampak se bo izvajalo ne samo v enem letu, več let, drugi tir Divača-Koper, tretja razvojna os, oba kraka in tretji pas Štajerski in Primorske, ki se ni, je še v fazah, mislim, raziskave. No, te tri projekti skupaj bodo stali 2,4 milijarde in se bodo izvedli v nekem časovnem obdobju. Ta analiza pravi, da vsako leto isto vsoto zapravimo zaradi zastojev. In jaz mislim, da je še kar pomemben podatek, ki bi bilo dobro iz več, mislim, bolj odgovorno se lotiti analize tegale. In bi želel, da se bi to tudi uresničilo. Glas ljudstva je v predvolilni kampanji zahteval, da se ukine plane za tretji, tretji pas in na to je stranka Gibanje Svoboda tudi pritrdila. Dvignila kartelček, pa pisalo, ja. Zdaj, jaz mislim, da tista ni bila dobra odločitev in ponovno prosim, da se tega lotite, kakor je treba.

Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. O vašem predlogu bomo odločali v četrtek, 25. septembra, v okviru glasovanj.

In zdaj dajem besedo kolegici magistrici Tamari Kozlovič, ki bo zastavila poslansko vprašanje ministru za javno upravo magistru Francu Propsu, izvolite.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Ja, hvala lepa. Spoštovani minister za javno upravo.

Torej, 25. aprila letos smo v Državnem zboru sprejeli nov Zakon o javnih uslužbencih, torej po več kot 20 letih. Ta zakon prinaša več novosti, sploh v duhu, da se veliko govori o kadrovanju v javni upravi, o sistemu upravljanja s kadri, o tem, kako zagotoviti, da bo sistem zaposlovanja hitrejši, torej učinkovitejši, bolj pregleden in tudi odporen na različne pritiske. In ena takih rešitev, ki jih zakon prinaša, je tudi vzpostavitev oziroma ustanovitev centra za kadre, ki bi, ki je s 1. junijem letošnjega leta začel delovati. In seveda ena ključnih nalog, ne pa tudi edina, je tudi centralizacija postopkov zaposlovanja. Zdaj, različni deležniki večkrat opozarjajo, tudi sama imam take izkušnje, da so postopki zaposlovanja v javni upravi zelo dolgi, zapleteni in tudi kdaj netransparentni. In zato smo v Svobodi seveda zakon podprli, ker ravno to odpravlja to zapletenost, togost sistema zaposlovanja. Kljub temu pa se moramo zavedati, da lahko centralizacija prinaša tudi določena tveganja in prav je, da se ta tveganja nagovori oziroma da jih imamo v mislih. In to je, da je lahko tak sistem preveč birokratski, da se ti postopki oddaljijo od dejanskih potreb posameznih organov in tudi, da je ta centralizacija lahko podvržena različnim političnim vplivom. Zato me, minister, zanima, če lahko meni, pa tudi državljankam in državljanom doma, veliko bomo zaposlovali, ker potrebe, kar poslušamo tako v zdravstvu kot v dolgotrajni oskrbi, so velike, zato me zanima, kako bo ta centralizacija potekala v praksi in tudi kako boste zagotovili, da vsi ti centralizirani postopki ne bodo postali birokratska ovira in s tem povzročali nezadovoljstvo in ovire namesto poenostavitve.

Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Hvala lepa, spoštovana predsednica. Cenjena poslanka.

Z novim Zakonom o javnih uslužbencih smo zasledovali rešitve, s katerimi želimo povečati učinkovitost in kakovost storitev javne uprave, kar je na prvem mestu, okrepiti strokovnost in neodvisnost uslužbencev, poenotiti postopke ter zagotoviti večjo preglednost pri zaposlovanju. In ti razpršeni do zdaj v uporabi, javni natečaji so v bistvu bili neenotni, imeli so, bili so nepregledni in dolgi roki, ki so bili, so bili velikokrat tudi razlog za to, da so tisti, ki so se prijavljali na natečaje, preden se je, bom rekel, natečaj končal, tudi izstopili iz te svoje, bom rekel, ponudbe za delo v javni upravi. Center za kadre, kot ste omenila, je bil vzpostavljen s 1. 6. in bo v prvem delu tega prenovljenega izbirnega postopka izvajal centralizirane, poenotene in digitalizirane korake za zaposlitev uradnikov za nedoločen čas. Prvi javni natečaji bodo stekli preko centra s 1. 1. 2026. Do takrat pa, tako kot do sedaj, postopke organi vodijo sami. In še vedno bo, tudi potem, ko bodo stekli ti postopki centralizirano. Končna odločitev organov o izbiri ostala na njih. Kaj bo ta center za kadre? Lahko poenostavljeno rečem, da bo to neko osnovno nujno sito za to, da v sistem dobimo ljudi, ki so formalno izpolnili pogoje in imajo tiste osnovne kompetence in znanja. In tako bo prinesel ta kompetenčni center to, da bodo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, opravljali enoten preizkus, pisni teh osnovnih poznavanj in pa seveda tudi tako znan osnov znanja kot poznavanje osnovnih temeljev državne ureditve in pa lokalne samouprave. In ti kandidati, ki bodo dosegli najmanj 70 točk na tem preizkusu, bodo potem šli tudi v proces presojanja temeljnih kompetenc. Oba koraka bosta potekala digitalno in ne bosta odvisna od človeškega faktorja, če smem temu tako reči. Prinaša tudi digitalizacijo in sledljivost. Objava natečaja, prijave, preverjanje pogojev, izvedba preizkusov, vročanje sklepov in komunikacija bodo tekle v enotnem informacijskem sistemu. Pravilnost teh odgovorov, tako kot sem že prej omenil, se bodo pač, se bo preverjala samodejno. Pomembno je tudi, da ohranjamo vlogo organa za to, da on je tisti, ki bo končni odločevalec v tem delu, ko se bo odločil o tistemu, ki je najbolj primeren. Pri tem bo seveda izvedel ta organ tudi drugi del postopka v po vnaprej določenih merilih in na podlagi tudi teh meril izbral najustreznejšega kandidata. Jaz sem prepričan, da vzpostavitev centra za kadre in njegova pač vloga bo v bistvu zmanjšala birokracijo in je ne bo povečevala. Gre za to, da imamo standardizirana avtomatska točkovanja in enotne kriterije, skrajšane in poenostavljene postopke, preglednost in primerljivost rezultatov in pa s tem se zmanjšuje moč oziroma možnost arbitrarnost. Kakšne koristi od uvedbe centra bo imel znotraj tega procesa kdo od teh udeleženih? Kandidati bodo imeli enake vstopne pogoje, jasen postopek in večjo mobilnost, ker bodo lahko prehajali potem oziroma dostopali do teh podatkov, ki jih bodo imeli v centru za kadre organi, ki bodo naknadno imeli potrebe po kadrih. Koristi za organe bodo v tem, da bodo rezultati primerljivi, hitreje se bodo lahko odločali in manj bo teh administrativnih odstopanj. In pomembno se mi zdi, da bo tudi integriteta sistema večja, saj je centraliziran, digitalno preverljiv prvi del znižal tveganje o tem, da bi politično vplivali ali pa imeli subjektivno mnenje o posameznem kandidatu. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

MAG. TAMARA KOZLOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, jaz se ministru zahvaljujem. Zagotovo to, kar ste predstavil predstavili, torej ta proces zaposlovanj preko Centra za kadre tudi po moji oceni predstavlja neko profesionalizacijo zaposlovanja v javni upravi, seveda, če bomo ob tem tudi dejansko upravljali s kadri, kar tudi Zakon o javnih uslužbencih prenaša, torej, da se aktivno ukvarjamo z ljudmi, jih izobražujemo, predvsem pa pozdravljam to, kar ste sedaj na koncu povedal, to sledljivost, transparentnost, to je zelo pomembno predvsem v luči tega, ko velikokrat beremo različne zgodbe ali pa različne očitke kako se pred strokovnostjo, znanjem in izkušnjami da kakšno drugo lastnost ali pa vrlino posameznika, zato bi vas jaz vseeno, kljub temu, da ste na koncu, ko je že malo zmanjkalo časa, povedali, bi vas vseeno prosila, da res mogoče še enkrat poudarite predvsem zaradi državljank in državljanov, državljanov, ki nas doma spremljajo, zakaj je pomembno in kaj je prednost tega centraliziranega zaposlovanja, predvsem v luči zmanjšanja političnega vpliva. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Hvala lepa. Mogoče še to, vloga centra za kadre bo seveda tudi ta, da bo razvijal kompetence zaposlenih in pa vodil bo tudi štipendijske natečaje in pa bo podpora Komisiji vlade za pritožbe in uradniškemu svetu ter pomoč organom pri delovno-pravnih postopkih. Tako da je vloga širša, ne zgolj samo ta, ki sem jo omenil.

Kar se pa tiče transparentnosti postopkov, jaz sem prepričan, da poenoten način zajema podatkov o posameznem kandidatu, ugotavljanje najprej sploh njegove, teh njegovih izpolnjevanja, njegovih pogojev za to, da vstopi, bom rekel, na trg dela, ki ga pač uradniški sistem v javni upravi zagotavlja, je prva stvar, ki je in ta bo pač tista, ki se bo preverila preden bo sploh prišel do tega, da se bodo ugotavljale, ugotavljala znanja poznavanja področja državne in lokalne ureditve. Ta drugi del, ki je pa vezan na ugotavljanje kompetenc, je pa neodvisen, orodje je pač izdelano, je za vse te, ki bodo vstopali oziroma ki bodo prišli, bom rekel, do tega, da bodo izpolnjevali oziroma se bodo ugotavljale njihove temeljne kompetence, je digitalizirano in do njega pač enostavno se ne da dostopati. In tisti kandidati, ki bodo prišli skozi to osnovno sito, seveda bodo šli k organu, tam pa bo organ na podlagi dodatnih kriterijev, ki jih bo postavil sam in bodo, bom rekel, cilja na tisto delovno mesto, ki ga pač bo moral opravljati oziroma nalog, ki jih bo moral opravljati uradnik, bodo tisti, ki bodo potem se odločili dokončno ali je kandidat tisti, ki je najbolj ustrezen. Prepričan sem, da bomo s tem, ko bomo ta prvi korak, dva prva koraka opravili centralizirano, v resnici dobili v nabor kandidate, ki so primerni in seveda je potem od vsakega vodje odvisno, kako se bo potem po lastni presoji na podlagi meril, ki jih je postavil odločil za to, da posameznika vzame v službo. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Imate postopkovni predlog? Nimate? Besedo ima Zvonko Černač, da bo postavil vprašanje ministru za solidarno prihodnost, Simonu Malovcu, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem, še posebej ministrom. Pred štirimi leti, decembra 2021, je takratni Državni zbor na predlog takratne Vlade, ki jo je vodil gospod Janša, sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon je predvidel enoletni odlog uveljavitve, upravičen, torej uveljavitev s 1. januarjem 2023 dalje, razen za oskrbovalca družinskega člana, kjer bi storitev stopila oziroma oskrbo na domu, kjer bi storitev stopila v veljavo dobro leto dni nazaj, s 1. julijem 2024. Takratni zakon prispevka za dolgotrajno oskrbo ni uzakonil. V prvih letih bi se storitev izvajala v okviru sredstev pokojninske in zdravstvene blagajne. In v kolikor 1. junija 2022 oblasti ne bi prevzela sedanja Golobova Vlada, bi se vse pravice iz dolgotrajne oskrbe danes izvajala v polnem obsegu, v celoti, ljudje pa prispevka ne bi plačevali. Golobova koalicija pa je najprej za leto dni zamaknila uveljavitev zakona, potem razveljavila zakon prejšnje vlade in poleti leta 2023 sprejela novega. Kje smo danes? Že tretji mesec se pobira prispevek za dolgotrajno oskrbo za pravice, ki jih ni. Danes se nadaljuje samo je oskrba za istih 5 tisoč upravičencev, ki so jim bile pravice dodeljene že v času prejšnje vlade med aprilom in junijem 2022, in storitev oskrbovalec družinskega člana, kjer pa gre v dveh tretjinah primerov za privedbo prejšnje storitve družinskega pomočnika, upravičencev pa ni niti 2 tisoč. Pravic torej ni, prispevek se pobira, minister pa troši stotine tisoče evrov za promocijo dolgotrajne oskrbe, za storitev, ki je ni. Podjetje MC3, ki je bilo ustanovljeno v mandatu te Vlade, je prejelo dvakrat po 24 tisoč 400 evrov za komunikacijsko strategijo za Zakon o dolgotrajni oskrbi in za komunikacijsko podporo ministru. Ta znesek, spoštovani, pomeni 152 evrov na uro. 152 evrov na uro. Negovalke, ki skrbijo za starejše, tega zneska ne zaslužijo niti v dveh dneh. Naprej. Podjetje Dobre zgodbe. Solastnik je minister, ministrov dober znanec in njegov nekdanji sodelavec v Zavodu Ganimed, poslanec svobode Aleksander Prosen Kralj, ki je za promocijo dolgotrajne oskrbe, ki je ni, prejelo 36 tisoč 865 evrov. Tudi to podjetje do mandata te Vlade ni delalo za vlado, sedaj pa ima pogodbe z več ministrstvi in Ukomom. Dodatnih 190 tisoč evrov za promocijo dolgotrajne oskrbe, ki je ni, je Vlada potrdila prejšnji teden. Spoštovani minister, sprašujem vas ali se boste v imenu Vlade in v svojem imenu ljudem javno opravičili za ta fiasko z dolgotrajno oskrbo in ali boste odstopili?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, beseda je vaša.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Ja, najlepša hvala za besedo.

Tako. Dolgotrajna oskrba je zagotovo en velik sistem. Verjetno gre za največjo, največjo spremembo na področju socialnega varstva v zadnjih 30 letih. Lahko se strinjam z vami, da prihaja do zamud, ampak govorimo o zamudah, ki se šteje v letih ali celo v desetletjih. In mislim, da je marsikateri razlog, zakaj se ta sistem ni predhodno vzpostavljal, ta Vlada je pa to naredila in ga tudi vzpostavila v skladu z zastavljeno časovnico, in to seveda tudi na način, da so zagotovljena sredstva ne samo za letošnje leto, ampak tudi za vnaprej. Dolgotrajna oskrba se izvaja na terenu .Ta trenutek je izdanih že več kot 1800 odločb za oskrbovalca družinskega člana; to so tisti primeri, ko za nekoga, ki potrebuje podporo, zanje skrbijo družinski člani, ki živijo na istem naslovu. Izvaja se oskrba, izvajajo se vstopne točke, ki so na centrih za socialno delo. Teh je vseh skupaj 18, na njih je zaposlenih trenutno 108 oseb; to so dodatne zaposlitve samo za področje dolgotrajne oskrbe, ki izvajajo ocenjevanje na terenu. Ta večja sprememba pa prihaja seveda s 1. 12. in to je prevedbo vseh obstoječih, ki so v domovih za starejše, in sicer tudi z zajamčeno nižjo oskrbnino, če tako rečem, in sicer za standardno oskrbo v dvoposteljni sobi v maksimalni višini zajamčene pokojnine. Zakaj je to pomembno? Osnovno stališče, ki smo ga sledili in ki ga sledimo pri vzpostavljanju sistema, je, da je ta dostopen, da je dostopen ne glede na to, koliko imamo v žepu, kaj imamo v žepu in da bo vsak tisti, ki je 40 let delal v tej državi, si lahko privoščil dom za starejše. Do takrat pa bo delovala tudi ostale pravice. tu imam v mislih tudi dolgotrajno oskrbo na domu, ki je za uporabnika brezplačna. Mogoče še en podatek, sistem je zagotovo kompleksen, vključuje več deležnikov, nekatere države so za to potrebovale bistveno več let, Nemčija nekaj deset. Nemčija med drugim ima tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Omenili ste tudi kampanje. Ja, dolgotrajna oskrba je zelo kompleksna. Mislim, da čisto vsak mora vedeti, kaj prinaša. Čisto vsak mora razumeti, katere pravice lahko pridobi z dolgotrajne oskrbe, na kakšen način, kje se lahko obrne, kje so informacije dosegljive in to je namen kampanj, ki jih izvajamo. Pri svojem delu bomo vztrajali dokler ne bo v polnosti v skladu s časovnico, to je konec leta, zaživela dolgotrajna oskrba, kot smo jo si zamislili.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Glejte, minister, oskrba starejših ni pisanje odločb, ni administrativno tehnično delo. Oskrba starejših je pomoč tistim, ki ne morejo iz takih ali drugačnih razlogov skrbeti zase in potrebujejo pomoč drugih, tretjega. Oskrba starejših tudi ni cenena piarovska propaganda, ki jo izvajate za davkoplačevalski denar, v bistvu za ta sredstva, ki se zdaj od 1. julija zbirajo za dolgotrajno oskrbo in jih delite vašim političnim prijateljem. Prej sem vam navedel dva, lahko bi vam še koga povedal. Eden izmed njih je poslanec Svobode Prosen Kralj. Tam 50000 evrov, njemu 40000 evrov, prejšnji teden ste potrdili dodatnih 190000 evrov za promocijo nečesa, kar se ne izvaja. To ste potrdili tudi v tem odgovoru sedanjem. Izvajate 5000 evrov e-oskrbovancev, ki so jim bile te pravice priznane med aprilom in junijem 2022. In venomer govorite o tej prevedbi družinskega pomočnika v oskrbovalca družinskega člana, kar se je zgodilo s 1. januarjem 2024, če ne bi bilo vaše vlade, bi se že s 1. januarjem 2023, eno leto prej, kjer je številka tudi ista, 1800, govorite že pol leta, pri čemer je dve tretjini tistih, ki so bili samo prevedeni. Zelo malo je novih upravičencev. Popolnoma ste pozabili v odgovoru povedati, da ste totalno zamočili za oskrbo na domu, ki bi se morala začeti izvajati s 1. julijem letošnjega leta. V kolikor ne bi bilo te Vlade, bi se s 1. julijem prejšnjega leta izvajala bi se oskrba na domu. Vi ste pa naročili nek računalniški program za skoraj pol milijona evrov, uradniki, uradnice pa pišejo odločbe zdaj na roke, na roke, ob silnem razmetavanju davkoplačevalskih sredstev iz sistema. In minister, glejte, nisem slišal vašega opravičila. Nisem slišal vašega opravičila, zato vas še enkrat sprašujem, ali se boste v imenu Vlade in v svojem imenu ljudem javno opravičili za fiasko na tem področju in ali boste končno odstopili, ker vidite, da niste sposobni tega sistema postaviti?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Minister imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Spoštovani gospod poslanec, mislim, da ste sami povedali, da se dolgotrajna oskrba izvaja, tudi danes delujejo domovi za starejše, kar izvajajo, je tudi dolgotrajna oskrba. Konec leta bodo samo vstopili v sam zakon dolgotrajne oskrbe. V vmesnem obdobju pa krijemo tudi dvige plač v domovih za starejše, da te ne padejo na pleče uporabnika s strani prispevka. Tako da verjamem, da so potrebne še določene dodatne informacije po terenu, tako glede dolgotrajne oskrbe na domu kot institucionalnega varstva. To sledi v prihodnjih mesecih. Dolgotrajna oskrba se izvaja, se je izvajala že prej, se bo tudi v prihodnje. Nujno je pa, da jo naredimo dostopno, ne glede na to, kako globoko je naš žep.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Predvidevam, da imate postopkovno. Kolega poslanec, naj vas opozorim, da je treba vaš predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa tega postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. Izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ne glede na to, da je minister Maljavac interpeliran in da bomo o tem razpravljali v tem Državnem zboru, je potrebno o tem njegovem odgovoru opraviti razpravo tudi na naslednji seji Državnega zbora. Glejte, minister bi se moral še posebej po tem, kar je danes povedal, res opravičiti vsem tistim, ki do teh storitev ne morejo dostopati, pa bi lahko, pa bi lahko dostopali, če bi čutil odgovornost in bi naredil tisto, za kar je kot minister odgovoren in pristojen. Gre za nekaj 10 tisoč ljudi, ki jim je ta pravica odmaknjena. Najprej zaradi tega, ker ste prejšnji zakon za leto dni zamrznili, ki je bil sprejet decembra 2021, v bistvu so upravičenja bila ista, samo da ni bilo teh dodatnih doplačil, ki ste jih vi uvedli, tega prispevka pa deset odstotnega doplačila za storitve pri domovih za starejše, pa doplačila pri oskrbi. Opravičiti se morali, ker nimajo pravic po teh novih rokih, ki ste jih vi zelo, zelo dolgo naprej postavili. Nimajo pravic do oskrbe na domu od 1. julija letos in nimajo upravičen v domovih za starejše od 1. 1. 2023, ki bi jih imeli, jih bodo imeli šele od 1. 12. letos. Ta razlika, ki je enaka po prejšnjem zakonu in po tem vašem sedanjem zakonu, je okrog 8 do 10 tisoč evrov letno. Se pravi, vse te upravičence v domovih za starejše ste s tem, ko ste jim upravičenje, ki bi ga lahko uživali od 1. januarja 2023 dalje in ga bodo šele, če ga bodo, od 1. decembra 2025, prikrajšali v tem obdobju vsakega med njimi za 25 tisoč evrov-. 25 tisoč evrov so morali ljudje več prispevati iz svojih žepov, njihovi sorodniki, ker večinoma ne zmorejo, ker imajo prenizke pokojnine. In vi se zdaj hvalite s tem, da boste dosegli neko civilizacijsko normo skrbi za starejše od 1. 12. dalje torej. Na drugi strani se pa na veliko in z davkoplačevalskimi sredstvi reklamira neka storitev, neka oskrba, ki je ni. Denar se po nepotrebnem razmetava, minister ne čuti popolnoma nobene odgovornosti za ta fiasko na tem področju. 400 tisoč evrov za informacijski sistem, referentke pa pišejo odločbe za dolgotrajno oskrbo na roke. Še eno zadevo je potrebno povedati glede tega razmetavanja. Zakon, ki je bil sprejet decembra 2021, je imel zelo enostavno določbo, ki je govorila o tem, da se prevede vse zavarovance za obvezno zavarovanje v sistem dolgotrajne oskrbe in strošek bi bil nič evrov. Vi, minister, pa ste v zakon vnesli določbo, da vsi dobijo pisne odločbe. Milijon 700 tisoč jih je tudi bilo razdeljenih in poslanih jeseni 2023 - okrog 2 milijona evrov ponovno davkoplačevalskih sredstev, ki bi jih lahko namenili za pomoč starejšim. Torej več razlogov je, da se na prihodnji seji opravi razprava glede nesposobnosti ministra, da bi postavil sistem, ki ga starejši gotovo zelo potrebujejo.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: O vašem predlogu, poslanec, bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra 2025, v okviru glasovanj.

Poslanka Andreja Rajbenšu, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za gospodarstvo, turizem in šport Matjažu Hanu, izvolite.

ANDREJA RAJBENŠU (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani minister.

Novela uredbe o zelenem javnem naročanju, ki je stopila v veljavo 17. septembra letos, prinaša pomemben premik v razumevanju trajnostne gradnje. Med drugim je govora o obveznosti vključevanja lesa v gradnjo, ki se širi tudi na enostanovanjske in večstanovanjske objekte. Les mora tako predstavljati najmanj 30 procentov prostornine vgrajenih materialov v stavbi, najmanj 70 procentov v pohištvu ter najmanj 80 procentov v stavbnem pohištvu. Gre za visoke standarde, ki bodo vplivali tako na prakso projektiranja in na sam gradbeni trg. Ob tem je Vlada sprejela tudi Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki zanje predvideva sto milijonov evrov letno. To je osnova za gradnjo približno 2 tisoč stanovanj, najemnih stanovanj letno oziroma 20 tisoč v desetih letih. Slovenija takšen obrat v stanovanjski politiki nujno potrebuje, saj primanjkuje dostopnih in kakovostnih stanovanj, a pri tem se odpirajo dileme. Lesena gradnja je v povprečju od 10 do 20 procentov dražja in kot klasično zidana, višji pa so seveda tudi stroški potem vzdrževanja, zlasti pri stavbnem pohištvu. Zato bo za uresničitev ambicioznih okoljskih ciljev nujno potrebno iskati ravnotežje med trajnostno in pa tudi finančno izvedljivostjo. Tudi Maribor spada med občine, kjer se soočamo s pomanjkanjem najemnih stanovanj. Kar pomeni, da bo javnemu medobčinskemu stanovanjskemu skladu Maribor naložena velika odgovornost. Torej, zagotoviti širitev stanovanjskega fonda skladno z novo uredbo in hkrati ostati v finančnih okvirih države. To bo zahtevalo veliko prilagajanja in pa rešitev, torej nekih novih rešitev. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport preko svojega direktorata za lesarstvo izvaja aktivnosti, med drugim kot za povečanje konkurenčnosti lesarske panoge za zagotavljanje primernega in stabilnega poslovnega okolja. Zato vas sprašujem, spoštovani minister, ali bo vaše ministrstvo v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost ter republiškimi in občinskimi stanovanjskimi skladi glede vpliva novele Uredbe o zelenem javnem naročanju na stroške gradnje in s tem izvedljivo zastavljenega cilja 20 tisoč javnih najemnih stanovanj v desetih letih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

MATJAŽ HAN (minister za gospodarstvo, turizem in šport): Hvala lepa, spoštovana poslanka. Moram reči, da je zelo relevantno vprašanje in na mestu dve stvari, zakaj na eni strani govorimo o izgradnji veliko število stanovanj, po drugi strani pa govorimo o lesu, ki seveda prinaša svoje benefite življenju v takšnih stavbah. Nenazadnje Slovenija je gozdnata država, kjer imamo to surovino, ki jo je seveda treba na nek način izkoristiti in ja, ja seveda tako na vaše vprašanje odgovor, mi, vlada kot celota bo mogla sodelovati ne samo mi, pa solidarna prihodnost, tudi MOPE, MNVP in tako naprej, da bomo prišli do pravega rezultata. Tudi z vami se strinjam, da je takšna gradnja na nek način dražja, seveda pa imamo problem tudi pri projektiranju. Ampak kot ste ugotovili 17. septembra letos, smo na nek način obstoječi nabor stavb, za katere velja zadevna uredba, na nek način povečali tudi v enem večstanovanjske objekte, ne bom našteval kaj na nek način prinaša, bom rekel, ta vgradnja lesa, kaj pomeni vgradnja lesa pri gradnji. Moram pa reči, da trenutna gradbena zakonodaja naročnikov namreč od začetka planiranja projektov ne sili v razmišljanje o načinu gradnje. Govorimo klasična gradnja, lesena gradnja, hibridna gradnja. In to je največkrat razlog, to, kar ste tudi prav ugotovili, da je gradnja lesene, stroški lesene gradnje višji, saj so projekti običajno v začetku planirani kot na nek način klasična gradnja in je potem naknadno, ko prilagajamo projekte specifikam lesene gradnje, seveda lahko potem vplivajo na samo višino.

Zdaj, na našem ministrstvu, na Direktoratu za les, kar spodbujamo les. Uporabniki lesenih stavb so seveda so dobili že na nek način tudi sredstva, zgradili smo kar s pomočjo sredstev v vrtcih. In s tem, s tem kažejo, da smo na nek način tudi na tem zdravstvenem delu, na tem delu, kjer se ljudje bistveno bolj počutijo v leseni gradnji, na pravi strani. Ampak mi moramo na nek način s temi projekti, ki omogočajo kombinacijo domačega znanja ustvarjanje visoke dodane vrednosti domače surovine narediti še en korak naprej. Na koncu koncev pa bo seveda morala država, če bo to tudi spodbujala, če bo to tudi na nek način spodbujala in v občinah in v državi nameniti tudi določena sredstva za to pa je seveda odgovorna tudi Vlada. Tako da mislim, da moramo po tej poti naprej iti, bo pa seveda najprej morala stroka svoje dodatno povedati. Drugo pa, potrebno bo sofinancirati, ker lokalne skupnosti, kot ste prav dejali, teh sredstev na takšen način nimajo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

ANDREJA RAJBENŠU (PS Svoboda): Hvala lepa. Hvala tudi ministru za ta odgovor. Torej se v bistvu lahko nekako nadejamo, da bo se nekako izravnalo, kar ste pač povedali, torej da bo mogoče prišlo tudi do nekih še dodatnih finančnih instrumentov, ne vem, kot kaka nepovratna, nepovratna sredstva ali pa subvencije ali pa ne vem kaj podobnega, kajti brez pomoči in pa seveda teh ukrepov, ki bi pocenilo to trajnostno leseno gradnjo, se nam namreč lahko zgodi, da bomo zaradi tega zgradili seveda potem manj stanovanj, če vsota ostane enaka, gradnja se pa seveda podraži. In tega si seveda noben ne želi. Tako da tako kot je bilo mogoče to, torej neke subvencije, ki so bile dane recimo, ko se je uvajalo elektrificiranje, bi se lahko recimo tudi podobnega nekaj bi lahko bilo tukaj. Torej neki podobni ukrepi, ki bi spodbujali trajnostno leseno gradnjo, dosegli neko ekonomijo tega obsega, za kar smo si zadali in pa seveda na dolgi rok prišli tudi do izenačenja s takimi seveda subvencijami, do izenačenja nekih cen klasične in pa seveda tudi potem lesene gradnje. Hvala lepa, to je bil samo komentar. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Minister, izvolite. Ne boste nič se vam je zahvalila, v redu, se strinjate. Nadaljujemo, magistrica Karmen Furman, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za naravne vire in prostor, Jožetu Novaku, izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Ja, hvala za besedo. Spoštovani minister, decembra lani smo v državnem zboru sprejeli novelo zakona o urejanju prostora, s katerim smo med drugim tistim občinam, ki še niso uspele sprejeti prostorskih načrtov, podaljšali rok za njihovo sprejetje. Grozilo je namreč, da v teh občinah v kolikor torej roka ne bomo podaljšali z letom 2025 gradbena dovoljenja ne bodo mogla se več izdajati. In takrat ste minister med drugim dejali, citiram: želimo, da župani to naredijo še v svojem mandatu in da ne prelagajo odgovornosti na druge, novembra 2026 so namreč občinske volitve. In drugič, da tudi mi v tem mandatu vlade opravimo vsa potrebna strokovna opravila. Na ministrstvu smo zdaj končno začeli sodelovati z občinami, tako kot bi morali že pred desetletjem, in pomagamo vsem občinam, tudi tem, da bodo dokončale svoje delo. Konec citata. Ustanovili ste celo posebno koordinacijsko skupino, ki naj bi spremljala in spodbujala pripravo OPN je koordinirala mnenja državnih nosilcev urejanja prostora ter zagotovila njihove pravočasne uskladitve. A danes imamo še vedno 15 občin, ki prostorskega plana še niso uspele sprejeti, in to predvsem zaradi vedno novih zahtev nosilcev urejanja prostora. Te občine se danes upravičeno bojijo, da jim slednje do zakonskega roka, to je konec oktobra 2026, niti ne bo uspelo. In minister, verjamem, da veste kakšne bi bile posledice, namreč v teh občinah se gradbena dovoljenja po tem roku ne bi mogla več izdajati. Ena izmed takšnih občin je tudi občina Slovenska Bistrica iz katere prihajam. V občini so začeli s postopkom že leta 2009. Vloge občanov so se pričele zbirati že leta 2005, torej pred več kot 20 leti. In danes se postopka ni uspelo premakniti niti v fazo javne razgrnitve. Največja ovira naj bi bila ravno pridobivanje soglasij s strani nosilcev urejanja prostora, ki pač pogosto deluje preveč togo, birokratsko, hkrati pa se vedno znova spreminja tudi pravna podlaga za sprejem prostorskih aktov. Občina postopka ne more zaključiti, saj se ji zakonodaja nenehno spreminja in s tem nalaga vedno nove smernice, ki zaostrujejo pogoje sprejema. Na primer konkretno, danes se občina ukvarja z geološko študijo, ki je postopek znova podaljšala še za približno pol leta. In ta zahteva je bila sprejeta z novimi smernicami avgusta lani in zaradi tega ne moremo načrtovati in izvajati razvojnih projektov, podjetniki ne morejo investirati, mlade družine ne pridejo do gradbenih parcel. Zato vas sprašujem, katere ukrepe ste že sprejeli za odpravo ovir in pospešitev postopka sprejemanja OPN v občini Slovenska Bistrica in kdaj konkretno lahko pričakujemo sprejem?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci. Vam pa hvala za vprašanje. Vam in vsem, ki skrbite za ta del, da bi bil čim prej in ustrezno rešen, pa tudi hvala za spodbudo, ker tak pogovor vedno pomaga k temu, da pridemo tudi do rešitev.

Najprej, Slovenska Bistrica spada med tistih 7, 8 procentov občin, samo 7 in 8 procentov občin, ki jim ni uspelo pred desetletjem od leta 2007 sprejeti občinskega plana. 90 procentov in več so to uspele na istih predpisih, na istih, bom rekel, osnovah in na istih zadevah. Verjamem pa, ker je občina večja, ima 260 kvadratnih kilometrov in zaradi tega, ker je na poplavnem območju, zaradi tega, ker je tudi na erozijskem območju in pa seveda dobrih kmetijskih zemljiščih, je težava, kako širiti zemljišča, stavbna zemljišča, predvsem pa urejati občinsko ali državno gospodarsko infrastrukturo. Ni enostavno, zato ker je malo bolj zakomplicirana občina v smislu teritorialnih enot, geografske lege in vsega tega ostalega. Pa še en razlog je poseben; občina je relativno dosledno spoštovala in je gradila navznoter in zdaj je teh stavbnih zemljišč zmanjkalo. Marsikdo je pretiraval in je imel toliko zaloge in je bilo potem lažje kombinirati. Pri nas smo imeli 6. junija zadnji intenzivni sestanek z njimi in ugotovili te tri ključne zadeve. Da smo, da so dobili zavrnjeno presojo vplivov na okolje. Da morajo dopolniti gradiva iz področja voda delno, bom rekel, erozije, predvsem pa tudi iz kmetijstva. In v tem kontekstu naši kolegi čakajo, da bo prišel tudi iz odziva s popravljeno, dopolnjeno študijo, karkoli je. To, kar sem pa lahko takoj naredil, da bom tudi videl za nazaj in lahko pomagal, pa je, kot veste, smo sprejeli prejšnji teden novelo Zakona o urejanju prostora, v katerem sem pa zdaj predsednik medresorske komisije, kjer pa ima možnost sovplivati in uskladiti posamezne zadeve. Jaz sem naročil, da je ta med prvimi. Seveda teh 15 občin bo zdaj na vrsti na tem in imamo predviden in že sklican sestanek danes za 8. oktober. Se pravi, toliko smo pustili, da je odziv, / nerazumljivo/ sestanek imam. Jaz bom poskušal seveda tudi s tem, da vidimo, če so izdelovalci imeli težave. Če pa je to res, kar ste postavili mi, je pa tudi težava, to je to, da vedno znova postavlja kdo pogoje. Ko bom šel pogledat, in verjamem, da to, kar ste postavili, je, da na začetku so bili pogoji drugačni in so se verjetno v tem času dopolnili. To pa ni korektno in ni dopustno. Druga tema je popoplavna nova situacija, ki pa pomeni, da so šli na varnostni del, odpornost na podnebne spremembe. Ampak da ne bom na splošno govoril o tem, bomo do takrat in takrat povabili, bom rekel, vodstvo tudi občine k temu. Prav zaradi tega, ker si želim, da bi dejansko še v tem času, ko lahko, ko bomo imeli, bom rekel, tak način in tam ne bo pogovor, kaj mora kdo študirati pa kaj narediti oziroma ampak samo, kaj bo kdo naredil do konca. Verjamem, da je bilo, da so na občini te strokovne podlage, pa tudi sam plan pripeljali, tako kot ste rekli, praktično do osnutka predloga. Bistvo je pa zdaj to, če so, in to morda polagam tudi drugim občinam, včasih se pogovarjamo o neki podobni situaciji, ki je tam v občini, ko gre za obvoznico v nekem kraju. Kadar, takrat se vedno splača narediti alternativne rešitve, alternativne trase. Mi lahko pomagamo, da lahko taka rešitev ostane na bodisi z nekim pogojem na poplavnem območju, pa se mora nekaj dvigniti, na kmetijskem zemljišču ali kje drugje, če je dokazano, da druge rešitve ni. Če pa imamo alternativo, da lahko s takimi rešitvami prihajamo na nekmetijske, nevodne ali neke druge naravne vrednote, potem pa seveda je situacija drugačna. V vsakem primeru se bom potrudil, da bomo 8. imeli konstruktiven sestanek in tudi dogovorili in da bomo še letos tudi vam lahko nazaj poročali o dobrih rešitvah z istim ciljem, ki ste ga tudi sami omenili.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Želite dopolnitev odgovora verjetno? Izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Ja, najprej hvala lepa za odgovor. Jaz sem vesela, če bodo zadeve hitreje stekle tudi na ta način, da se tukaj pogovorimo v okviru poslanskih vprašanj. Namreč dejstvo je, da z moje strani tako kot državljanki kakor tudi na drugi strani poslanki iz tega okraja se mi zdi nesprejemljivo, da ljudje čakajo tudi 20 let za to, da dobijo odgovor na to ali bodo lahko na nekem območju gradili in si reševali svojo stanovanjsko stisko ali ne. Namreč, tako kot sem dejala, že leta 2005 so se vlagale prve vloge, 2009 je stekel uradni sklep o pričetku postopka in danes smo leta 2025 in nismo prišli niti do tega, da bi bil plan javno razgrnjen. Zdaj, res je, da je občina velika, da smo tudi soočeni s številnimi izzivi zaradi tega, ker se nahajamo, kot ste sami dejali, v poplavnem erozijskem območju. Na drugi strani je pa tudi dejstvo, da se je med tem zakonodaja spreminjala, da so se nalagale s smernicami nove podlage, nove študije in da občina glede na dolgotrajnost postopka ni v enakopravnem položaju napram tistim občinam, ki pa že imajo OPN sprejete in vsega tega niso takrat rabile oziroma ni bil pogoj za sprejetje OPN. Zdaj jaz upam, da bodo stekli konstruktivni pogovori, predvsem pa da bomo prišli korak bližje k sprejemanju prostorskega načrta in da bo v okviru tega roka, ki je zakonsko določen, tudi sprejet. Bi pa še želela en odgovor na vprašanje, ker so odprli tudi to novo spremembo novele, ali bo za našo občino tudi veljal pogoj načrt preskrbe in upravljanja z zemljišči za sprejem OPN kot je določen z novo spremembo zakona.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Ja, jaz soglašam s problemom, pa tudi, da mora rešitev priti praktično, bom rekel, v zelo kratkem času, tako da lahko župani svoj posel opravijo do konca junija prihodnje leto. To je pa tu. Tako da iz tega naslova se bom zelo angažiral, predvsem pri teh 15 občinah, da pridejo do konca, kot sem rekel. Vidim pa problem malo drugače. Mi imamo problem, da občani občine Slovenske Bistrice niso v enakopravnem položaju z občani drugih občin, ki imajo sprejeto zadevo. Malo in največ so krivi tukaj takratna vodstva vseh tistih let 2007, ker kdor se je resno lotil, je tudi delo opravil. In dejansko zdaj iz kakršnih koli razlogov seveda, nekdo je upal, da bo treba, nekateri so špekulirali, da se bolj splača na prostorskem redu biti in tako naprej. Ne poznam te situacije. Jaz mislim, da je bolj to, kar sem prej omenil, da je relativno težka situacija. Pa še nekaj, zelo korektna je bila v tem, da niso pretiravali takrat s stavbnimi zemljišči. Tudi to bom poskušal narediti, da ne bodo pa te občine zdaj na slabšem, ker nekatere, kot sem rekel, so imele rezerve in so vrgle nekaj zazidljivih površin ven in so na ta račun lahko gradile. Zdaj, na to, to zadevo bomo pogledali, kaj in na kakšen način bi. Tudi po vsebini mene ne morejo tudi moji kolegi ali pa tisti, ki delajo študije, okoli prinašati, ker sem nekaj takih občinskih planov tudi sam speljal skozi, tudi kot pristojen za urbanizem na občini, in vem, kako se to da. In moja praksa je bila do zdaj; takrat, ko smo dajali soglasje, smo vsako občino v končnem soglasju spravili, ne boste verjeli, dosledno v 45 dneh. Prej pa seveda dali zelo jasne stvari. Tako da se bom trudil v to smer, da bomo v zelo kratkem. Kar se tiče pa, rekli ste, pogojev za odlok o plačilu takse, če sem razumel, ali stavbnih zemljišč, o plačilu stavbnih zemljišč ali nekaj podobnega, nisem si točno zapomnil vprašanja o tem. To ni pogoj za OPN. Tam je pogoj, da take odloke o tem sprejemajo občine naknadno, v roku dveh let po tem zakonu. Tako da se potem, ko je zakon sprejet, se bo tudi določalo v skladu s predpisi kjerkoli. Pogoj za sprejem zakona pa ni noben pogoj od nobenega in lahko mirno sprejmejo tako kot se predvideva po tem delu. Še enkrat, bova v novembru videla, kaj smo se oktobra, bom rekel, zmenili, pa predlagam, da spremljava to situacijo. Tudi zaradi tega, ker bom tukaj na checkingu, se reče, na nek način bova spremljala ali pomoč ljudem zadostuje. Če ne, bo treba dodatne ukrepe narediti. Pa ne toliko zakonodajne, kot mislim, da imamo problem s kadrovskimi, organizacijskimi, ljudmi, ki ne vidijo te volje, ki ste jo izkazali / znak za konec razprave/ poslanci, pa tudi sam, da pridemo hitreje, bom rekel, do učinka v dobro in korist ljudi.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Želite postopkovno? (Ne.) Ne želite.

Poslanec Jožef Horvat, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za solidarno prihodnost, Simon Maljevacu, izvolite.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala, spoštovana gospa podpredsednica.

Spoštovani minister gospod Simon Maljevac! Midva sva se veliko že pogovarjala preko formalnih, ustnih vprašanj, pisnih vprašanj, pisnih pobud, pa tudi na hodniku te naše zgradbe, o novi enoti Doma starejših Rakičan s kapaciteto približno 26 postelj v Črešnjevcih. Črešnjevci so kraj, kjer je sedež občine, kjer tudi sam živim. Spomnim se enega dogovora, ja, dogovora, ko sva si segla v roke in sem vam rekel, minister, zaupam vam ne bom več z nekimi ustnimi vprašanji, rajši vidim, da pridemo do realizacije. Že leta 2021 je bil ta projekt uvrščen v načrt razvojnih programov, z drugimi besedami, bil je zagotovljen denar. 26. maja 2022 je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Imam ga pri sebi. In kje smo danes, gospod minister?

Nazadnje sva formalno komunicirala preko moje pisne poslanske pobude in v zvezi s tem projektom, torej dislocirana enota v Črešnjevcih, enota Doma starejših Rakičan, takrat ste v odgovoru na mojo pisno poslansko pobudo 22. julija 2024, se pravi pred približno 14 meseci napovedali, citiram: "Njegovo nadaljevanje je predvideno v letu 2025 oziroma 2026. V skladu z razpoložljivimi sredstvi se bomo na MSP" - to je na vašem ministrstvu - "potrudili, da ga ponovno uvrstimo v letni program dela, takoj, ko bo to mogoče." (Konec navedka.)

Kaj je zdaj to, ko bo to mogoče, zakaj še to ni mogoče? Ker danes, po tem, ko je narejena že, mislim, da najmanj druga novelacija IP-ja, investicijskega programa, ne vem, gospod minister, ali je potrjena na vašem ministrstvu, a je potrjena na seji sveta zavoda Dom starejših Rakičan? Kaj se tam dogaja, ne vem in me tudi ne zanima, ni v moji pristojnosti, se ne želim vtikati, sem si pa zelo dobro zapomnil. In še enkrat, sem rekel, gospod minister, roka, vam zaupam, / znak za konec razprave/ ko ste rekli, da zamenjava vodstva v Domu starejših Rakičan nima nobene veze oziroma ne bo vplivala na investicijo o kateri govoriva, torej investicijo v Črešnjevcih.

Kdaj torej, gospod minister, lahko pričakujemo, zdaj pa res lepo prosim, konkreten odgovor. Ne rabite mi povedati datuma, povejte mi vsaj mesec pa letnico, kdaj se bo lahko gradnja začela izvajati, lepo prosim, ker je nemogoče, nemogoče, / znak za konec razprave/ da bi ena država s silnim aparatom ne bila sposobna realizirati projekta v vrednosti med dvemi in tremi milijoni, ko je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred dobrimi tremi leti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Ja, najlepša hvala za vprašanje.

Mogoče bi vseeno začel čisto en uvod. Investicije na ministrstvu jemljemo zelo resno in sem zelo vesel, da smo pri tem zelo uspešni. Lahko povem, da smo od leta 2022 uspešno izpeljali že 116 projektov v skupni vrednosti 253 milijonov, trenutno je pa v dodatnem načrtovanju še 60 projektov. Tako da na tem področju smo res aktivni. Eden izmed njih so tudi Črešnjevci. Vemo, oba poznava zgodovino, ampak mogoče vseeno povedati, da je to zgodba že iz leta 2021, kot ste sami tudi povedali. Takrat je bila ocena investicije približno dva milijona, od, odkup, pridobilo se je gradbeno dovoljenje in tako naprej. Zdaj smo pa na točki, kjer smo. Lahko povem, da poskušamo pospešeno delati tudi z zavodom. Še zadnji popravki, vezani na investicijsko novelacijo, da potem uvrstimo v najkrajšem obdobju v NRP, tudi s tega vidika, ker so sredstva za to zagotovljena v manjšem obsegu v letošnjem letu, predvsem pa v drugem letu. Skupna vrednost projekta je zdaj 3 milijone 400. Tako da jaz upam, da bo v kratkem, takoj ko bo v NRP šel ven razpis tudi za izvajalca. Še ena točka, ki je mogoče dobra, upam, da bo podobno tudi tam v primeru, da v zadnjih mesecih vidimo spremembo tudi pri izvajalcih. Veste, da smo imeli na področju investicij v domove za starejše v zadnjih letih težavo, da so bili tisti, ki so se prijavili za izvajalce, zelo pogostokrat na ceno, ki je bila predvidena in ocenjena v zadnjih razpisih. Tam ni primer, upam, da bo tudi tako. Tako da na projektu pospešeno delamo. Jaz upam, evo, da bova lahko še pred koncem tega mandata tudi položila temeljni kamen, torej da se gradnja začne, kot sem rekel in da tudi čim prej se potem tudi zaključi. So pa dela v teku.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Izvolite poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Hvala lepa, gospod minister. Krasno, čestitam, 116 projektov, če sem že dobro zapisal, 250 milijonov, odlično. Ampak ravno ti podatki me pahnejo v večjo žalost, kot sem bil pred par minutami. Črenšovcev pa tukaj ni. Zakaj? Kaj je razlog? Kaj je razlog? Veste, vi ste minister, imate fantastično politično moč, fantastično. Kdaj bo zasedal svet zavoda v Rakičanu, da bo IPS potrdil, menda ga mora potrditi. Pa to se tako dolgo že vleče, da je nenormalno. Pa to ni polet na Mars, pa to je en objekt, pravzaprav ne objekt, adaptacija objekta. Gospod minister, če vi vzamete zadevo v roke, meni je žal, meni je žal, da bomo imeli razpravo o vaši interpelaciji, vam pa tukaj dam pred slovensko javnostjo besedo, če mi boste dali ne zagotovilo, ampak da se bo videlo, da gre pred razpravo o interpelaciji, da gre objekt v izvedbo, od tega bo odvisno tudi moje glasovanje.

Ker nekaj vam bom povedal. Jaz poznam, cenim vašo politično agendo, rajši imate državno kot zasebno. Ali imate vi kakšne informacije, ker meni hodijo različni ljudje pripovedovati in me opozarjati brez dokazov, da bi se ravno tukaj naj zasebni sektor nekako krepil, da bi potem Črenšovce potisnili v ozadje. Jaz mislim, da tudi vi imate najbrž dobre, kot se reče, obveščevalce in bi morali priti do vas in bi vas o tem informirali. Če nimate, dajte prosim, sprožiti neko akcijo, pridobiti informacije, ker če bo šlo v tej smeri, glej, potem pa res bom razumel, da so izključno neki maščevalni, če hočete politični razlogi, da Črenšovci, ta prekmurska vasica, da tam ta objekt ne gre naprej. Ali so naši ljudje kaj manj vredni kot tisti, kjer ste že postavili 116 projektov, vaš predhodnik, naš Janez Cigler, pa še najbrž več.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Hvala za dodatno še enkrat. Črenšovci so, kot sem rekel, zagotovo na spisku in so na spisku ne samo projektov, ki jih želimo, ampak projektov, za katere so zagotovljena sredstva. To je tudi nujna izvedba z našega stališča, ravno zaradi realizacije, povečanja realizacije na področju investicij, na čem pospešeno delamo. Hvala za vse informacije, bom tudi sam še enkrat preveril, pa ostajava na vezi.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Imate kolega? Nimate postopkovnega, torej, gremo naprej.

Poslanec Miha Lamut, imate besedo, da postavite vprašanje ministrici za infrastrukturo, magistrici Alenki Bratušek, ki pa je še ni, ampak boste pač postavil vprašanje, kaj naj rečem.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Vprašanje je tudi lahko nekoliko daljše v uvodu, pa vseeno. Spoštovana ministrica, vsi ostali prisotni. Obnova štajerske avtoceste je eden največjih infrastrukturnih projektov zadnjih let, ki je zahteval in zahteva ogromno organizacijskega in gradbenega usklajevanja. Vemo, da takšna dela pomenijo tudi spremembe in večje prometne obremenitve še posebej v lokalnih skupnostih, kjer se je del tranzitnega prometa preusmeril na staro cesto Celje - Vojnik - Slovenske Konjice. Ob tem bi vsekakor želel poudariti in pohvaliti, da so se v tem preteklem obdobju na tej relaciji vendarle zgodili nekateri, ponekod tudi številni pomembni premiki, ki so izboljšali prometno varnost in poskrbeli za udobje prebivalcev in nakazali pravo smer ter zgled dobre prakse, na primer ureditev dodatnih semaforiziranih križišč, ki že prispeva k večji varnosti vseh udeležencev v prometu, zgrajeni nekateri obcestni hodniki, ki so krajankam in krajanom omogočili varnejšo hojo v prometni cesti, posebej pa velja izpostaviti nove prehode za pešce, ki so na nekaterih mestih ključnega pomena za šolske poti in vsakodnevno mobilnost pešcev, med katerimi je ogromno otrok in starejših. Vse to so ukrepi, ki so jih ljudje dolgo pričakovali in jih danes zato toliko bolj cenijo, dokazujejo pa, da se prometna politika države zaveda lokalnih potreb in v nekaterih primerih odlično gre z roko v roki.

Seveda pa se ob vseh teh izboljšavah upravičeno odpira vprašanje nadaljevanja in končne ureditve. Na primer v krajih, kot so Šmarjeta pri Celju, Škofja vas, Arclin, prebivalci že dolga leta opozarjamo na manjkajoče odseke pločnikov, ker pa je prometna obremenitev velika, je hoja ob cesti za pešce seveda zelo nevarna. In prav zdaj v času obnove avtoceste se, ko se del tranzitnega toka preusmerja na staro cesto, postaja še toliko bolj očitno, kako upravičeno je in kako nujna je ureditev. Zato je na mestu vprašanje, kako ministrstvo ocenjuje doslej izvedene ukrepe na stari cesti Celje - Vojnik - Slovenske Konjice, predvsem v času obnove štajerske avtoceste, in kateri od teh ukrepov so pomembni za lokalno skupnost, kateri vredni, da se jih imenuje primeri dobre prakse in vpelje tam, kjer so rešitve potrebne, ter kako se kaže nujnost ukrepanja v tem primeru lokalnih skupnosti, kako se naj pripravijo na sodelovanje.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala.

Jaz bom rekla, da pravzaprav cel projekt obnove avtoceste Slovenske Konjice - Dramlje je nek primer dobre prakse, kjer smo zelo dobro sodelovali z lokalnimi skupnostmi, z Ministrstvom za notranje zadeve. nosilec investicije je pa seveda Dars in je bil tudi kot nosilec te naše delovne skupine. Ampak po moji oceni je to prav res primer, kako se takšna investicija, ki je, prvič, velika investicija, vedeli smo, da bo velika motnja na avtocesti, poskrbeli smo, da so tovorna vozila ostala na avtocesti, to je bilo ključno za lokalno prebivalstvo, in preden smo začeli s to investicijo v enem delu že naredili ukrepe, kot ste jih navajali. Nekaj jih bo zdaj narejenih vmes do naslednjega začetka poletja. Tako da jaz mislim, da bomo v kratkem spet sklicali sestanek z lokalno lokalnimi skupnostmi, tudi s Slovensko Bistrico, ki smo jo na žalost v prvi fazi zaradi študije, ki jo je imel Dars, spustili, bomo vsi skupaj z lokalnimi skupnostmi, mi, Ministrstvo za notranje zadeve z nami oziroma še bolj policija, evalvirali, kaj je mogoče tisto, kar v tej fazi ni bilo najbolje ali pa če rečem sto procentno. Tako, da bi do naslednje faze, se pravi naslednjega poletja, tudi te stvari lahko izboljšali. Absolutno je varnost tista, zaradi katere, varnost na cesti tista, zaradi katere se ta investicija sploh izvaja. In absolutno je varnost na državni cesti razlog za vse, kar smo v bistvu v tem času naredili. Tako, da te ukrepe, če jim lahko tako rečem, na državni cesti, na državni cesti ali pa državnih cestah, ker jih je več. Na celem območju smo usklajevali z lokalnimi skupnostmi, ugotovili, kaj se da izpeljati pred investicijo, kaj se bo dalo zdaj vmes se dogovorili, kaj bo, pa tudi tista stvar, ki jo bomo naredili lahko po koncu te sanacije. In po koncu te sanacije bodo lahko prišle na vrsto tiste večje rekonstrukcije, ali pa večje sanacije vozišča, ki terjajo tudi seveda nekoliko daljši čas, tako da vi ste že naštel v bistvu vse, kar je bilo narejeno. Jaz zdaj mogoče ne bi tega še enkrat ponavljala, ponovila pa bom, da res dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi je tista prava pot, da tudi župani nam v bistvu takrat, ko je najtežje, pomagajo. ker oni so tisti, ki jih ljudje najprej najdejo. Se pravi, če nam oni pomagajo ljudi prepričati, da je to edina, edina možnost, bom rekla, je vse skupaj res lažje izpeljati. Kot sem pa danes že omenila, absolutno ni, se ne da cestne infrastrukture, ki jo obnavljamo pod prometom, obnoviti brez motenj v prometu. In mogoče še nekaj. Infrastruktura ni ne leva ne desna, tako da tudi v tem naboru županov so iz ene in druge strani. Skratka, dejstvo je, da to, kar delamo, delamo absolutno za ljudi, to se mi zdi zelo pomembno. In še enkrat, bomo res v kratkem ta naša delovna skupina, ki smo jo sklicevali na Ministrstvu za infrastrukturo, bo naredila evalvacijo dogajanja v tem obdobju, za katerega se zavedam, da je bilo težko. Tako da se tudi s tega mesta ljudem zahvaljujem za potrpljenje in razumevanje.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Poslanec, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Hvala za izčrpen odgovor. In tiste temeljne poudarke, v katerih smo v bistvu prišli na to, do tega, s čimer se na terenu dejansko srečujemo, s čim se ukvarjamo. Vseeno pa bi zdaj mogoče samo specifično še vprašanje razširil oziroma prošnjo, če obstaja in če lahko predstavite kakšen malo bolj jasen načrt oziroma kar bolj časovnico za dokončno ureditev pločnika skozi Šmarjetno Škofjo vas in do Arclina, tam, kjer je ta del res še neurejen. In morda še enkrat, čeprav je bilo že poudarjeno, tako z moje kot z vaše strani, sodelovanje lokalnih skupnosti, kaj so tiste točke, kjer lahko vsi skupaj, predvsem pa lokalne skupnosti kaj več storimo in odpravimo pomanjkljivosti. Ali je to odkup zemljišč oziroma kje se, kje se najbolj zatika, da to stvar končno, bom rekel, pripeljemo do želenega cilja? Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Ministrica, izvolite. Imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala. Težko bom govorila o točni časovnici. Strokovne službe se še usklajujejo. Edino, kaj naj rečem, merilo ali pa pogoj je izvedljivost. Se pravi, kar se da izpeljati zdaj v tem vmesnem času, bomo vsekakor izpeljali v tem vmesnem času, govorim do naslednje faze, se pravi, ko bo drugi del avtoceste obnovljen. Kar se pa ne bo dalo zdaj smo pa v dogovorih z lokalno skupnostjo, da bomo pač naredili potem lahko prosim, da mi verjamete, da smo res izvedli oziroma so izvedli vse tiste ukrepe, ki se jih je v kratkem času dalo izvesti.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Postopkovnega očitno ne bo, se pravi, poslanec Andrej Kos, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za notranje zadeve, Boštjanu Poklukarju, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Ja, hvala za besedo, lep pozdrav spoštovani minister. Torej, kot vam je znano, je v zadnjem času zelo veliko prahu v Sloveniji povzročila medijska objava, da je policija v Mariboru kaznovala 80-letno upokojeno profesorico, ki je v svojem stanovanju igrala klavir. Prav tako je policija v enem drugem primeru potrkala na vrata družine, kjer je osem ali devetletna deklica vadila igranje klavirja, ker pač obiskuje glasbeno šolo. In torej, dejstvo je, da kaj pomeni torej en tak trk policistov na vrata za eno deklico, ki pač igra klavir in kaj pomeni za 80-letno profesorico glasbene vzgoje, ko se kaznuje s 100 evri, zato, ker je igrala en inštrument, torej klasično glasbo.

Torej, ni šlo za neki rave parti, ni šlo za vajo hard metal skupine, ni šlo za glasno bobnenje bobnov, ampak je šlo za igranje klasične glasbe. In v času svobode, v času, ko ste pred tremi leti obljubljali, da policija več ne bo kaznovala ljudi za takšne in drugačne neumnosti in drugače kot po vašem, da ne bo kaznovalo ljudi, pač, ki jedo burek in tako dalje. Danes, v svobodi kaznujete ljudi, ki v svojem stanovanju igra klavir. Sicer vi v nekaterih odgovorih, minister, odgovarjate, da je šlo za prekršek, čeprav naš znani pravnik s Pravne fakultete v Mariboru Miha Šepec govori, da to ni prekršek, da je to dovoljeno in da to ni prekršek in da bi policija na licu mesta morala ugotoviti, uporabiti zdrav razum in te osebe ne kaznovati. Zato vas, spoštovani minister, sprašujem, za vse ljudi, ki danes igrajo inštrument za vse mlade talente, ki lahko razvijajo svoj talent ali ki doma vadijo svoj inštrument, ali je v času vašega ministrovanja, torej danes, ko je svoboda, še dovoljeno igrati nek določen inštrument v svojem stanovanju, ne da bi za to bil strah, da bo na vrata potrkala policija in jih kaznovala?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, imate besedo za odgovor, izvolite.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Hvala lepa.

Spoštovani gospod poslanec. Seveda je, seveda je, dovoljeno je igranje vseh instrumentov in seveda talenti so dobrodošli v tej državi, saj nismo tako veliki, da bi imeli neomejeno število talentov, pa vendar pojdiva tam, kjer je seveda bistvo vašega vprašanja, in sicer Zakon o javnem redu in miru 1 ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanje posameznikov, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali - ali - v zasebnem prostoru ter sankcionirajo taka ravnanja. Mi s tem dogodkom, ki se je zgodil v Mariboru, smo ogromno se pogovarjali, ogromno smo imeli strokovne razprave na Ministrstvu za notranje zadeve in ne nazadnje tudi s strani Direktorata za policijo in druge varnostne naloge se je od policije zahtevalo poročilo o vseh podrobnostih tega. Ne nazadnje sem tudi vam odgovarjal kaj in kako, vendar moram vseeno povedati, da v tem konkretnem primeru, ki ga omenjate, v prvem primeru je policija ugotovila 8. 1., da je na podlagi prijave moten javni red in mir v večstanovanjski stavbi. In nenazadnje je izdala prvič opozorilo, policija je izdala opozorilo, ker je prijavitelj, prijaviteljica prijavila, da se gre v tem konkretnem primeru za kršenje javnega reda in miru. Torej, pravice do počitka. To je seveda bilo ponovljeno, prijava je bila ponovljena drugič, 16. 1. 2025, torej letos, ki pa se je potem policija izdala globo za prekršek in nenazadnje tudi ugotovila sam prekršek in je seveda ukrepala zaradi prijavitelja, ki je seveda prijavil, da mu je moten javni red in mir z igranjem klavirja in ga seveda moti pri njegovem počitku.

Kar se tiče same sodne prakse je praksa Vrhovnega sodišča zelo jasna, da storilec, ki s hrupom moti mir ali počitek posameznika, ni mogoče tista ura od 22. do 6. ure, ampak kadarkoli je seveda, mu to moti in seveda glede na intenzivnost, frekventnost v določenem bivalnem življenjskem okolju je mogoče pričakovati, da ga zaradi tega tudi seveda ne more tolerirati.

Torej, prijavitelj v tem primeru prijavi policiji poda seveda predlog za prijavo in policija pride na kraj in seveda ugotovi prekršek. Tako da tukaj, kar se tega tiče, je zakon jasen, tudi pravna praksa, vendar vseeno naj povem, da tukaj pa vseeno govorimo o večstanovanjskih stavbah, kjer živi več stanovalcev. In v kolikor je moten javni red in mir, v kolikor se povzroča, verjamem, da igranje klavirja ni hrup, ampak je glasba, ampak zaradi tega nekdo pač, ki to prijavi, je tukaj ta pravna materija, kar na nek način široka. Policija vedno opozori in vedno to tudi opozori, tudi v tem prvem primeru je opozorila. Ko je bil seveda prekršek ponovno prijavljen in je seveda policija ugotovila in zaznala, da gre za ponavljajočo kršitev prijavitelju, je seveda tudi ukrepala. Tako da tukaj tudi v novem Zakonu o javnem redu in miru nismo našli, bom rekel, neke splošne rešitve, ki bi na ta način lahko izvzela ravno igranje instrumentov. Tudi sam sem igral trobento in sem vadil trobento, sicer v stanovanjski hiši doma, ampak sem včasih kar motil sosede. No, to so mi šele potem povedali, ni bilo to igranje ravno najbolj, ampak nihče me ni prijavil. Tukaj pa vseeno razumem, da nekdo, ki gre zvečer, ponoči v nočno izmeno in nenazadnje živi, bom rekel, si želi počitka popoldne, da ga seveda igranje, instrument katerikoli tudi moti. Tako, da tukaj vseeno nimamo na nek način rešitve. Policija mnogokrat opozori v teh primerih, je pa res, da ko gre za ponavljajočo kršitev, je seveda tudi sankcija tukaj in izdana globa. Verjamem, da bo pritožba svoje delo seveda opravila, ampak še enkrat, tukaj gre za izvajanje zakona s strani policije.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Poslanec, izvolite, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, zdaj ne vem ali o trobenti, klavirju, čemurkoli. Izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Ja, hvala spoštovani minister, vendar jaz upam, da ste si ogledali to oddajo 24 ur Zvečer, kjer je torej znani pravnik, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru Miha Šepec dejal, citiram: "To ni nekaj, kar je nenormalno in pretirano moteče v tistem okolju. Seveda, policisti so tisti, ki bi morali to razumsko pametno oceno narediti, tako da pogledajo sodno prakso in vidijo malo, kaj so sodišča povedala in potem seveda uporabijo zdrav razum. Problem pa je, ker policisti pogosto po liniji najmanjšega odpora se odzovejo na prijavo in napišejo plačilni nalog, namesto da bi sploh ugotavljali. Seveda, bolje pa bi bilo, da bi že policisti na prvi stopnji, ker so prekrškovni organ, sami ugotovili, da ne gre za prekršek in ne bi izdali nikakršnih prekrškovnih odločb". Torej znani pravnik, profesor na pravni fakulteti trdi, da to ni prekršek, ker je sodišče v podobnih primerih ugotavlja, da gre za neko normalno dejanje v bivalnem okolju, tako kot lahko nekdo pričakuje v nekem podeželskem okolju kmečka opravila in opravljanje kmečkih opravil ni prekršek v normalnem času. Tako tudi igranje inštrumenta uro do dve na dan v neki normalnih pogojih, torej ne govorimo o bobnenju, bobnih, neki vaji hard heavy metal skupine ali neke glas nabijanje rave glasbe, ampak normalno igranje inštrumenta ni prekršek. To trdi profesor na pravni fakulteti. Jaz mislim, da je on strokovnjak s tega področja, lahko to isto pove. Zato, spoštovani minister, prosim, povejte mi še enkrat, ali bo policija torej v bodoče igrala, dejala oziroma ravnala drugače, ali bo lahko ljudje torej še naprej pričakujejo, da jih bo v nekih vajah inštrumenta, igranja inštrumenta doma v svojem stanovanju potrkala na vrata in jih kaznovala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Minister, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Zdaj, verjamem, da je spoštovani profesor pravne fakultete povedal, kar je povedal. Jaz strokovnega poročila direktorata za policijo in druge varnostne naloge še nimam na mizi, kajti zadeva še ni zaključena. Ko jo bom imel, bom tudi, bom rekel, več vedel o samem celotnem postopku, kako se je nenazadnje izvajal. Ampak še enkrat, večina takih primerov, kjer je seveda povezano s hrupom, kot je, ne vem, igranje na inštrument, vadenje v inštrumentu, je po navadi, v kolikor pride do prijave, se opozori. Večina takih primerov je, da se pri, tudi to je poniževanje ali pa smešenja policije, da se nenazadnje takoj ukrepa, saj vedno policija lahko opozori tudi v prometnem prekršku, v kolikor nisi pripet z varnostnim pasom, pa si že storil prekršek, te lahko tudi opozori, da se privežeš. In nenazadnje na nek vzgojen način tudi policija ravna tukaj. V tem primeru je, še enkrat povem, prvem primeru, tega drugega primera niti ne poznam, ki ste ga zdaj navedel, je policija prišla in najprej opozorila, potem je bila spet poklicana čez nekaj dni. In je seveda sankcionirala, ker je pač šlo s strani prijavitelja za očiten prekršek in njegovo motenje miru. Tako da tukaj, ampak vseeno počakajmo tudi na pritožbo, počakajmo na samo pravno varstvo, kaj bo tukaj povedalo. Še enkrat, policija z opozorili večkrat poseže kot samo sankcijo. S samo globo je pa, se pa seveda strinjam, da je tovrstne prekrške treba obravnavati s precej zdravo pametjo. Vseeno se pa strinjam, da v večstanovanjskih stavbah to zna biti problem. Kajti, vseeno je treba razumeti, da tam živi več ljudi, da nekateri delajo tudi v nočnih izmenah in da je včasih to za njih seveda moteče, še posebej, da gre za neke ponavljajoče se dogodke. Verjamem, da se normalni ljudje tudi vse dogovorijo, celo tukaj v parlamentu se marsikaj dogovorimo o nenormalnih zadevah zelo normalno. Ampak še enkrat pa poudarjam, da se policija, ni namen slovenske policije, da uvaja tovrstno prakso. To ni nobena usmeritev ne vodstva policije, ne mene kot ministra in verjamem, da z veliko količino razuma, zdrave pameti in pa seveda tudi ugotavljanja same kršitve policija ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Poslanec, vidim, da imate postopkovni predlog, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala. Torej seveda po postopkovnem predlogu v skladu s Poslovnikom predlagam, da se na eni izmed naslednjih sej opravi širša obravnava. Kajti, gre za res primer, ki ga je potrebno nekako rešiti, se torej strokovno o tem pogovoriti in dati ljudem jasno vedeti, kdaj lahko opravljajo neko dejavnost v svojem domu in kdaj ne. Torej, očitno zdaj v času svobode je to prepovedano, kajti ne poznam primerov, ki bi kdajkoli prej bil dokazovan, ki je v lastnem stanovanju igral nek inštrument in tudi znan pravnik govori, da to ni prekršek. Kajti, v pisnem odgovoru na moje poslansko vprašanje ste mi odgovorili, da je to bila prekršek ugotovljen na podlagi osebne ugotovitve policista. Torej, jaz sem seveda dejal, da bi najprej morali po razumu vprašati tega, po zdravju vprašati tega policista, ki je tako nerazumsko to kaznoval, ampak vseeno mislim, da je to res potrebno.

Bi pa seveda na koncu, če že nekako grajamo policijo, bi pa na koncu v zvezi s prekrškom oziroma opozorilom pa podal pohvalo policistu na motorju, ki je v petek popoldan v koloni v Dramljah posredoval ob kršitvi ene voznice, ki je vozila po reševalnem pasu, je posredoval in voznico opozoril neprimerno dejanje. Tako da mislim, da je to bilo pravo dejanje. In če je nekaj je pač treba pohvaliti, je treba tudi pohvaliti policijo, ne grajati. Tako da hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Dobro, poslanec zdaj na koncu, saj to je lepa gesta, to ni bil več postopkovni predlog, ta vaša pripovedka, ampak je pa lepa gesta, priznam.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra 2025 v okviru glasovanj.

Poslanec Andrej Hoivik, imate besedo, da zastavite vprašanje ministrici za pravosodje, Andreji Katič, izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovana ministrica za pravosodje. V svoji najavi poslanskega vprašanja sem zapisal, da vas bom danes povprašal o spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Med bistvene sam uvrščam prosto presojo pri politični usmeritvi in neodvisno novinarsko delo. Upam si trditi, da za vas velja enako.

Pred letom in pol ste prisegli kot ministrica in dali tudi obljubo, da boste spoštovala ustavni red in hkrati ravnala po svoji vesti. Pretekli vikend pa je potekala prireditev, kjer ste sami podpisani kot organizatorka, z naslovom Pod rdečo zvezdo smo bili močnejši. Na tem dogodku, pod katerega ste zapisali, da boste krepili vezi. Med vsemi, ki vam je mar za mir, svobodo in domoljubje, se je slišalo pozive k smrti. Z odra prireditve je bilo moč slišati mladoletno osebo, ki je nastopala z naslednjimi besedami, citiram: Našla svinja je korito, žre se, bašin kozla, itak drugega ne zna, izkozlal je Pričevalce in zaključi ta mladoletna oseba z besedami: smrt fašizmu, smrt janšizmu, jezik za zobe Možina. Zdaj v opisu svojega ministrstva imate zapisano, navajam: na Ministrstvu za pravosodje opravljamo naloge na področjih organizacije in statusa sodišč državnega tožilstva, državnega odvetništva, Ustavnega sodišča in Varuha človekovih pravic. Včeraj pa ste na srečanju vaše stranke tukaj v Ljubljani dejali, da ste v tem mandatu delali tudi napake, tudi marsikaj dobrega za Slovenijo. V 63. členu Ustave je jasno zapisano, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni, zato vas, spoštovana ministrica danes sprašujem: Je bila organizacija takšnega dogodka, kjer se grozi s smrtjo, vaša napaka? Ali menite, da spodbujanje k nasilju s pozivi s smrtjo spadajo pod krepitve vezi za mir? Ali ste z organizacijo takšnega dogodka spoštovali slovenski ustavni red, katere varuhinja kot ministrica za pravosodje zagotovo ste? Ali menite, da ste bili pod totalitarnim režimom, ki ga je označevala rdeča zvezda, zvezda močnejši in ali ste se dogodka udeležili kot ministrica za pravosodje, enako tudi vaš kolega, gospod Jevšek, ali se ga je udeležil kot minister za regionalni razvoj? Hvala za odgovore.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa ministrica, to je bilo kar dosti vprašanj. Izvolite, upam, da boste imela dovolj časa, beseda je vaša.

ANDREJA KATIČ (ministrica za pravosodje): Ja, najlepša hvala. Prireditev, ki ste jo navedli, je bila 37. tradicionalna prireditev v organizaciji vseh veteranskih in domoljubnih organizacij iz Šaleške doline, ki so tudi povezane v tako imenovani Kodus. Gre za obujanje spomina na partizanski narodno osvobodilni boj, katerega simbol je bila rdeča zvezda, kot je velikokrat povedal tudi naš znani pisatelj Boris Pahor. In tudi sama nisem nikoli skrivala, da globoko spoštujem partizanski narodnoosvobodilni boj in naslov prireditve je v kontekstu tega, da so bili takrat, ko so ti mladi fantje in dekleta žrtvovali vse svoje mladosti in marsikdo tudi svoje življenje zato, da danes tukaj imamo slovenski parlament, da lahko govorimo o slovenski besedi naredili to, da smo lahko njim samo zaslužni, zahvalni in predvsem, da se jih s ponosom tudi spominjamo. Pesem, ki ste jo citirali, priznam, da sama do sedaj niti nisem bila seznanjena z njeno vsebino, ni bila del uradnega programa, sama na tej prireditvi nisem bila niti prisotna.

Verjetno so vam to že tudi povedali. Zdaj, sama se ne bom vtikala v to, kakšna je vsebina pesmi, ker so me v tem času seznanili s tem, da poteka odprt sodni postopek in ker danes tukaj stojim kot ministrica za pravosodje, se ne smem do tega opredeljevati. Kot pa sem v odgovoru Možini povedala, in to ne gre za prireditev Ministrstva za pravosodje, ampak kot sem povedala, vseh veteranskih in domoljubnih organizacij Šaleške doline. Sama pa kot ministrica lahko dodam samo to, da seveda vsaka grožnja, žalitev, poskus utišanja novinarjev je zame nesprejemljiva, svoboda medijev in tudi novinarskega dela je ključnega pomena za demokracijo, prav zato na ministrstvu tudi pripravljamo tako imenovane slap, prenos slap direktive v naš sistem zaradi tega, ker nekateri hočejo tožiti novinarje, pa tudi nevladnike, da bi jih utišali in je potrebno nekaj na tem mestu tudi storiti. In sama ostaja zavezana vladavini prava, človekovim pravicam, svobodi govora pri vsem svojem delu, tako v preteklosti kot tudi v prihodnje. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora, izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Ja, hvala lepa, spoštovana ministrica za vaše podane odgovore, zdaj pa bom pač direktno vprašal, torej se strinjate, da so bili ti pozivi k smrti, k utišanju drugače mislečih javno na tej prireditvi v neskladju s 63. členom Ustave, kjer je eksplicitno zapisano, da je protiustavno spodbujanje k nasilju. Zdaj, ti odmevi, ki jih je začela pravzaprav znana pesnica vaša, seveda vaš simbol rdeče zvezde, gospa Svetlana Makarovič, kajti ona je zapisala to pesem, so odmevali na primer na protestih v času covid krize, tukaj pred parlamentom, sedaj pa jih izgleda tudi v svobodi slišimo na takšnih in drugačnih prireditvah. Torej, vas javno zdaj sprašujem, se ograjujete od tega dogodka, torej ne glede na to, ali je bil to del programa ali ne, ali lahko kot ministrica za pravosodje, tudi podpredsednica stranke Socialnih demokratov, danes javno pokritizirate in se ogradite od teh izrečenih besed? Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani poslanec, malo greste čez, mi smo v parlamentu, ne na sodišču in od ministrice terjate, da s svojimi izjavami nekako izvaja pritisk na sodno vejo oblasti, ki bo verjetno odločala o tem konkretnem dogodku.

Ampak kakorkoli, ministrica, izvolite, beseda je vaša.

ANDREJA KATIČ (ministrica za pravosodje): Ja, hvala.

Še enkrat, sama o pesmi ne bom sodila, bo verjetno razsodilo sodišče. Nekateri poznavalci pravijo, da gre za politično satiro, nekateri se v pesmi prepoznajo. Kar se tiče pa rdeče zvezde, zvezde in slovenskega narodnoosvobodilnega boja, brez partizanskega boja ne bi danes govorili tukaj slovensko in v osamosvojitveni vojni se ne bi imeli za boriti za samostojno državo, za suvereno Republiko Slovenijo in uresničiti dolgoleten sen, če ne bi bilo takrat pokončnih ljudi, ki so se postavili za to.

Ko govorimo pa o fašizmu in nekaterih drugih izmih, spomnimo se, prej smo tudi govorili o slovenski glasbi in slovenski besedi. Sama velikokrat hodim po Sloveniji, naokoli in na Primorskem smo prejšnjič se spominjali žalostnih dogodkov, ko so cerkvenim dostojanstvenikom, ki so spodbujali petje domoljubnih pesmi v slovenskem jeziku v cerkvah, zlivali fašisti v usta strojno olje. Marsikateremu drugemu zavednemu Slovencu ali Slovenki so to naredili isto, zato, da niso smeli govoriti slovensko, da so prepovedali slovensko pesem, prepovedali branje slovenskih knjig. Nacisti so zažigali slovenske knjige, prepovedali slovensko besedo, izganjali slovenske intelektualce, jih pošiljali v taborišča in tako naprej. Jaz mislim, da verjetno ste se v šoli učili tudi ta del zgodovine. In ko govorimo na eni strani prepoved slovenske besede v času fašizma in nacizma in tudi prepoved branja Ustave, slovenske, tukaj na trgu pred parlamentom pa verjamem, da nekateri povlečejo tudi kakšne vzporednice. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Tako, kolega poslanec, preden vam dam postopkovni predlog, vas opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti izključno na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem in jaz se bom ravnala skladno s Poslovnikom, če boste to kršil, vam bom vzela besedo, izvolite.

ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Ja, spoštovana podpredsednica, najprej postopkovno, tisto ni bilo na mestu, vi ste danes tu, da vodite sejo, ministrica bo odgovarjala s svojimi pristojnostmi in s svojo besedo. Niste vi odvetnica ne nje, ne nekoga drugega. … / govorita hkrati/

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani kolega, jaz vodim sejo in če presodim da greste čez neke stvari, ki se ne tičejo parlamenta, sodna veja oblasti je neodvisna veja oblasti, sem dolžna opozoriti vsako poslanko ali vsakega poslanca, ne glede na njegovo politično ali njeno politično barvo, da se naj drži protokolov v Državnem zboru in vi se jih niste. Vi posegate, skačete čez meje pristojnosti in zato sem vas opozorila…

Nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Prosim, da mi ustavite čas.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: In ravnokar vam, opozarjam ponovno. Zdaj, ko boste podali, vam bomo dali čas za postopkovni predlog v zvezi s tem, kar ste spraševali, naj bo postopkovni, če ne, vam bom vzela besedo, ker res zlorabljate ta parlament na polno v marsikaterem primeru in danes ste ga spet.

Izvolite.

Nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Zdaj, spoštovana podpredsednica Državnega zbora, sam sem uvodoma predstavil, kaj se dela na Ministrstvu za pravosodje in bom še enkrat citiral: "Na Ministrstvu za pravosodje se opravljajo naloge na področjih organizacije in statusa sodišč…" / govorita hkrati/

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Še enkrat, postopkovni predlog je, ne zanima nas razlaga in razprava. Spoštovani kolega, imate postopkovni predlog?

Nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Ja, imam, če mi boste dovolili, ga bom oblikoval…

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Prosim, da podate postopkovni, če ne, vam bom vzela besedo, oprostite, sem vam jasno povedala kakšna so določila Poslovnika. Izključno postopkovni predlog pričakujem od vas v zvezi z vsebino in nobenih razlag, ki jih zdaj berete, ker to ni stvar postopkovnega predloga.

Izvolite.

Nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Žal sem samo vam odgovoril, ker ste rekli, da zlorab… / nerazumljivo/ / govorita hkrati/

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Ne morete mi odgovarjati, ker nisva v polemiki.

Nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, hvala lepa.

Poglejte, jaz mislim, da je v skladu s Poslovnikom potrebno opraviti širšo razpravo, kje se začne ali pa konča svoboda govora in kje se začne spodbujanje k nasilju. Nenazadnje imamo odmeven primer preko luže, kjer je pač atentator bil velikega borca za svobodo govora ...

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovani, jaz vam bom odvzela besedo. To ni predmet postopkovnega predloga tisti Kirk in tako naprej. Ni. Ni! To ni razprava, je postopkovni predlog, prosim, da se ga držite, če ne, vam vzamem besedo.

nadaljevanje ANDREJ HOIVIK (PS SDS): Predlagam Državnemu zboru, da opravimo širšo razpravo. Nenazadnje pa bom samo še dodal to, da je Boris Pahor tudi dejal: kdor se je boril z rdečo zvezdo na glavi, se je boril za Stalina in za partijo. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Poslanec, o vašem predlogu, ki je komajda to bil, bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra 2025, v okviru glasovanj.

Sedaj pa, poslanec Bojan Podkrajšek, vam dajem besedo, da zastavite vprašanje ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku, izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Ja, podpredsednica, hvala za dano besedo. Lep pozdrav obema ministricama, obema ministroma, ki so v dvorani. Kolegice in kolegi, seveda še posebej ministru za naravne vire Jožetu Novaku, na katerega bom tudi naslovil moje poslansko vprašanje.

Seveda, če malo obudim spomine, spoštovani minister, že pred pot počitnicami sva se večkrat v tem Državnem zboru, seveda na moji strani ko sem postavljal poslansko vprašanje, na vaši strani seveda pa ko ste odgovarjali na področje koncesij, ki nam nekako ne steče v Republiki Sloveniji, na področju rudarstva. Seveda takrat sva si tudi rekla, da se bova na to temo srečala v tem Državnem zboru z mojim vprašanjem pa z vašim odgovorom tudi po počitnicah. Pa naj obudim spomin vsem, tudi vsem vašim sodelavkam, sodelavcem, predvsem tistim, ki delajo na področju rudarstva, da nas čaka seja odbora za infrastrukturo, pa predvidevam, da je tudi seja Odbora za gospodarstvo na temo koncesij v Republiki Sloveniji. Pa me, spoštovani minister, zanima, glede na to, da je kar nekaj časa minilo, seveda kolegice poslanke in poslanci smo bili en mesec odsotni ,verjamem, da pa vaši sodelavci, ki delajo na tem področju, niso šli vsi na dopust oziroma počitnice, da so med tem časom tudi delali na tem področju, katere bremeni slovensko gospodarstvo, predvsem pa, ki bremeni infrastrukturne projekte. Seveda že dve leti se pogovarjamo o razvoju in obnovi protipoplavnih območij v Republiki Sloveniji, je pa dejstvo, za kar se prav gotovo oba strinjava, da je temelj tega, da lahko obnavljamo protipoplavno, katastrofa, ki se je zgodila 2023. leta v avgustu, pa tudi za vse infrastrukturne objekte, ki jih v Republiki Sloveniji gradimo, že gradimo in tiste, ki imamo jih v bližnji prihodnosti možnost graditi, je dejstvo, da rabimo mineralne snovi, to so seveda po domače rečeno, da bodo vsi razumeli, pesek pa tudi kamen. Zato, spoštovani minister, vas zdaj po počitnicah sprašujem ali smo na tem področju naredili kakšen korak v smer, ki se na koncu tunela lučka vsaj malo že blešči.

Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Minister, izvolite, beseda je vaša.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, posebej pa poslancu, ki me k sreči redno spominja na to, pa kot sam pravim, ne toliko, da bi jaz pozabil, ampak za to, da sem dovolj vztrajen v tem, da se premakne kaj na tem delu. Namreč, če na kratko povzamem, iz razno različnih razlogov, delno zaradi načina dela, ki je bil uzakonjen pred leti na tem področju, delno zaradi tega, ker so bili moratoriji za to, da bi reševali vsaj začasno rešitve, se je nabralo v različnih treh skupinah opravil, ki se nanašajo na opustitve del v kamnolomih. To je zapiranje določenih del, ker so končana, na podaljšanje časa veljavnosti in na novo rudarske pravice čez 150 vlog, v vsakem približno paket 50 plus v reševanju. V preteklosti, dokler ni bilo koncesionarstvo vpeljano, je bilo povprečje tam pet, šest, sedem odločb dano letno. Ko je bilo koncesionarje vpeljano pa približno tri odločbe letno s 6 ljudmi. To je seveda nedopusten, skromen del, tako v letu 2022, 2023 in še pred tem. V letu 2024 sem naredil akcijski program, tako kot ste povedali. In zdaj imamo nekaj bolj obetavnih rezultatov. Pa bom naprej povedal, da še s temi nisem popolnoma zadovoljen. Najprej, v 24. letu nam je uspelo dati pet odločb za opustitev, v letu 2024, se opravičujem, v letu 2025 do septembra, zdaj namreč zaključujemo do 30. septembra, imam namreč tromesečne postavke, jih bomo zaključili devet. In do konca leta dodatnih devet. Se pravi skupaj 18 v letošnjem letu bomo prišli do zaključkov. Preostale, ki so še ostali, jih je še kar nekaj, pa želim zaključiti do konca mandata. Ali je to marec ali je junij, takrat se po navadi, bom rekel, tudi zgodi na tem in jih peljem na tem. Sem pa okrepil ekipe tudi na tem področju.

Podaljšanje rudarskih pravic, ki so najbolj, bom rekel, časovno pereč problem, pa imamo situacijo, da nam je uspelo rešiti pet postopkov, da jih imamo zdaj v teku razprav, v septembru bodo šle, bom rekel, novih 15, pri čemer domnevam, da bo ene dve, tri morda tudi zavrnjene, da je številka da v dan in da je eden od teh kandidatov tudi opustil vlogo za tem delom, ampak bo na novo pripravil drugačno vlogo.

Če govorim o podaljšanju rudarske pravice, imamo končno v postopku vseh 45 primerov, ki jih še imamo za rešiti, poleg tistih petih, ki so bile, bom rekel prej postavljene, devetih, ki jih imam v teku in bodo septembra, bom rekel, zaključeni. Dajem si samo podaljšek do konca mandata še za preostale zadeve. Je pa seveda tukaj kar veliko zadreg, zato ker nisem vedel, da je celo ali pa nisem vedel, nisem, sploh nisem mogel verjeti, da morajo tisti, ki imajo že pravico kopati, tudi podaljševati si zadeve in na novo, čeprav imajo dovoljenje za samo postavitev že od takrat od prve odločbe, ki je v prostoru dane.

Tretja skupina se nanaša na nove rudarske pravice. Pri novih rudarskih pravicah je situacija naslednja. V zadnjih tistih 3 letih 22, 23, 24 po tri odločbe rešene. V letošnjem letu zaključena do junija, do dopustov 1 in 11 v postopku razprav v raznih zadevah, medresorsko usklajevanje, javna obravnava ali kaj podobnega. Večinoma so to bile dane zdaj v septembru oziroma nekatere še prihajajo, bom rekel, v tem delu, skupaj 12 podaljšan. Za naslednje leto jim preostane, bom rekel, še potem preostale nove rudarske pravice, ki jih imamo, bom rekel, za obdelati na tem, da je tudi želja, da jih imamo. Zdaj pa vsaj, bi rekel, kot cilj do konca, bom rekel, do junija prihodnje leto tudi imeti večino zaključenih. Ker mi bo zdaj časa zmanjkalo bom povedal tudi na kakšen način se bodo lahko veliko naprej.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala zaenkrat. Poslanec verjetno želite dopolnitev odgovora, izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala minister za ta prvi del vašega odgovora. Tudi naj povem, ko sem seveda zelo previdno poslušal vaše odgovore moram priznati vam, da jaz vam na tem področju ne morem očitati v nobenem segmentu vaše ne delo, ampak se vam moram zahvaliti, da mi vedno prisluhnete. In jaz mislim, da ko si bova to žogico podajala v tem, v tej dvorani tega Državnega zbora, da mogoče pa pade kdaj na plodna tla. Ampak seveda, vi ste mi zdaj statistiko govoril, verjetno so vam to vaši sodelavci, predvsem ekipa, ki dela na tem rudarstvu na vašem ministrstvu pa v tej državi. Seveda jaz tudi včasih pa ne zato, da bi mogoče koga želel žaliti ali pa podcenjevati, spodbudno je to, da ste pripravili nove ljudi na to področje, ampak včasih je bilo treba vprašati, ali je kapetan najboljši da, če se nam neke stvari šepale že desetletja, da ne bo ta kapetan okužil nove ljudi, ki so pripravljali na to ministrstvo, na to področje sveže znanje, pa veliko moči, pa volje za delo, tako da ne bi slučajno se vam to zgodilo, da ne bi bili okuženi s tistim, kar smo imeli vseskozi težavo. To je en segment. Seveda redno spremlja e-demokracija in seveda, jaz sem tu manj opazil, predvsem za koncesije uredbe nisem zasledil, mislim, da sta bili dve v tem vašem mandatu za nove koncesije, dve sem zasledil, predvsem me pa zelo muči, ko smo v tem Državnem zboru, to sem že mnogokrat povedal, po 61. členu pri interventnem zakonu sprejeli sklep, da gredo koncesije lahko ene po hitrejši poti za obnovo, protipoplavno obnovo, pa tudi tu nisem zasledil nobene uredbe.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. minister, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Jaz bi marsikatero bom rekel bodisi koncesijo ali odločbo o tem ali pa celo pogodbo, rad bi videl, da je bila že zaključena in sprejeta. Res je, glavnine so v obravnavi v razpravah in se bo še v tisti fazi in za nekatere imajo sodelavci rok mesec september, za nekatere novo leto in tisti preostanek, kot sem rekel, do marca ali kaj podobnega, kar se bo delalo. Daleč od tega da lahko, imate prav, sem tudi vesel za vaše pobude, ki jih dajete. Mislim, da bomo lahko prišli bolniku malo hitreje do konca, je pa tudi res, da se je celotna projektantska sfera in še nekateri drugi malo uspavali v tem času, rudarska govorim, zato, ker so bili moratoriji in zaradi tega, ker so v tem času ni tako teklo kot je. Imam pa tudi velik sistemski problem. Edino rudarstvo imamo, tako da tudi dajemo, dajemo odločbe o tem, da sme opravljati svoj poklic, vse druge inženirske, kot mi je dano v zbornici. Jaz se poleg tega, da smo okrepili, mi smo eno vodstvo že zamenjali, če je treba, tudi to, in imate prav in soglašam točno s tem principom, če kdo ima, se drži recepture, dve leti dela je na enem primeru ali tako naprej, potem seveda ne bo tudi / nerazumljivo/ naprej. Vsak od delavcev ima direkten član, drugačen sklep in če ne bo rezultatov, znamo tudi, bom rekel, reči komu na svidenje, če vse to drži, tako da hvala tudi za to podporo. Se pa še nekaj trudim, bolj z zunanjimi kot notranjimi, pripravljam predlog novele zakona o rudarstvu. Če mi bo uspelo, bom prišel noter. Ne obljubljam, ampak to je, bom rekel nujno, ker receptura, ki jo imamo zdaj v zakonih, je praktično taka, da vsak lahko reče, dve leti bo na enem primeru delal. Tako da hvala za vaše spodbude, pa bo nadaljevala ta pogovor za to, da pridemo tudi korak naprej in do konca. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala. Ja, izvolite postopkovno.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala minister za ta del odgovora še želim seveda veliko uspeha, predvsem to, kar ste povedal nazadnje, je pa dejstvo, jaz sem na tem, v tem Državnem zboru že kar nekaj let, od leta 2014. Mislim, da če se bodo vaši strokovni sodelavci pripravili, mislim, da smo sprejemali na zadnje zakonodaje 2017. Jaz sem bil zelo vesel, ker so jo celo pripravljali ključni ljudje na ministrstvu za, seveda takrat še nekem drugem ministrstvu, ampak na področju rudarstva. Ampak ti isti ljudje so pripravili zakonodajo, jo izpisali, pa zakonodaja ne funkcionira. Zato sem jaz govoril o kapetanu prej, če grem malo v športni žargon. Ker glejte, če kaj poslušamo kam stopimo na področju koncesij je to, ker se nenehno dopolnjujejo vloge, nenehno. Jaz si ne znam predstavljati, da nek uradnik ne zna, zna sedeti en teden za mizo napravi spisek stvari, ki jih mora tisti, ki je dal vlogo, dopolniti, pa mogoče se zgodi še enkrat, da je treba to ponoviti, ne moreš pa nekoga pozivati leto, dve, tri pa še več in seveda, da zaključim, ko je imamo in to bom še stokrat povedal, v tem Državnem zboru, dokler se tu ne bomo izboljšali. Ko je bila popolna vloga, je nekdo izdal šest let koncesijo, odločbo in to je nedopustno in to bom ponavljal vsak mesec, seveda pa tudi naj povem javno, da imamo te strokovnjake, ki delajo na področju rudarstva, na vašem ministrstvu, seveda povabili na odbor z imenom in priimkom in nam bojo tam razložili, kako te stvari funkcionirajo že desetletja. No, če nekdo napiše zakon, potem pa ugotovi, da ne funkcionira, ali je to kakšna druga namera? Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Zdaj, spoštovani kolega, to ni bil postopkovni predlog, niste izrekel, da želite kakršnokoli razpravo, čeprav ste zelo prijazno pokomentiral, pa vas nisem ustavljala, je bil pač komentar, žal mi je. Ne bomo mogli pač o tem odločati, ker niste rekel, da pač Poslovnik veleva, da moraš izrecno povedati, to je postopkovni. Mi je zelo žal, kolega, ker ste drugače zelo prijazno vse povedal in spoštujem tak kulturen, kultiviran način podajanja vsebin.

Poslanec Dušan Stojanovič, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za solidarno prihodnost, Simonu Maljevcu, izvolite.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednica. Hvala lepa za priložnost, tudi hvala gospodu ministru, da bo odgovoril na vprašanje.

Najprej naj se zahvalim seveda za vse delo, ki ga na vašem ministrstvu opravljate zdaj v tem obdobju priprav na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe.

V zadnjih tednih ste na terenu napovedali tudi nekaj novih kapacitet, novega delovanja ali pa novih standardov, tudi napovedali tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi oziroma države z lokalnimi skupnostmi pri izvajanju koncepta dolgotrajne oskrbe. V Slovenj Gradcu, od koder prihajam, sem že od začetka mandata na nek način opozarjal na potrebe, ki jih ima lokalna skupnost, ki jih imajo prebivalke in prebivalci. Dom starejših v Slovenj Gradcu deluje v okviru Koroškega doma starostnikov Črneče. Kapacitete so polne. Potrebe po namestitvah so vedno večje. Zato sem vesel, da ministrstvo skupaj z vodstvom krovne institucije Koroške, to se pravi KDSO, KDS Črneče in pa z lokalnimi skupnostmi, konkretno tudi z lokalno skupnostjo, z mestno občino Slovenj Gradec že nekaj časa pripravlja projekt širitve oziroma nadgradnje doma starejših občanov v Slovenj Gradcu. Zdi se mi prav pa seveda, da tudi lokalna javnost dobi nekaj informacij o dinamiki tega projekta. Smo priča v Slovenj Gradcu že kar nekaj pomembnih premikov v investicijski dinamiki. Prejšnji četrtek je vlada potrdila pomembno lokacijo sredstev za splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Danes bom tudi z ministrom za izobraževanje še govoril o investicijah v primarno šolstvo. Investiramo v športne objekte in še in še. Skratka, službe in vodstvo občine so pri pripravi teh projektov izjemno produktivni, izjemno uspešni. In sem vesel, da smo bili prav pred kratkim tudi priča pomembnemu dogodku oziroma dejanju na področju dolgotrajne oskrbe, podpisu izvajanja te storitve. Sam pa se mi zdi, da sem tudi nekaj naredil s tem, ko sem svoje poslanske kolege obvestil o dinamiki, jim predstavil in jih pripeljal tja. Tudi predsednik vlade se je z obiskom v slovenjgraškem domu izkazal kot pozoren poslušalec.

Vas pa vas pa sprašujem zdaj v bistvu v tem prvem delu vprašanja, kako se odvijajo stvari, kakšna je dinamika, kaj lahko prebivalke in prebivalci Slovenj Gradca pričakujejo?

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Minister, izvolite.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci. Najlepša hvala za vprašanje. To je zdaj drugo vprašanje, vezano na investicije, pa bi še enkrat ponovil, da investicije v domove za starejše so še kako pomembne, sploh v luči, da gradimo sistem dolgotrajne oskrbe, ki mora, kateremu mora slediti tudi sama infrastruktura in na ta način tudi delujemo na terenu.

Za začetek mogoče nekaj številk. Od leta 2022 smo uspešno izpeljali že 116 projektov v skupni vrednosti 253 milijonov, načrtujemo pa že več kot 60 projektov oziroma so v fazi priprave. In eden izmed teh je tudi ta, ki ste ga omenili v Slovenj Gradcu. Tu je bilo dejansko kar nekaj variant na mizi. Zavod kot tak je bil tudi neuspešen na enem razpisu. Po tisti točki smo se skupaj z zavodom dobro in konstruktivno usedli dol, pogledali, kaj je tisto, kar je glede na okvire. Tisti, ki še niste bili v Slovenj Gradcu, sam sem dom nekajkrat obiskal, je zelo dobro umeščen za povezavo z lokalno skupnostjo, ampak malce težje mogoče za zagotovitev dodatnih postelj, ampak tudi za to smo našli rešitev. Tako da zdaj govorimo o zasnovi, ki prinaša delno prizidavo in nadzidavo objekta, ki zagotavlja dodatne kapacitete v okviru 40 postelj, torej govorimo o 40 dodatnih posteljah v domu. Ta zasnova je vsebinsko usklajena, tako da smo zdaj v fazi priprave nadaljnje dokumentacije, predviden vir financiranja pa je iz sklada za obnovo, tako da sredstva naj bi tudi bila. Tako da zdaj smo v fazi izvedbe. Pogovarjamo se z občino, ki je trenutno v lasti doma, in jaz upam, da bomo v roku dveh mesecev, nekje najkasneje do novega leta podpisali tudi pismo, skupno pismo o nameri gradnje oziroma nadzidave doma.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Poslanec, izvolite, želite verjetno dopolnitev odgovora.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa. Ja, res je.

V kolikor sem se pa mogoče zdaj na tisti drugi bolj, bom rekel, implementarni del, kolikor sem se pogovarjal z vodstvom doma koroškega, tako centralnega kot seveda tudi enote v Slovenj Gradcu, kadrovske težave dokaj uspešno rešujejo. Zato je, jaz mislim, prav, da se investicije odvijajo v okoljih, kjer je dovolj kadra za izvajanje te dejavnosti in seveda kjer obstaja tudi hkrati povpraševanje po teh storitvah. Morda še nekaj vaših misli o tem, kako vi vidite ta investicijski cikel v povezavi, ne / nerazumljivo/, ali pač vidite ključne tiste investicije, kjer se lahko storitev dejansko izvaja, in Slovenj Gradec je ena od teh lokacij, pa tudi morda beseda, dve o tem, koliko je bilo na Koroškem v zadnjem obdobju že tovrstnih aktivnosti s strani vašega ministrstva opravljenih. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa.

Izvolite, minister, beseda je vaša.

SIMON MALJEVAC (minister za solidarno prihodnost): Hvala za besedo.

Ja, zagotovo govorimo o področju, kjer je kadrovska stiska poleg šolstva in nekaterih področij velika, ampak mislim, da jo uspešno rešujemo. Uspešno rešujemo tudi, ker lahko rečem, da tam, kjer so se v zadnjih letih, odkar sem prevzel ministrstvo, odprli novi domovi, tisti, ki smo gradili, ni toliko problema s kadri. Sploh če je dobra povezava z lokalno skupnostjo, torej če je dobra povezava med občino, med zavodom, se bistveno lažje zagotovi ustrezno kadrovsko zasedbo, in to v Slovenj Gradcu zagotovo je. Kot rečeno, sem dom v Slovenj Gradcu kar nekajkrat obiskal, bil navdušen, navdušen tudi nad nivojem programa prostovoljstva, ki ga imajo v domu, ki deloma tudi pomaga pri zaposlitvah, tako da je zagotovo lokacija, in to je tudi vodstvo zagarantiralo, primerna, da s kadri za izvajanje ob dodatnih posteljah ne bo problema. Drugače smo bili v tem mandatu na Koroškem zelo aktivni. Trenutno gradimo nov dom za starejše v Črni na Koroškem, tam sledi tudi prenova oziroma dodatna enota za CUDV, kjer bomo zagotovili preselitev iz starejše stavbe. Pogovarjamo se še o marsikaterem drugem projektu. Tudi Koroški dom starostnikov je en večji projekt poleg dvorca Javornik že imel. Tako da veseli me, da smo v tem mandatu Koroška regija je bila ena izmed tistih regij, ki je po številkah malce izstopala v manku postelj na področju dolgotrajne oskrbe in da smo v tem mandatu uspeli to poloviti. Nas čaka pa še nekaj projektov v prihodnje, ki pa so v fazi načrtovanja.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala. Postopkovnega predloga ne bo.

Poslanec Anton Šturbej, izvolite, beseda je vaša, da zastavite vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić ter ministru za okolje in prostor in energijo, magistru Bojanu Kumru, ki pa je odsoten. Tako da izvolite, beseda je vaša.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo, spoštovane ministrice, spoštovani minister. Moje vprašanje se nanaša glede na umeščanje vetrnih elektrarn na kmetijska zemljišča in gozdove. Gre se za več lokacij po Sloveniji, kjer so civilne iniciative opozorile, da takšne naprave ne sodijo v gozdove, v prostor habitatov, ki so z zakonom zaščitena območja. Da omenim samo primer programa evropske kohezije, kohezijske politike 2021 do leta 2027, je projekt Natura Kozjansko pridobilo sredstva za izvajanje ukrepov za izboljšanje stanja habitatov različnih vrst in habitatnih tipov Natura 2000 območij. Za ta projekt je pridobljeno osem milijonov in sedem do osem novih zaposlitev, vse skupaj se bo izvajalo do leta 2029. Zanimivo pa je, da se bo projekt izvajal tudi na reki Sotli s pritoki, torej od izvira do izliva v reko Savo, ampak reka Sotla na področju gozdarsko pravzaprav gozdno-gospodarske enote Rogaška Slatina, je pa recimo, da je predvidena vetrna elektrarna nad samim izvirom reke Sotle. Sotla na nekaj kilometrih gozdno gospodarske enote Rogaška Slatina ima več večjih, osem večjih ali manjših pritokov. Dravske elektrarne pa bi dejansko tu ne spoštujejo določenih omejitev, kot je recimo strateško, strateška opredelitev gozda, zato menim, da je nepotrebno uničevanje habitatov prostoživečim živalim, še hujše pa škoditi ljudem, ki tam živijo stoletja skupaj z naravo in jim je marsikdaj in jih je marsikdaj obvarovala tudi pred pomanjkanjem.

Minister gospod Bojan Kumer, za vas pa naj bo izziv okolje, podnebje in energija in predvsem izziv, kako realizirati vaše magistrsko delo na temo zmanjšanja porabe pri zunanji razsvetljavi, vetra v Logu ni in zato bo potrebno najprej zmanjšati porabo in izgube na elektroenergetskem omrežju. V nekaj letih smo bili ob pošto, banko, trgovino in podjetje Gorenje, ne potrebujemo pa vetrnih elektrarn, ker to, ker to za Rogatec ne pomeni, trajnega razvoja. Trajni razvoj je neokrnjena narava in trajnostni turizem skladno z naravnimi zakonitostmi, ki omogoča sonaravno bivanje. Prebivalcem, ki so tukaj že več generacij ali stoletij. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Ministrica, izvolite, beseda je vaša.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Hvala za besedo, lepo pozdravljeni tudi predsedujoča v mojem imenu ter vsi ostali prisotni. Predvsem pa bom se opredelila, glede na to, da je vprašanje naslovljeno na oba ministra, enega z vidika kmetijskih zemljišč in upravljanja z njimi in gozdnih na drugi strani kolega Kumra, pa verjamem, da z okoljskega vidika, vplivov presoje na okolje in vseh postopkov, inštrumentov, ki jih imamo v pravni državi, da bo tudi minister vesel, če lahko odgovor sam dopolni.

Kar se tiče samega umeščanja v prostor. Tako sem nekako navezala se z vprašanjem, ki je bilo nekoliko splošne narave postavljeno predvsem pri pripravi prostorske zakonodaje, se pravi dopolnitev OPN, ki so potrebni. To pomeni, da imamo tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor, kjer sodelujejo pri samem umeščanju, in imamo prostorske zakonodaje, kako se načrtuje vnaprej določanje, kako se lahko vključujejo objekti, ki ste jih omenili, na kmetijskih zemljiščih, ne kmetijskih zemljiščih, na zemljiščih, ki so ne kmetijske rabe. Skratka, mogoče samo za manjši občutek glede umeščanja objektov. Vetrnih elektrarn manjšega obsega, se pravimalih vetrnih elektrarn, vključno s tehnično opremo. To je na področju, to ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, kjer lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območju kmetijskih zemljišč dopusti tudi gradnjo malih vetrnih elektrarn. ki ne presegajo tlorisne površine 150 m2 in če le gre, za kmetijsko zemljišče z boniteto do vključno 35 bonitetnih točk. Izredno majhna površina kmetijskih zemljišč z boniteto, ki ne omogoča njivske rabe. To je zelo pomembno, da razumemo. In veljavna zakonodaja dopušča tudi umeščanje večjih vetrnih elektrarn na kmetijska zemljišča z izvedbo omilitvenih ukrepov, ki jih tudi poznamo ali pa jih lahko tudi kasneje dodatno obrazložim.

Kar se tiče naravnih habitatov, se pravi gozdov, kar ste omenjali. Direktorat za gozdarstvo in lovstvo se pravi, na področju, ki ga mi pokrivamo najprej preveri predlagane spremembe, da ne posegajo v gozdove in to ureja uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki so razglašeni za varovalne gozdove ali gozdove s posebnim namenom. Če predlagane spremembe posegajo v navedene gozdove, varovalne gozdove ali gozdove s posebnim namenom, sprememba namenske rabe ni možna. Zato ministrstvo v tem primeru ne more podati pozitivnega mnenja. Toliko glede samega umeščanja.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala lepa. Zdaj, ministrica je seveda pustila čas tudi ministru in zdaj sprašujem, kolega poslanec, preden boste dopolnil svoje vprašanje, ali želite, da vam minister na prihodnji plenarni seji to ustno odgovori ali želite pisni odgovor? Želite pisni. Zdaj pa imate seveda besedo za verjetno zahtevo za dopolnitev odgovora ali nimate, saj ne vem, imate, izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Ja, hvala za besedo. Vseeno bi še rad opozoril dejansko na gozdno gospodarski načrt Gozdno gospodarske enote Rogaška Slatina, kjer na 222 straneh natančno opisuje, kaj gozd pomeni in katere dejavnosti so na teh lokacijah možne. Vseeno je prav opozoriti tudi na to, da na določenih pravzaprav največja naselja v gozdno gospodarski enoti Rogaška Slatina, ki se tiče tudi občine Rogatec, živi nekako 1580 ljudi in vetrne elektrarne na tem območju nimajo kaj početi. Drugi v tem gozdnogospodarskem načrtu je tudi opredeljeno, da je, kakšne koristi so od gozda in tako naprej in smatramo, da je gozd tisti, ki odtehta večjo težo, kot da na tem območju gradimo vetrne elektrarne. Smatramo tudi, da vetra ni v nekem, v neki študiji je tudi omenjeno, da dejansko niso, niso izvedene te študije na določenih višinah in da bo se to ponovilo v doglednem času.

Zdaj, kar se tiče tudi gozdnatosti. Bi mogoče še tu opozoril, da dejansko ti kompleksi. Na področju Loga je gozdnatost nekako 97 procentna in tvori resnično tiste gozdove, od katerih ima gozdno gospodarstvo največje koristi. In smatramo, da bi bilo to za začetek, da tudi mogoče se kot ministrstvo malo seznani z gozdno gospodarskim načrtom Gozdno gospodarske enote Rogaška Slatina in da vidi, da dejansko govorim resnico. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala ministrica, izvolite.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Hvala. Predvsem tudi z vidika, za informacijo nisem v bistvu smatrala vprašanja kot takega, da se dogajajo morda nepravilnosti ali pa neresničnosti v samem postopku. Tako da absolutno bomo tudi bili nekoliko bolj pozorni. Predvsem pa bi res rada poudarila, da sem hvaležna, da je skrb in za gozdove in za naravo in za našo prehransko varnost z vseh vidikov in da v bistvu na tem področju ne poznamo politične obarvanosti. Tako da me izredno veseli, predvsem pa poudarek na tem, da kratek odsek kako se gozdnogospodarski načrti sprejemamo. Pobude ne bom ponavljala, pa vseeno, mogoče je prav, da obrazložimo, da je veliko stroke vključene v same postopke, tako da to ni enoznačen postopek v kolikor se vetrna elektrarna ali katerikoli drugi objekt umešča v gozdove, da je to samo pobuda in potem postopek steče, saj velikokrat slišimo tudi kritike, da so postopki dolgotrajni, da je ministrstvo zelo rigorozno in da se marsikaj tudi ne da v naravi urediti, ampak predvsem pri svojih strokovnih usmeritvah, smernicah in mnenjih Direktorat za gozdarstvo in lovstvo upošteva poudarjenost vseh funkcij gozdov, se pravi z ekološkega, socialnega in proizvodnega vidika, kot so opredeljeni v gozdno gospodarskih načrtih, gozdno gospodarskih območjih in gozdno gospodarskih načrtih gozdno gozdarskih enot. In šele nato se preveri, kateri gozdno gospodarski načrti so relevantni za predlagane državne prostorske načrte ali pa OPN ter ugotovi, s kakšno stopnjo podarjenosti so opredeljene funkcije gozdov na območju, ki je predmet sprememb. Na območju, kjer so ekološke in socialne funkcije poudarjene s prvo stopnjo poudarjenosti, se pravi, to stroka opredeljuje, se še posebej skrbno pretehta, ali so predlagani posegi sprejemljivi. V takšnih primerih se po potrebi izvede tudi terenski ogled lokacije, morda tudi kot opozorilo ali pa pobuda, če so potrebni še dodatni postopki tudi z vidika stroke. In v okviru oblikovanja strokovnih usmeritev, smernic in mnenj Direktorat za gozdarstvo in lovstvo za mnenje zaprosi tudi izvajalca javne gozdarske službe, to je Zavod za gozdove Slovenije. Na podlagi presoje direktorat in mnenja zavoda poda ministrstvo mnenje k DPN ali OPN. Toliko, da nekoliko širše obrazložimo. Tako da vseeno hvala za informacije in predvsem za skrb za naše gozdove in tudi samooskrbo na področju elektrike.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Hvala. Želite postopkovno? Izvolite.

ANTON ŠTURBEJ (PS SDS): Hvala ministrica. Vseeno pa smatram, da bi glede na cilje in usmeritve bilo potrebno izvesti eno posebno sejo ali kakorkoli že glede na podnebne značilnosti, kjer gozd uspeva, ker vemo, da 97 procentov teh gozdov na teh lokacijah pač prinaša dobičke, dobre učinke. In pa seveda, da tam, ko se nekaj meri nek veter, pa ga ni tam, ampak vseeno uničimo gozdove. Po drugi strani pa imamo raziskave, da na tem območju sonce obseva 1800 ur na leto, kar je 100 ur več kot recimo v Celju. Tako da z vidika stroke ali pa več ministrstev je bilo potrebno po mojem mnenju opraviti že zaradi tudi drugih lokacij po Sloveniji, kjer civilne iniciative nekako nasprotujejo vetrnim elektrarnam in pa poudarjajo to moč narave in pa trajnostno gospodarjenje z z naravnimi dobrinami. Toliko mogoče z moje strani. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek, 25. septembra 2025, v okviru glasovanj.

Poslanec Tomaž Lisec, imate besedo, da zastavite vprašanje ministrici za infrastrukturo, magistrici Alenki Bratušek, izvolite.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovana ministrica. Lep pozdrav. V tem mandatu se je na žalost tudi vam verjetno zgodilo tako kot vsem nam poplave leta 2023, ki so marsikatero stvar tudi na vašem področju zamaknile. Ampak danes bi želel od vas izvedeti nekaj številk, tako glede financ, predvsem pa tudi glede izvedbe, glede gradbenih dovoljenj, razpisov in pa projektov v izvajanju, ki se dotikajo slovenskih krožišč. Sam, ko se vozim do Ljubljane in tudi verjetno se bomo v četrtek srečala na otvoritvi obvoznice na Mirni, ki smo jo leta 2021 zastavili in ima tudi kar tri krožišča, ki so po mojem mnenju pomembna za, ne samo za vsak kraj, v smislu razvoja kraja, predvsem se mi zdi tukaj tudi pomembna pretočnost in pa varnost vseh udeležencev v prometu, nenazadnje pa nova krožišča, vsaj tako pravijo župani, prinašajo tudi novo možnost gospodarskega razvoja posameznega kraja. Skratka, spoštovana ministrica, me zanima, ker vsako leto z zanimanjem spremljam pripravo proračuna in ko zadnja leta opažam, da se na primer projekti tudi v Posavju, v Sevnici, Krškem, Brežicah, Radečah, Škocjanu premikajo, saj pravim, deloma tudi zaradi poplav avgusta 2023, iz leta 2023 v letu 2026, 2027, 2028, me zanima, v tem prvem delu, spoštovana ministrica, ali lahko, bom rekel meni pa morda tudi kakšnega župana zanima, lahko poveste številke, koliko denarja je bilo za izvedbo krožišč namenjenega v letu 2024, koliko denarja je bilo zagotovljenega za tekoče leto in morda, ali imate že prve osnutke, koliko krožišč se bo morda zgradilo v letu 2026?

Skratka, zanima me, finančni vidiki izgradnje krožišč, ne nazadnje pa morda, ali imate vi ali pa na direkciji tudi podatke o tem koliko projektov je že v fazi, samo še denar manjka, koliko projektov / znak za konec razprave/ čaka na ustrezne razpise in seveda, koliko projektov samih je dejansko tudi v sami izvedbi po slovenskih državnih cestah. Hvala.

PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Najlepša hvala.

Ministrica, izvolite, beseda je vaša.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala, hvala tudi za vprašanje.

Gre za cel sklop podatkov, tako da jaz bom zdaj povedala, kar lahko iz podatkov, ki jih imam s sabo, ostalo lahko zagotavljamo tudi kasneje. Prva stvar, ki jo želim povedati pa je, da se proračun za leto 2026 in 2027 zaključuje tako, da o konkretnih številkah za 2026 in 2027 bom lahko govorila, ko bo proračun potrjen na Vladi, to je pa predvidoma ta četrtek.

Druga stvar. Ja, določene stvari so se zamaknile zaradi poplav, vedno smo povedali, da so poplave prioriteta. To je bilo v letu, ob koncu leta 2023, ampak uspeli smo, da nobenega projekta, ki je bil v izvedbi, nismo ustavljali, mislim, da je to, smo kar veliko uspeli, v letošnjem letu pa absolutno, poleg projektov, ki so na poplavnem območju, izvajamo tudi vrsto drugih projektov. Vi ste se v svojem vprašanju osredotočil na križišča, krožišča, redko kateri projekt je samo križišče oziroma krožišče, ampak je to križišče del, bom rekla, nekoliko širše rekonstrukcije ceste, tako da obvoznica Miran, ki ste jo omenili, pa mimogrede, župan pravi, da je bila zastavljena leta 2014, ne 2021, ampak verjamem, da vam bo to v četrtek povedal sam, samo v okviru tistega projekta so tri nova krožišča, tako da težko govorimo o številki, koliko naredimo krožišč.

Pa še to, ne delamo krožišč samo za to, da delamo krožišča, ampak vse projekte, investicijske v bistvu izvajamo za to, da bomo povečali prometno varnost. Toliko denarja, kot v mandatu te vlade namenjamo za cestno infrastrukturo, se v naši državi še v zgodovini kadarkoli to ni dogajalo. Nekaj več kot 400 milijonov praktično zdaj že zaporedno, zagotavljamo, seveda nekaj so tudi višje cene, ker je inflacija v preteklosti prinesla svoje, ampak jaz mislim, pa tudi, ko se s sodelavci na direkciji pogovarjam, da so zdaj moji sodelavci pa praktično na maksimumu tega, kar so sposobni izpeljati. Tako, da ni več ovira še več denarja, ampak je preprosto nemogoče več izvesti. Da ne govorim o tem, pa tudi javno to vedno znova poudarjam, da je tudi gradbena operativa na maksimumu. Na žalost se na naše razpise tuja gradbena podjetja ne prijavljajo, pri vseh večjih projektih, ki jih imamo v tej državi, pa beležimo nekaj zamud. In če začnemo, bom rekla, zategovati pas na enem projektu, se nam zgodi zamuda na drugem projektu. Tako da iskreno jaz mislim, da v tem trenutku ni izziv denar, da je v tem trenutku izziv vse to, za kar smo denar zagotovili, tudi izpeljat.

Jaz mislim podatke, ki so mi jih pripravili, lahko tako povem, da v letu 2024 je bilo v sklopu investicij zgrajenih 19 krožnih križišč. Še enkrat, to niso samo krožišča, ampak je širši, širša rekonstrukcija. Vrednost približno 33,4 milijone za teh 19 oziroma za projekte, ki vključujejo teh 19 krožnih križišč. V letošnjem letu je bilo v sklopu investicij zgrajenih pet krožnih križišč in kar tri na obvoznici Miren, skupna vrednost je 16,8 milijona evrov. Če seštevam naprej mislim, pa tudi iskreno ne vem, če ima ta podatek seštevanja teh krožišč z vrednostjo kakršnokoli dodano vrednost, ker še enkrat, niso to samo krožišča, ampak so, je to del ene malo širše investicije. Še enkrat, zgodovinsko visoke vrednosti ta vlada namenja za infrastrukturo, tako cestno kot železniško in infrastruktura ni ne leva ne desna, vse, kar delamo, delamo za ljudi in delamo za to, da bo prometna varnost boljša.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Ministrica, spoštovani kolega, imate besedo za dopolnitev zahteve za dopolnitev odgovora.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Ja, hvala, spoštovana ministrica za vse te podatke, predvsem glede tega, koliko krožišč je bilo izvedenih in pa približno koliko denarja se je za to namenilo, seveda pa vi še bolje veste kot sam, da ja, da bom rekel samo križišče ni edina stvar, ki je pomembna, ampak velikokrat občine zraven gradijo še pločnike, kanalizacijo, vodovode ali pa še kaj drugega. To je prva ugotovitev.

In pa drugo, seveda se strinjam z vami, da infrastruktura ni ne leva ne desna, ampak pride v kraj ne glede na to, ali je po levi ali po desni strani, važno, da pride sam. Se ne bom ukvarjal, ja, verjamem. Županu Mirne, s katerim zelo dobro sodelujeva. Ja, oni so imeli pogum, da so sami sprejeli državni prostorski načrt, torej so rešili direkcijo dela in so ga sami naredili in zato so tudi bili potem v letu 2021. Uspešni, ko so prosili za uvrstitev v proračun in potem v vseh nadaljevalnih postopkih glede same izgradnje. Veseli me, spoštovana ministrica, da ko ste rekli, da denar ni več ovira, kajti, še enkrat, sam prihajam iz občine Sevnica, kjer imamo en rondo oziroma krožišče, ki čaka na izvedbo, to je rondo Boštanj. Nenazadnje pa poznam tudi situacijo v občini Škocjan, sosednji občini, kjer so že leta 2022 pripravili projekt, tako da, spoštovana ministrica, z zanimanjem bom gledal, kaj se bo dogajalo v letu 2026 s celotnim področjem krožišč in bom tudi z zanimanjem pogledal ali bosta rondoja torej v Boštanju in v Škocjanu ostala v proračunu z letnicami, ki so bile dane lani, da se ne bo zgodilo to, kar se na žalost velikokrat dogaja, ko tisti projekti, ki samo čakajo denar države, ne prestavljajo se potem v NRP nekje v letu 2028 in v letu 2029. Tako da...

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Žal je čas potekel. Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Ja, seveda, zelo natančno bomo ob proračunu pogledali kateri projekti so v proračunu, kateri projekti so mogoče v proračunu nekoliko kasneje. Še enkrat, trditi si upam, da v tem trenutku res denar za projekte ni problem. Seveda pa nič ne pomaga tudi, če mi projekt v proračunu zapišemo, da se bo zgradil leta ali pa začel graditi leta 2025, pa niso izpolnjeni pogoji.

Se pravi, nimamo zemljišč, nimamo gradbenega dovoljenja, pridobivanje zemljišč iskreno je v tem trenutku naš velik, velik izziv. Tam, kjer tečejo razlastitve, to traja mesece, da ne rečem, tudi, leta en tak primer, ne v vašem koncu, ampak na Štajerskem, je zahodna obvoznica Maribor, kjer smo že dve leti nazaj, pravzaprav skoraj tri leta nazaj imeli podpisano pogodbo za gradnjo, pa zato, ker nismo imeli zagotovljenih zemljišč, nismo uspeli pridobiti gradbenega dovoljenja. Povedati hočem, da samo to, da projekt vidimo, vidite, v proračunu še ni zagotovilo, da bo tudi izvedeno in na moje vprašanje tudi sodelavcem na DRSI, koliko projektov v bistvu zdaj takih, če rečem ready to go, v proračunu ni, so rekli, da je to zelo, zelo, zelo mala številka, zato upam te njihove besede prevesti v to, da v tem trenutku res ni izziv denar. Je pa izziv pri obvoznicah ali pa pri novogradnjah umeščanje v prostor. To je eden od največjih izzivov. Pri rekonstrukcijah, kjer gre mogoče še za širitve, je pa pridobivanje zemljišč in potem seveda tudi dovoljenj. In to velja za ceste in velja za železnice. Tako da verjamem, tako kot vsako leto, da bo tudi letos ob sprejemanju proračuna ta infrastrukturni del, bom rekla, naletel pri vas poslancih na še posebno zanimanje. In verjamem, da bomo znali odgovoriti oziroma bodo moji sodelavci z DRSI znali odgovoriti na vprašanje zakaj nekateri projekti noter so, nekaterih projektov notri ni. Ker zelo neodgovorno, zelo neodgovorno se mi pa zdi obljubljati nekaj, kar je neizvedljivo in tega je bilo mogoče v preteklosti nekoliko preveč. Skratka, pripravimo projekt, tako daleč, da lahko res gremo samo še v razpis, pa potem v akcijo. In kot sem rekla, mislim, da je ta letošnji proračun pripravljen točno tako. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o predlogu odgovora.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, mislim, da bi bilo pošteno glede na to, da v tem Državnem zboru nimamo več županov, ampak poslanci prihajamo skoraj iz vseh krajev znotraj Slovenije, da se na eni izmed naslednjih sej opravi razprava o tem, ali na primer tudi gradbena zakonodaja sledi temu, kar ministrica danes zatrjuje. In kar me zelo veseli, ko ste rekli, da še enkrat, da denar ni več ovira tako za izgradnjo in pa tudi za rekonstrukcijo posameznih krožišč. In tukaj se seveda strinjam z vami, da ne noben župan in noben poslanec ne more pričakovati, da naredi neko skico in želi naslednje leto že imeti zgrajeno, zgrajeno krožišče ali pa kateri drugi del prometne infrastrukture. Ampak nekateri smo v tem Državnem zboru tako dolgo, pa nenazadnje tudi občinski svetniki, tako da vemo, da bom rekel, od danes na jutri obljubljati je zgrešeno. Tudi jaz sam osebno menim, da politično samomorilsko. Ampak ja, morda pa, glede na to, da sem prej videl, da imate pri sebi neke dokumente, da morda na eni izmed naslednjih sej si vzamemo kakšno uro časa in pogledamo, kateri so tisti projekti, za katere ste sami rekli, da so ready to go, kateri pa so tisti projekti, kjer bo potrebna dodatna naloga tako nas poslancev, predvsem pa županov in njihovih občinskih delavcev, da naredijo vse tisto, da bodo potem na koncu samo še čakali na ustrezno državno pomoč.

Skratka, spoštovana podpredsednica, menim, da gre za tako pomembno temo, da ne gre za razpravo o neki lokalni temi, kot se na žalost v tem mandatu prevečkrat dogaja pri ustnih poslanskih vprašanjih, ko namesto nekih celostnih vprašanj govorimo o križiščih. Jaz bi lahko ministrici direktno povedal, da me zanimata dva rondoja, torej Rondo Boštanj in Rondo Škocjan, ampak mislim, da je prav, da vsi slovenski župani in poslanci stremimo k nekim splošnim temam in zato so tudi namenjene potem te širše razprave.

In še enkrat, zaključujem s tem, da spoštovana ministrica, vam želim, da boste to, kar ste danes rekli, da denar ni več ovira, tudi pokazali s postavkami v proračunu za leto 2026. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v četrtek v okviru glasovanj.

Kolega Franci Kepa bo zastavil vprašanje ministrici za infrastrukturo, magistrici Alenki Bratušek. Spoštovani kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav ministrici, ministru, drugi ministrici, kolegice, kolegi. Po skoraj dobrem pol leta so na dolenjski avtocesti med izvozom Bič in Trebnje odstranili še zadnjo zaporo. Od sedaj poteka promet povsem normalno, brez omejitev in obvozov, zato smo zelo veseli, da je do tega prišlo, da se je ta obnova končala. Za mnoge voznike, ki so vsakodnevno izgubljali čas v kolonah, je to velika olajšava, več mesecev zapor in kolon. Dela na enem najbolj obremenjenih odsekov dolenjske avtoceste so se začela že marca letos, ko je bil odsek dolgo časa zaprt, po eni polovici, je promet potekal po enem pasu v vsako smer, kar je pogosto povzročalo zastoje, še posebej v prometnih konicah zjutraj, popoldne, ob vračanju, ob vračanju iz službe, pa vendarle je ob takih delih to potrebno. Marsikdo se je jezil zaradi dolgotrajnih zapor. Obnova je bila nujna, na vozišču sta se namreč že dlje časa pojavili razpoki in posedanje, vožnja ni bila več tako varna, kakor so dejali strokovnjaki.

Vendarle bi imel pripombo, da v tujini ta odsek, tudi čez Trebnje, je bil odprt pred 12 leti, ta del avtoceste. Nekje imajo v tujini, po 20 letih se spodnji ustroj ne menja, pa tudi menja se asfaltna, asfaltni zgornji ustroj. Tako da ne vem, ali je slaba kvaliteta bila izvedena. Tako da po dobrih desetih letih, da že vse menjamo, tako rekoč celo vozišče. Dobro je, da se tudi odvodnjavanje, odvodnjavanje je(?) izvedlo na novo, neke cevi, nove, so bile narejene, tudi nekaj širitve zaradi, zaradi rešitev, rešitev pasa, pa tudi dodana je bila sredinska bariera, betonska. Tega v tujini verjetno ne vem, verjetno so strokovnjaki dejali, da je to potrebno, v tujini tega ni, na Hrvaškem tega ni, še verjetno, ko greste kaj dol, je pa verjetno tudi zaradi varnosti mogoče, da je zaradi preprečitve / znak za konec razprave/ kakšne nesreče, da se gre čez naslednji pas kamion, da se to izvede. Zanima me, ali ker je večina škode, naredijo kamioni, kar po statistiki tisoč avtomobilov naredi škode toliko kakor en kamion, pa me zanima, kaj bi se naredilo, da bi se to izboljšalo. 63 procentov baje prometa / znak za konec razprave/ delamo iz Kopra po cestah, kdaj bo izveden drugi tir in da se izboljša situacija? Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Najlepša hvala, hvala tudi za vprašanje, spoštovani poslanec.

In ja, verjeli ali ne, tudi jaz se sprašujem zelo podobno, kar se tiče hitrosti obnov po novogradnjah. Ampak ne jaz kot ministrica, ne vi kot poslanec tega ne moreva spremeniti, ker vse to, da je dobro narejeno, da je potrebno obnov, v kakšnem času je potrebno obnov, določajo inženirji, strokovnjaki, ki se pod vse te papirje podpišejo. In absolutno bi bilo smiselno narediti in bom tudi predlagala Darsu, neko primerjavo s tujino. Seveda po pogodbi imamo garancijsko dobo in tako naprej, ampak to ne traja 20 let, ampak ja, tukaj nimam kaj drugega reči, kot da se absolutno strinjam z vami, da bi to moralo biti primerljivo s tem, kar delajo v tujini. Dejstvo pa je, da tudi v tujini, bom rekla, kar dobro obnavljajo avtoceste vsako sezono, pa naj gremo v Italijo, v Nemčijo, v Avstrijo, vedno vidimo, da se izvajajo obnove.

Tudi izvajamo jih zato, da bo, ko so te prenove narejene, cesta bolj varna in bolj pretočna, to je dejstvo. Res je pa takrat, ko je investicija v gradnji, je pa težko, hudo in so gneče. Tako da še enkrat, jaz lahko samo prosim ljudi za potrpljenje.

Zdaj, kar se tiče pa tovornjakov, sem pa danes enkrat že povedala in se strinjam, moral bi biti promet po cesti iz Kopra naprej, tovornjakov na avtocesti manj, absolutno manj. In ta drugi tir bi bil lahko že zgrajen, če ne bi imeli dva referenduma, to pa dobro veste, ki jih je podpirala tudi vaša stranka. To pač je zamaknilo začetek gradnje in zdaj je to že zelo proti koncu, v mesecu marcu naslednjega leta, se pravi čez slabe pol leta, je to, bomo začeli tir testirati, tako da v naslednjem letu bi tudi moral biti proti, bolj proti koncu leta, se pravi, ko bodo vsa testiranja končana, bi moral biti tir v polni uporabi. Državni prostorski načrt smo sprejeli tudi za še en dodaten tir, skratka, da bo ta proga dvotirna, število vlakov se bo močno povečalo in verjamem, da bo tudi veliko več tovora prepeljanega po železnicah. To je v bistvu tudi cilj, ker samo za potnike graditi tako drago železniško povezavo ne bi imelo največjega smisla. Tako da največ računamo tukaj na učinek z vplivom na gospodarstvo oziroma tovorni promet. Še enkrat, projekt teče, bom rekla, skladno z investicijskim programom. Tudi to v naši državi na žalost do zdaj ni bila prav, kako naj rečem, naša vrlina. Ta projekt je še vedno, se pravi pol leta pred tem, z uradnim začetkom testiranja, še vedno v finančnih okvirih, ki smo jih začrtali leta 2019 in jaz verjamem, da bo v teh okvirih tudi zaključen.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za odgovore, ministrica. Vesel sem, da sem prepričan, da bo s tem, s to izgradnjo drugega tira se tudi zmanjšal promet po avtocesti, ker sedaj je, ti kamionski prevozi vsakodnevni, prehitevamo kamione, ko se vozimo v center v Ljubljano in imaš že občutek, da se ne vem, da se vozimo iz Kopra vsi, da je veliko več kamionov kakor osebnih avtomobilov, večkrat in je ta promet neznosen.

Vrnil bi se nazaj še na, še, na, še na obnovo, na obnovo tudi Dolenjke, ki je bila izvedena pred kratkim in sedaj se nadaljuje. Tudi s Trebnjega proti Novemu mestu, kar je pozdravno, me pa vseeno zanima. Zakaj se ni mogoče razmislilo, ali da bi se izvedlo tretji pas? poleg te razširitve odstavnega pasa je bila širitev in tudi zamenjave, zamenjave, posodobitve, posodobitve samih cest. Zakaj se ni izvedlo ali razmislilo, da bi se naredilo tretji, tretji pas od Biča pa do Trebnjega ni nobenega viadukta. Ni bilo nobene ovire, pa tudi prostor je bil, je bil namenjen oziroma je ne bi bilo problema, da se to izvede. To bi bilo in bi se tudi zaradi tega verjetno promet v kakšnih konicah, bi se upočasnil s tretjim pasom, zdaj ste razširili, odstavni pas, ste razširili, kar je pozavno, pa tudi posamični ti odstavni, odstavni pasi. Kakor sem se pogovarjal s strokovnjaki, tudi sam sem gradbinec, da bi teh odstavnih pasov bi moralo biti več, kakor če že nismo naredili tretjega pasu, pa vendarle bi bilo smelo, pa tudi kakšen strošek, tako velik ne bi bil, če bi se naredilo tretji pas in bi se s tem promet zelo...

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Žal je pa čas potekel. Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. ALENKA BRATUŠEK (ministrica za infrastrukturo): Ja, zdaj v tem trenutku se ukvarjamo s tretjimi pasovi proti Štajerski in proti Primorski. Tako da iskreno bom povedala, da mi ni še noben prometni strokovnjak omenil, da bi tudi v tem delu zdaj že potrebovali tretji pas. Absolutno se pa strinjam z vami, da oziroma preprosto vprašanje moje, zakaj odstavni pas ni bolj enostavno narediti v tretji pas, zato ker nosilnost teh odstavnih pasov ni takšna kot voznih pasov. Skratka, praktično moramo, ko gremo delat tretji pas, narediti tako rekoč vse na novo. Tudi če odstavni pas je. Ampak kot rečeno, v tem trenutku se ukvarja Dars s tretjim pasom proti Štajerski, ta se je danes začel, se je začela investicija in z odstavnim pasom proti Primorki. Tako da tega zaenkrat ni v načrtih, ampak saj veste, mi še vedno srečamo strokovnjake, ki pravijo, da pravzaprav nobena širitev avtocest ni potrebna, da naj vse ostane tako kot je in naj mi spremenimo svoje prometne navade. Jaz se ne strinjam ne z enimi ne z drugimi. Kombinacija, se pravi, obnove, pa tudi potrebne širitve avtocest na eni strani in na drugi strani tudi ukrepi, ki bodo na nek način zmanjšali ali pa manj povečevali avtomobile in tovornjake na naših avtocestah in tudi drugih cestah so potrebni. In drugi tir je absolutno projekt, ki bo v tovornem delu vsekakor zmanjšal tovorna vozila na naših cestah.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog, izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala tudi za ta odgovor. Tudi sam upam, da bo tako, da se z drugim tirom železniškem bo še bolj razbremenil promet, predvsem prometni po avtocestah. Pa vendarle ne morem, vsakodnevno sem se vozil v Ljubljano, tudi kolegi so me na to opozarjali, tudi strokovnjaki, tudi gradbinci, tudi laiki Prav zaradi tega, ko sem omenjal, da ustroj spodnji se je menjal tudi na tretjem odstavnem pasu in se je razširil, tako da to zaradi tega ni, ne bi bil izgovor.

Pa tudi zemljina oziroma razširitev bi bila možna. Tako da se kar malo, da mi je kar malo žal, da se to ni izvedlo oziroma to zadevo strokovnjaki na Darsu naštudirali. Vsak tak odsek 15, 20 kilometrov z dodatnim pasom bi razbremenil promet na celotni trasi od Dolenjke do Ljubljane. Hvala za odgovor. Bi si pa želel, da se o tem razpravlja, naredi tudi razprava v Državnem zboru, da, hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj. Kolega Žan Mahnič bo zastavil vprašanje ministrici za kulturo, doktorici Asti Vrečko. Spoštovani kolega, imate besedo.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo podpredsednica. Kolegice in kolegi, gospa ministrica.

Zdaj v tem mandatu, posebej še v zadnjih časih, zelo radi govorite o obnovi kulturnih spomenikov, o obnavljanju kulturne dediščine, ampak žal imam občutek, da to se v naši državi pod vašim vodstvom počne dokaj selektivno. O čem govorim? Govorim o dvorcu Visoko v Poljanski dolini. Cerarjeva vlada, natančneje mislim, da je bila takrat še Julijana Bizjak Mlakar ministrica za kulturo, je Tavčarjev dvorec Visoko na naš predlog razglasila za spomenik državnega pomena. Tam je do sedaj samo občina Gorenja vas - Poljane je bila tista, ki je vanj vlagala sredstva. Letos je že 12, 13 let, ko se je tam ponovno začelo obujati kulturne in druge dogodke, ko je dvorec Visoko popolnoma ponovno zaživel. Seveda je še veliko prostora za izboljšave, ampak občina je obnavljala sobo za sobo, prostor za prostorom, dogajajo se kulturne, druge prireditve in pa seveda vse smo počeli v skladu s smernicami tako Ministrstva za kulturo kot predvsem javnega sklada za kulturne dejavnosti, vsemi varuhi naravne kulturne dediščine, tako da je vse potekalo tako kot mora. Leta 2022 pa smo se prijavili na razpis načrt za okrevanje in odpornost in dobili največ točk. Ker pa ste se odločili, da imajo prednost obmejne občine in pa objekti, ki ležijo v Triglavskem narodnem parku, ste dejali takrat, da smo na rezervni listi. In ker je imela enako število točk tudi občina Celje kot mi, ste dali prednost njim z obrazložitvijo, da pa so časovno prej oddali vlogo kot občina Gorenja vas - Poljane. In rečeno je bilo takrat, gospa ministrica, sledeče: "Vsi projekti, ki so dosegli 98 ali 97 točk," - nihče jih ni dosegel vse, mi smo jih dosegli 97, mi smo jih dosegli 97 -, "so uvrščeni na rezervno listo. To pomeni, da se projektu iz te liste lahko odobri sofinanciranje v primeru dodatnih ali sproščenih proračunskih sredstev v letih 2023 do vključno 2025". Zdaj pa me zanima, gospa ministrica, ker vam gre, kot sami velikokrat rečete, za obnovo kulturne dediščine, kdaj bo tudi dvorec Visoko, ki je prijavil odličen program, ki pomeni, oživitev polovice objekta, ki je še zraven dvorca, se pravi, govoriva o gospodarskem poslopju, dobil sredstva iz tega razpisa, da jih bomo lahko smotrno porabili, vložili in tudi še dodatno obogatili ponudbo na Tavčarjevem dvorcu Visoko.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa, spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Ja, pozdravljeni, jaz sem prišla čisto sem, dobronamerno, seveda misleč napačno kot se je izkazalo, da ste tudi vi končno majčkeno razmislili o tem, kaj bi lahko dobrega naredili za kulturo. Je pa dejstvo, da sprašujete o razpisu, za katerega ne le, da je bil dve leti pa pol nazaj, mi smo podpisovali pogodbe za to v letu 2023, vsi, ki so na tem razpisu dobili sredstva, so že zaključili praktično svoje projekte, nekatere bomo zdajle do konca leta bodo porabili, tako da to dejstvo, da me vi sprašujete o razpisu in kdaj bo rezervna lista iz razpisa uresničena. Kjer smo dve leti nazaj podpisali pogodbo in so zdaj že zaključena dela vseh, je pač izključno seveda neka spet predvolilna floskula. Zdaj pa takole, da vam povem, ker vidim, da se žal res ne spoznate na zakonodajo. Mi nismo nobenih obmejnih občin podtaknili, pa Triglavskega narodnega parka. To je po zakonu, da je v vsakem razpisu noter, in da se to morajo upoštevati pri razpisnih pogojih in da se na ta način tudi točkujejo stvari. To, da je spomenik visoko državnega pomena, pač da dodatne točke, ampak tako, kot bi dodatne točke dobili tudi po drugih kriterijih, ki si jih ni izmislilo Ministrstvo za kulturo, ampak to dela druga zakonodaja, ki jo očitno nedvomno poznate kot poslanec Državnega zbora. To, da si na rezervnem projektu na listi, pač pomeni, da če nekdo ne naredi svojega projekta, a ne, potem se ta sredstva bi lahko razporedila drugim. In spet Celje, kaj ste s tem mislili, točno povejte, ker v Celju mi nismo tega projekta podprli, a ne? Vsaj toliko, pojdite na našo spletno stran, preberete, kateri projekti so bili, ponavljam, leta 2023 podprti in katere prenove zdaj zaključujemo. Ja, res je, dvorec Visoko je pomemben spomenik, ampak po zakonodaji krovni, Zujiku, jutri bomo imeli v obravnavo to novelo lahko občine kandidirajo in kandidirajo na razpisih in samo na ta način jim lahko Ministrstvo za kulturo dodeljuje denar, preko pozivov ali preko razpisov. To sami dobro veste, ste dali en tak poziv pred prejšnjimi volitvami, kjer je tudi, mislim, da vaša občina takrat prejela, žal potem ni bilo tisto. Uresničeno, a ne, za kulturni dom, pozivi ali razpisi, izključno to neposrednega financiranja občin ne pozna Ministrstvo za kulturo po krovni zakonodaji za spomenike, ki niso seveda v državni lasti. Še enkrat, to ste me že večkrat spraševali ali pa vaši kolegi, eno so državni spomeniki v državni lasti, drugi so spomeniki, ki so zaščiteni kot spomenik državnega pomena, lokalnega pomena, to pomeni varstvo zaščite. Ja, tudi dodatne točke na razpisu, ne pomeni pa, da država neposredno tukaj financira. Zdaj pa to, kako vi, prosim lepo, kako mi delimo razpise, zdaj omenjati tistega dve leti nazaj, ko smo ga že vse obnovili ali pa tega, ki je bil zdaj. Vprašajte vaše strankarske kolege. Mnogi izmed njimi so župani v različnih občinah, Ormož, Brežice, Vransko in tako naprej, kaj mi vse obnavljamo tam. Na razpisih smo do vseh na Ministrstvu za kulturo enakopravni, vsi imajo enake pogoje, kandidirajo pod enakimi pogoji in ocenjuje se edino projekt. In tukaj absolutno vam lahko tudi vaši kolegi povedo, z vsemi enako in zelo dobro sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, ki jim je mar za kulturno dediščino. In tukaj za razliko od očitno, kako si vi predstavljate ali pa ste delali v preteklosti ali pa mislite, da se bi morali delati, da se ločuje politično ali kakorkoli že, tega v tem mandatu ni in to si lahko pogledate in še enkrat vprašate tudi svoje strankarske kolege, ki delujejo kot župani, in skupaj z njimi podpisujemo pogodbe ali tudi te konkretne projekte iz tistega razpisa dolgo nazaj že odpiramo. druge. Tako da prosim, če nimate takega podcenjujočega odnosa ne do mene ne do dela sodelavcev tukaj, zato, ker pa en razpis, na enem razpisu ena stvar ni prišla skozi, pa ja, dobrih projektov je bilo veliko, ker je izjemno veliko kulturne dediščine Slovenije in so dobri projekti. In od 50 pač nam je tukaj bilo samo 15 sprejetih. In kadar so enakovredni pogoji, potem pa šteje tudi kdo odda prej.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Ja, včasih ministrica, ki jih vi zelo blagrujete, so rekli, narod naš dokaze hrani. In ti dokazi so v tem primeru dopisovanje med občino Gorenja vas Poljane in pa Ministrstvom za kulturo, ki pa dokazuje sledeče. Glede na to kar ste povedali, ali vi ne veste kaj se na ministrstvu dogaja ali pa vaši državni sekretarji ne oziroma je komunikacija med vami slaba. Poglejte, kaj je direktorica občinske uprave napisala vašemu državnemu sekretarju: Spoštovani, že v juniju smo na temo javnega razpisa iz sklada NEOB(?) za obnovo spomenikov kulturne dediščine gospodu Rusjanu posredovali spodnje sporočilo, na katerega žal nismo prejeli nobenega odgovora. Seznanjeni pa smo bili, da je sedaj področje investicij v vaši pristojnosti, zato se obračamo še na vas z vprašanjem glede izvedbe prijavljenega projekta Hiša zdravje na dvorcu Visoko, ki je razglašen državni spomenik. V vmesnem času smo prejeli priloženo negativno odločbo glede vloge, ki je dosegla maksimalno dodeljeno število točk, 98, vendar je bila zgolj zato, ker se ne nahaja v TNP ali na obmejnem območju. In vi ste rekli prej mi, da to sploh ni bil noben pogoj do.../oglašanje iz klopi/ -počakajte, boste pol govorili - do zagotovitve dodatnih sredstev uvrščena na rezervno listo, kot je razvidno iz sklepnega dela odločbe. Ker je prerazporeditev sredstev s strani organa upravljanja MGRT že potrjena, nas zanima, kdaj lahko pričakujemo novo pozitivno odločbo. In še: Od ostalih ni nihče dobil 100 ali 99 točk, mi smo pa z 98 točkami izenačeni še z eno vlogo Muzej Celje. Pri izenačenih vlogah gledajo datum prispetja, kjer so pa Celje pred nami, zato smo mi drugi v vrsti na rezervni listi, kakor mi je telefonično lani razlagal gospod Čelik. In z ministrstva je prišlo, da v primeru dodatnih sproščenih proračunskih sredstev v letih 2023 do 2025 se da denar dobiti. Torej, ne govorite, da je zadeva zaključena, če je pa vaše ministrstvo sporočilo občini Gorenja vas Poljane, da za ta projekt vse do leta 2025 lahko dobimo ta sredstva. Tako da jaz upam, da so vaši državni sekretarji sedaj na telefon ažurno napisali odgovor.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

DR. ASTA VREČKO (ministrica za kulturo): Glejte, ne rabim jaz državnih sekretarjev za to, da vam lahko odgovorim. Hotela sem najti javni razpis, ki je javno bil objavljen, kjer, še enkrat ponavljam, pa dajte si zavrteti posnetek, kaj sem vam prej povedala, rekla sem, da je to pogoj po zakonodaji, da so obmejne občine kot eden izmed pogojev in pa Triglav in to ni naša zakonodaja, ZUJIK, ampak druga zakonodaja to ureja. In to mora biti v razpisnih pogojih vedno. In to ni nekaj, kar si človek izmisli in to je, ampak je pač, to je krovna zakonodaja, seveda nam je lahko to všeč ali nam ni. Tako je. Tako obmejne občine kot Triglavski narodni park. Kot drugo, ja, če dodatna sredstva, potem lahko greš iz rezervne liste. Ja, dodatnih sredstev ni bilo, ker so vsi, ki so bili izbrani in med njimi ni Celja, ponavljam, med njimi ni Celja, lahko greste še enkrat na spletno stran, pa si to pogledate. Celje je tudi na rezervni listi, ni pa bilo izbrano in ni bilo potrjeno. Če kdo ne bi izvedel projekta, potem bi ta sredstva ostala in bi šla naslednjemu na razpis ali pa ne bi imel, ne vem, bi se jim kaj zalomilo, ampak tega ni bilo. Vsi so prenovili, z vsemi odlično sodelujemo, občinami skupaj in smo od 23 od podpisa pogodbe do letos prenovili in dali že prenovljene prostore občinam in skupaj sodelujemo. V dveh letih smo to že naredili in niti en ni odstopil. Ja, in za to ni sredstev. Mislim, jaz ne vem kaj vi berete, če so dodatna sredstva, ja, če jih ni, če so vsi z nami, super sodelovali in smo to izpeljali do konca? To kot drugo. In kot tretje, kar navajate, da da ne vem, kdo naj bi še bil in neke tule insinuacije, pa vas jaz nazaj vprašam, dve leti pa pol je od razpisa, dve leti od podpisa teh pogodb, leto 2025 je pa omenjeno zato, ker do konca leta 2025 morajo biti sredstva porabljena. Preberite si razpis, no. Preberite si razpise, smo bili tudi z vašo občino večkrat na sestankih, saj so prišli k nam, saj ni to edini projekt, saj smo imeli Tavčarjevo leto, saj smo sodelovali / znak za konec razprave/ pri drugih projektih skupaj in do leta 2025 mora biti porabljen, tako da zdaj ne more noben več odstopiti. Tistih par mesecev pred podpisom pogodbe je še možno, da bi kdo odstopil, če bi sredstva ostala, bi seveda bila lahko dodeljena naprej in tako je pri vseh. Kadar pa imajo zelo visoko število točk vsi in ja, niso imeli vseh, tudi vaši, potem pač šteje, kdo odda prej. In ker občine odlično prijavijo svoje projekte, tako je bilo tudi na vašem zadnjem razpisu, ko jih je bilo / znak za konec razprave/ od 50 čez 18 zbranih, potem pa šteje res, kdo je prej oddal, zato pa mi najavimo razpise več kot pol leta prej in se usklajujemo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Še enkrat, Občina Gorenja vas Poljane še danes ne ve, glede na to, da je na rezervni listi in da čaka, ali se lahko nadeja sredstev ali ne, ker je bilo rečeno, s strani vašega državnega sekretarja v dopisovanju z občino, da je možno vse do leta 2025, kar je pa letos, mi še nismo v 2026, prerazporediti sredstva od drugod in zagotoviti dodatna sredstva za te projekte. V času tretje Janševe vlade, ker niso vsi dobili denarja za vrtce, šole, telovadnice, se je zagotovilo dodatna sredstva Ministrstvu za šolstvo in so dobili tudi tisti, ki so bili na čakalni listi. Zdaj pa mene samo zanima in to zadnje dopisovanje je bilo februarja letos, ne leta 2022, zakaj ministrstvo ni toliko, da bi obvestilo občine, dodatnih sredstev ne bo. Občina Gorenja vas Poljane je prijavila odličen projekt. 100 tisoč evrov se je že zapravilo za načrtovanje, za dokumentacijo, za vse, da na koncu ne dobimo denarja. Pa gre za spomenik državnega pomena, ne za eno zidanico, da ne bo pomote, ne.

In seveda se ne sklicujete na določene zadeve; Celje je prijavil prej. Ja seveda, je prijavil prej, saj so pravila jasna, ampak lahko bi zagotovili dodatna sredstva, ministrica, za to gre, da ni bilo nikoli rečeno, ker ministrstvo, kot je tudi naša direktorica napisala, prerazporeditev sredstev s strani upravljanja Ministrstva za gospodarstvo je že potrjena. In vse, kar smo mi pričakovali je, da občina ve. Okej, če si ti na čakalni listi, te verjetno potem nekdo obvesti, ali boš sredstva dobil ali ne. Jaz vem, da na koncu 2025 ne bo nihče odstopil. Jaz vas nisem o tem spraševal, zanimalo pa me je, ali bodo dodatna finančna sredstva, in kakor sem zdaj razumel, jih ne bo, in glede na to, da ni nobenega odgovora danes je moje poslansko vprašanje zaradi tega, ker ni bilo odgovora s strani ministrstva, ker na vsa dopisovanja vi očitno ignorirate, tako kot je bil vaš ignorantski odnos tudi do Tavčarjevega leta, mimogrede, ki ste ga omenila, mi smo vas resnično z veseljem povabili in na tiskovno in na dve prireditvi. Dvakrat ste že potrdili, 2 uri, 3 ure pred, imamo vse na mailih, / znak za konec razprave/ pred dogodkom ste pa čudežno zboleli. Očitno, ja, razumem, glejte, ali so problem volilni rezultati ali kaj(?) drug, drugega, jaz, župan, ne želite priti v Poljansko dolino, ampak potem samo odgovorite, glejte, denarja dodatnega ni, denarja ne boste dobili. In ne govoriti, potem pa poslušam, kako se, kako zadnjič, ko je bila tista zidanica, da SDS nima posluha za obnavljanje kulturne dediščine, v Poljanski dolini, je poslanec SDS, je župan SDS, je večina v občinskem svetu SDS. Pa pridite pogledat, / znak za konec razprave/ kako so kulturni spomeniki in objekti obnovljeni in kako denar lastnih sredstev, občinskih, vlagamo, ker državnih ne dobimo, tam, ki jih pa dobimo, jih nam pa še vzamete.

Tako da predlagam podpredsednica, da se opravi razprava o tem odgovoru.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: No, sem se že bala, da boste pozabili ta zadnji del.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj.

Kolega Andrej Poglajen bo zastavil vprašanje ministru za javno upravo, magistru Francu Propsu, izvolite.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Ja, spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Gospod minister, kot veste, se je v preteklem letu v Državnem zboru sprejel nov Zakon o lokalnih volitvah. Omenjeni zakon pa, kot smo tudi opozarjali v Slovenski demokratski stranki, je zelo sporen z vidika volitev v krajevne skupnosti. Poglejte, tudi na to, ponavljam, smo opozarjali poslanci Slovenske demokratske stranke, namreč ukinili ste tako imenovane volilne enote znotraj krajevnih skupnosti. In mogoče, glede na to, da večina vaših poslancev prihaja iz mestnih občin, je to, pozitivno vpliva na mestne občine, na občine iz katere prihajam sam, iz Občine Idrija, pa lahko ta sprememba zakonodaje vpliva negativno. O čem govorim? Po starem sistemu so v bistvu različni zaselki znotraj ene krajevne skupnosti volili svoje, se pravi lokalne, predstavnike v svet krajevnih skupnosti. Potem pa ste ta zakon spremenili, spremenili ste ga tako, da ni več volilnih enot znotraj krajevnih skupnosti, ampak se sestavi enotna lista za celotno krajevno skupnost. Pri tem pa se seveda lahko hitro pojavi problematika. Saj veste, v krajevnih skupnostih večinoma pač je večje naselje in naselja, ki so okoli omenjene krajevne skupnosti. In če bo v začetku nekako še veljal verjetno kakšen gentlemanski dogovor, da je za vsakega zaselka izvoljenih enako oziroma reprezentativno število članov sveta krajevne skupnosti, se bo skozi daljše obdobje seveda pojavila koncentracija, bom rekel, izvoljencev iz tiste največjega, iz tistega največjega naselja znotraj krajevne skupnosti. Se pravi, čisti primer, ne vem, pri nas imamo krajevno skupnost Črni vrh, pa zraven so še zaselki, kot je Zadlog, Črni vrh nad Idrijo je največji, bom rekel, največje naselje oziroma vas v omenjeni krajevni skupnosti. In če bi bil sam, ne vem, prebivalec Zadloga, po dolgem času, ko bi videl, da prevladujejo v krajevni skupnosti člani samo iz vaške, vaške sredine, bi rekel, poglejte no, nimamo več svojih predstavnikov krajevnih skupnosti, ne, naredimo svojo krajevno skupnost, dajmo se odcepiti. Potem pa se pojavi drug problem, ne, večanje oziroma dvigovanje števila krajevnih skupnosti. Po drugi strani pa je to tudi dodatno finančno breme za občinske proračune. Tako da, spoštovani minister, zanima me ali ste sploh na to pomislili na ministrstvu oziroma tudi v vaši poslanski skupini, takrat se spomnim, Tamara Kozlovič je tako zagovarjala zakon, ali ste na to sploh pomislili, da so lahko take dejanske posledice za lokalno samoupravo? Kajti krajevne skupnosti so tisti prvi, prvinski kontakt posameznika s politiko, se pravi s tisto lokalno politiko, s tematikami od športnih dogodkov, kulturnih dogodkov, sofinanciranja le-teh pa do tudi kakšne rekonstrukcije škarp ali pa ceste. Tako da zanima me, kakšen je sploh pogled ministrstva na to spremembo glede na to, na katere, katere posledice se lahko zaradi tega zakona, zaradi te spremembe dogodijo za občinske proračune in tudi na koncu za sestave krajevnih skupnosti.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister magister Franc Props, imate besedo za odgovor.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Predsedujoča, hvala lepa. Spoštovani poslanec.

Veste, da je Ustava določila enakost krajevne volilne pravice, a ne. In to, kar ste zdaj omenjal, v resnici nasprotuje temu načelu. Da pa se ne bi zdaj osredotočil na to, bom povedal, na kakšen način pač v Sloveniji lokalna samouprava funkcionira. Imamo 112 občin, od tega ima 112, 212 občin, od tega jih ima 112 ožje dele, to se pravi krajevne skupnosti, četrtne skupnosti, mestne skupnosti, vaške skupnosti. In v teh 112 volijo, ker so sveti člani svetov izvoljeni, v teh volijo v svete svoje predstavnike pač ti občani. In imamo 918 krajevnih skupnosti, 127 vaških skupnosti pa 69 četrtnih skupnosti povsod po večinskem volilnem sistemu, razen v mestni občini Maribor in Ljubljana. Potrebno je vedeti, da je ta način volitev v svete občinskih skupščin opcijski, občinskih svetov, krajevnih svetov teh ožjih skupnosti opcijski. Namreč obstaja tudi možnost, da občinski svet imenuje krajevne odbore ali pa da člani, člane teh svetov izvolijo krajani na zborih krajanov. In mislim, da so v resnici vse te opcije, ki so na voljo, zadosti in ustrezne za to, da tam, kjer obstaja interes, da so zastopani predstavniki, bom rekel, lokalnega okolja, pa tudi če je, bom rekel, zelo neenakomerno poseljen, da se tudi potem te posamezne, ne vem, ali vasi ali območja najdejo svoje zastopnike. Tako da jaz mislim, da je Zakon o lokalni samoupravi, ki je lani to na lokalnih volitvah, ki je lani to uredil, ustrezno naslovil tudi ta del in prepričan sem, da tam, kjer obstaja na strani občanov interes, da bodo participirali znotraj odločanja v teh ožjih delih, bodo zagotovo tudi dobili možnost odločati. Treba je povedati tudi to, da velikokrat je večja težava v tem, da interesa ni pri ljudeh in prav to je bil razlog, ker je upadel interes za kandidiranje v svete ožjih delov in je to vodilo v nepopolne kandidatne liste pa naknadne in ponovne volitve je moralo ministrstvo, ko je pripravljalo to novelo Zakona o lokalnih volitvah tudi na to se odzvati in odziv je pač tak, kot sem ga prej omenil. Imamo v bistvu alternativno možnost, da se v eni volilni enoti na območju posameznega ožjega dela izvoli člane tega ožjega dela oziroma v svet tega ožjega dela ali pa, tako kot sem omenil, da se imenuje krajevne odbore na občinskem svetu ali pa da člane izvolijo tega posameznega ožjega dela na zborih krajanov oziroma občanov. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa, kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo. Zdaj, spoštovani minister, z ustavnega vidika, verjetno ste se vezali na 43. člen Ustave, ki govori, da imamo vsi državljani aktivno in pasivno volilno pravico, ter da pač je volilna pravica enaka in splošna. Poglejte, postavimo se v drug položaj. Vi ste povedali en pravni vidik, pa vam lahko tudi jaz z drugega pravnega vidika interpretiram. Zakaj pa je taka sprememba v bistvu v nasprotju s tem členom ustave? Poglejte, če imamo kandidate, ali so to na državnozborskih volitvah, lokalnih in tako dalje, mora imeti vsak, bom rekel, krajan enako možnost ali pa tudi za občinski svet izvoliti lastnega predstavnika, Ki je, ki, bom rekel, kandidira v njihovi volilni enoti ali pa v primeru parlamentarnih volitvah okrajev, vseeno je. Se pravi, moč glasu za kandidata mora biti enaka z ostalimi glasovi v volilni enoti ali volilnem okraju. Glejte, in če gledamo za svete krajevnih skupnosti, kjer je, bom rekel, reprezentativnost vseh naselij krajevnih skupnosti eden izmed glavnih elementov dobrega funkcioniranja krajevne skupnosti. Potem s tem novim sistemom ne moremo več govoriti, da je glas ljudi iz manjših zaselkov znotraj krajevne skupnosti enak glasu tistim iz večjih. Kajti če vsi ti posamezniki kontncentrirajo svoj glas v svojega kandidata, je še vedno lahko oziroma kandidata iz njihovega okrožja, je to še vedno lahko preglasovano s strani tistih, ki so v večjem naselju. Ta zakon ne, če ste hoteli to urediti, pri nas nimamo problemov s člani krajevne skupnosti. Ljudje radi kandidirajo za krajevne skupnosti, se udejstvujejo, delajo nekaj dobrega za svoj kraj, verjamem pa, da imate v mestnih občinah take probleme in če ste hoteli to rešiti, za mestne občine, bi prepustili občinam možnost izbire o tem. Tudi za druge stvari imajo možnost občine razpolagati glede števila volilnih enot znotraj volitev za občinski svet in tako dalje. Tako da še enkrat poudarjam, ta sprememba zakona je škodljiva za občine in za krajevne skupnosti.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MAG. FRANC PROPS (minister za javno upravo): Hvala. Očitno so se slabo razumeva. Namreč, enakost volilne pravice pomeni, da je moj glas vreden enako kot nekoga in zdaj, če sem jaz sam v tej vasi, žal je pač moj glas proti tistim trem, ki so tam nekje v drugi vasi, več, manj vreden, kot če gledam skozi volilno pravico.

Druga stvar, ki pa je treba vedeti, da svet teh ožjih delov pač teh območij znotraj posamezne občine ni občina v mali ima toliko vloge, kot mu jo občina oziroma da da občinski svet pristojnosti ne več, in da je vloga teh občinskih svetov v resnici oziroma teh svetov ožjih skupnosti v resnici ta, da daje pobude in pa neka priporočila, mnenja občinskemu svetu oziroma občini s tem v zvezi. Oni v resnici odločitev, ki bi bile izvirno njihove, nimajo. Imajo jo samo toliko, kot jih je občina njih prenese. In še nekaj, lokalna samouprava je v tem trenutku, imamo še vedno, mislim, da je osem ali koliko občin, ki imajo neusklajeno to, prav ta del, ki zagotavlja enakost volilne pravice v skladu z zahtevami Ustavnega sodišča in tukaj bo pač Vlada dala pobudo, da se te neustavnosti na teh občinah odpravijo. Tako da toliko mogoče na kratko. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani kolega, imate besedo za postopkovni predlog.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Seveda bom podal in obrazložil postopkovni predlog, da se o tem, o tem škodljivem zakonu in še o morebitnih koregacijah pred naslednjimi lokalnimi volitvami opravi obsežen razgovor. Glejte, gospod minister, vi ste se fokusirali samo na volilno pravico, se pravi posameznika, ki voli. Niste se pa fokusirali na to, da posameznik, ki kandidira, ne mora imeti enake možnosti kot nekdo drug. In s sistemom, kjer so bili zaselki razdeljene različne volilne enote, je bilo temu pogoju ustrezno urejeno.

Sedaj pa temu ni več tako.

Še enkrat razumem problematiko, ki jih imate v mestnih občinah, kjer so bile krajevne skupnosti mogoče razdeljena na eni strani v eni krajevni skupnosti en blok ali pa dva bloka čez cesto na drugi strani, v drugi volilni enoti pa tri bloke na drugi strani ceste, pa tam niste dobili kandidatov. Ampak za občine sploh, kot je občina Idrija, ki obsega 500 km2, ena največjih občin v Sloveniji, pa je ta reprezentativnost vseh zaselkov znotraj sveta krajevne skupnosti bistvenega pomena. In delno ste ugotovili prav, da pač je v bistvu na občinskih svetih koliko pristojnosti dajo krajevnim skupnostim, ampak na podeželju je krajevna skupnost, poleg seveda organizacij oziroma nevladnih organizacij, kot so gasilci, ena izmed glavnih akterjev pri spodbujanju družbenega življenja, pa tudi drugih stvari pri nas. Krajevna skupnost vsake toliko, ko si nabere dovolj sredstev, uredi tudi kakšno cesto ali pa kakšno bankino postavi in tako dalje. S tem, s tem, kar ste pa vi sedaj naredili, ste ljudem iz področja krajevne skupnosti, ki so iz manjšega zaselka, vzeli možnost, da na svetu krajevne skupnosti opozarjajo na to, kaj se dogaja pri njih. Še enkrat, gre za koncentracijo glasov oziroma kandidatov samo na večje zaselke. Po drugi strani pa je zakon pisan za večje oziroma mestne občine, kjer vem, da takih problemov pač, kot jih imamo mi, ki smo bolj, bom rekel, s podeželskih občin, nimate oziroma nimajo. In s tega vidika je seveda potrebno o tem pripraviti poglobljen razgovor. Predvsem pa niste odgovorili na najbolj ključen del, posledice na občinske proračune, ki jih bo ta zakon imel skozi dolgoročno obdobje. Jaz vam garantiram, da boste imeli zaradi tega zakona povečanje oziroma ustanavljanje, povečano ustanavljanje novih krajevnih skupnosti, ker ljudje bodo rekli, glejte, krajevna skupnost pač ne zastopa to, kar mi v našem zaselku ali pa v naselju želimo, ustanovimo svojo krajevno skupnost. Pogoji so tudi poznani v zakonodaji. Dali bodo pobudo na občinski svet in gorje občinskemu svetniku, ki pač tega ne bo potrdil. Kajti mislim, da mora biti vsakemu interesu, vsaj na lokalni ravni, da je reprezentativnost in zastopanje čim bolj enako. Tako da še enkrat podajam postopkovni predlog, da se o tem opravi razprava. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v četrtek v okviru glasovanj.

Kolegica Nataša Sukič bo zastavila vprašanje ministru za notranje zadeve, gospodu Boštjanu Poklukarju.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovani minister. Danska je kot predsedujoča Svetu Evropske unije kot ena izmed svojih prioritet si zastavila pač preganjanje otroške pornografije, s čimer seveda s to prioriteto ni nič narobe. Je pa seveda narobe, v uvajanju mehanizmov za nadzor spletnih komunikacij v tako imenovanem chat control. Gre namreč za izrazito nesorazmeren ukrep, ki pomeni grob poseg v našo pravico do zasebnosti. Tehnično ukrep namreč deluje tako, da bi programi in aplikacije, ki jih uporabljamo, vključevali mehanizem za avtomatsko skeniranje vsebin. Če bi filtri označili vsebino kot sumljivo, bi jo poslali organom pregona in drugim izvajalcem nadzora. Po domače povedano, nekdo bo poslal sporočilo prijatelju ali fotografijo otroka družinskemu članu. To pa bo dobil v roke policist ali pa neki privatni izvajalec, najet za pregledovanje vsebin. In ker se oktobra v Bruslju nadaljuje ta zakonodajni postopek, me zanima, na podlagi česa ministrstvo v svojem uradnem mnenju hkrati zagovarja obrambo pravice do zasebnosti in hkrati podpira ta poseg, če pa celotni smisel tega ukrepa temelji prav na rušenju zasebnosti? Gre za očiten odstop od osnovne pravne norme in sicer namreč šele ob utemeljenem sumu kršitev smo mi lahko izpostavljeni nadzoru, ki mora biti proporcionalen, utemeljen in ga je mogoče izpodbijati, ne pa prepuščati nekim nejasnim postopkom in nepreglednim algoritmom. Poleg tega so avtomatski filtri notorično nezanesljivi in slepi za kontekst, zato lahko pričakujemo ogromno število lažnih pozitivnih rezultatov. Študije ugotavljajo, da tudi do kar osem, da je kar 80 odstotkov napak, zato se bo hitro zgodilo, da bodo filtri, nastavljeni za iskanje primerov spolnih zlorab otrok, dvignili alarm za povsem nedolžne komunikacije. Ukrep naj bi obvezal vse razvijalce programske opreme in aplikacij k vgradnji takšnih filtrov. Torej bi škodoval tudi aplikacijam s tako imenovano "end to end" enkripcijo, kot je recimo signal. Te aplikacije predstavljajo eno varnejših oblik komunikacije, dostopne slehernemu uporabniku. S temi pravili bi naše aplikacije postale manj varne ter bolj / znak za konec razprave/ izpostavljene napadom. To pa zato, ker bo za delovanje avtomatskih filtrov potrebno v aplikacijah poslabšati varovanje podatkov, da jih bodo filtri lahko pregledali.

Skratka, minister, kako opravičujete to svoje omahovanje, ko gre za grob napad na pravico do zasebnosti svojih državljanov? In zakaj se Slovenija odločno ne postavi, ne pridruži klubu držav, ki hočejo ubraniti Evropo pred tovrstnimi avtoritarnimi tendencami? In kakšno bo torej stališče Republike Slovenije v oktobru? Hvala za odgovor.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Spoštovani minister, imate besedo za odgovor.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Hvala lepa, spoštovana gospa poslanka, saj ste že kar sama v sami razpravi navedla kar nekaj teh ključnih iztočnic. In sicer Evropska unija je 11. maja 2022 predstavila predlog uredbe o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej. To je pomembna uredba. Vendar je Republika Slovenija seveda tudi dobila mandat, da se pogaja z Evropsko komisijo in sicer na vseh ravneh, in sicer v Državnem zboru 9. 9. 2022. In ta pogajanja so seveda potekala, potekala so o varstvu temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Tukaj ste tudi sama navedla kar nekaj razlogov. Pogajali smo se o varstvu podatkov in pa osebnih podatkov, torej v sam poseg v to, pogajali smo se o varstvu zasebnosti in pa seveda o spoštovanju načela sorazmernosti in ta pogajanja so bila pravzaprav kar zahtevna, vendar moram vseeno povedati, da v teh pogajanjih je Republika Slovenija prišla do odločitve, da to ne zasleduje oziroma gre prekomerno, se posega v same, samo varstvo temeljnih pravic, tudi varstvo podatkov in pa seveda v varstvo zasebnosti in se ne spoštuje načelo sorazmernosti, tako kot bi želela v samem postopku, ki ga pravzaprav sama uredba zasleduje, torej določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej.

Slovenija se je vseskozi zavzemala, da bo predlog uredbe omejen samo na tisto, kar je nujno potrebno za varstvo pravic in boj proti spolnim zlorabam otrok na spletu in da uporabljamo tehnologijo, ki ne bo vključevala sistematičnega filtriranja sporočil. O tem ste tudi vi pravzaprav tukaj povedala. In predlagamo seveda rešitev, v kolikor bi jo podprli, je ta rešitev dokaj problematična. In nenazadnje, presega same, samo, samo, poseg v varovane pravice, tako temeljne človekove pravice, kot seveda podatke in pa zasebnost. Zato je Slovenija že v samih pogajanjih, o pogajanjih ocenjevala, da gre za zelo problematično materijo, tudi ne nazadnje za pregrob poseg. Zato smo pravzaprav mi na to vseskozi opozarjali, opozarjala je tudi pravna služba sveta. Tudi oni se s tem niso strinjali, kajti enostavno to ne bi bilo ubranljivo na evropskem sodišču. In ko je prišlo do glasovanja, se je Slovenija vzdržala. Mi smo glasovali proti, ker vseeno zasledujemo uredbo kot tako, za kar je bila pravzaprav tudi predstavljena, in sicer Uredba o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej. To se nam zdi še posebej pomembno, da je treba nasloviti in jaz verjamem, da bomo prišli do kompromisa, ki bo seveda na nek način pravno dopusten in seveda tudi, tudi za to bodo orodja, ki ne bodo presegala svojih pooblastil. Smo pa seveda podali tudi izjavo in ob glasovanju in seveda tudi obrazložili, kaj iz tega smo kot Slovenija, zakaj smo se vzdržali, kaj je seveda bil namen te uredbe in na kaj opozarjamo. Nismo bili edini, je pa. vseeno to je seveda na mizi države, se o tem še vedno usklajujemo. V tem trenutku zelo težko vam povem, kako bom v Luksemburgu glasoval, vsekakor pa ne za to, da podpremo nekaj, kar je ustavno v Sloveniji nedopustno, ker posega krepko v samo pristojnost tako organov kot na drugi strani varstvo človekovih pravic. Vseeno pa na evropski ravni moramo priti do rešitve, kako in na kakšen način bomo lahko posegali in preprečevali zlorabo otrok. / nerazumljivo/ spolno zlorabo, za kar je uredba ima sama po sebi namen. In verjamem, da bomo tudi znotraj teh razprav, ki potekajo, seveda o tem tudi, tudi našli kompromis, rešitev, vendar še enkrat poudarjam, mi nismo želeli, želeli s svojim ne zaustavljati same uredbe, za kar je namen, nismo pa želeli pravzaprav glasovati za nekaj, kar pravzaprav ni pravno dopustno.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala, minister. Saj razumem, da niste hoteli zaustavljati, ker seveda namen je seveda ta pravi, prioriteta je prava, ampak način je pa popolnoma zgrešen in tako kot je ta trenutek videti, uredba je katastrofalen poseg v temeljne človekove pravice. In zdaj me zanima, ne, zdaj jaz pričakujem, mi pričakujemo sledeče. Če bo ta norost uspela v Bruslju, bo gotovo šla na Evropsko sodišče za človekove pravice in bo zagotovo padla. Problem je, da so ti postopki dolgi, ne. Vmes bo enormna škoda narejena, masivna nadzorna infrastruktura bo vzpostavljena, zasebni podatki počrpani, izvajalske pogodbe sklenjene in strojni modeli izurjeni. In ko je enkrat vse to postavljeno, se je zelo težko, pravzaprav nemogoče vrniti nazaj in v celoti povrniti stanje kot je bilo pred tem. In zato me zanima bolj jasen odgovor z vaše strani. Eno je, da ste dopustili, da gre postopek naprej, kar spoštujem, ampak drugo pa je, če bo ta uredba ostala takšna kot je, se pravi škodljiva, kaj bo v takem primeru naredila Slovenija, ali bo torej rekla odločen ne. Kajti pri taki stvari se pač ne moreš vzdržati, s tem tudi na primer omogočaš, da prevladajo potem tisti, ki so za, ker jih ne nevtraliziraš s proti glasovanjem, ne. In me zanima ali se bomo torej mi postavili v bran temeljnim pravnim normam in se uprli proti avtoritarnim tendencam, ki se na žalost kar malo krepijo na ravni Evropske unije. Hvala za bolj določen odgovor.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovani minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

BOŠTJAN POKLUKAR (minister za notranje zadeve): Še enkrat, spoštovana gospa poslanka. V tem trenutku zares težko rečem, kakšna materija uredbe bo na mizi, ker se besedilo še oblikuje, na različnih nivojih se seveda tudi države med seboj pogajajo, na kakšen način bo prišlo do samega zapisa te uredbe. Vendar še enkrat, tukaj moramo vseeno jasno povedati, da gre za Uredbo o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej in samo po sebi tukaj mi kot država ne vidimo nobenih težav. Je pa res, da postopek kako priti, oziroma orodja, ki jih uporablja, v kolikor ne bodo dopustna, jih Slovenija ne more in jih ne bo podprla, tukaj ste lahko brez skrbi. In v kolikor to ne gre ne v evropski pravni okvir in v nacionalni pravni okvir Republike Slovenije in da posegamo v nekaj, kar pravzaprav je v Sloveniji nedopustno, za to ne moremo glasovati in tega ne moremo podpreti. Je pa, še enkrat opozarjam, v tem trenutku nimam na mizi besedila, uredba. Pogajanja še potekajo, svet ministrov za notranje zadeve bo v sredini oktobra v Luksemburgu in do takrat se lahko zgodi še marsikaj. Lahko se zgodi tudi, da v kolikor na Koreperju ne bo zadostne večine, ta predlog sploh ne bo prišel na svet ministrov. Se pa že nekaj časa o njem pogovarjamo zelo aktivno, nekatere države so izrazile zelo podobne pomisleke kot mi, smo jih tudi zapisali v samem, ob glasovanju zakaj smo se vzdrževali, ampak še enkrat, na eni strani dober namen, na drugi strani pa orodja, ki so praktično nedopustna, ki gredo preko, bom rekel, samega pravnega okvirja v poseg tako človekovih pravic kot zasebnosti kot nenazadnje tudi spoštovanja sorazmernosti, kar je seveda ključno, čez to ne bomo dali svojega, da ne bomo se vzdržali predvsem lahko tudi rečemo ne. Še enkrat, v tem trenutku vam kako bo Slovenija glasovala, ne bomo mogli povedati, je pa res, da greš seveda svet teme Sveta ministrov za Luksemburg še seveda na Odbor za evropske zadeve in seveda verjamem, da bo ta diskusija tudi tam. Še enkrat pa preko teh stvareh, ki so v Sloveniji svete, tudi na svetu ministrov ne bomo glasovali. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Kolegica doktorica Tatjana Greif bo zastavila vprašanje ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospe Mateji Čalešić.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Spoštovana kolegica, imate besedo. Hvala za besedo, spoštovana ministrica. Mestna občina Ljubljana si je zamislila nov poseg oziroma golosek dreves na območju varovalnega gozda Grajski grič v Ljubljani, Zavod za gozdove pa je to potrdil pod izgovorom obnovitvene oziroma pomladitve gozda. Preko gozdnogospodarskega načrta 2025 do 2034 se namerava legalizirati posek vseh dreves na območju grajskega griča, se pravi varovalnega gozda in mu se tudi odvzeti status varovalnega gozda. Ta načrt ne upošteva naravovarstvenih smernic za KGE Ljubljana in celo povečuje najvišji možni posek za 40 procentov. Torej, iz prvotnega goloseka se zdaj ta zadeva širi, se pravi iz prvotnega helikopterskega goloseka, dela pobočja grajskega griča se zdaj to širi na še večje, na še večje področje torej sečnje, na varovalnega, varovalnega gozda. Razglas ali odvzem statusa varovalni gozd je izključno v pristojnosti Vlade Republike Slovenije, zdaj pa si to pristojnost lastita MOL in pa Zavod za gozdove. Gre za kršitev pravnega reda Republike Slovenije z nepopravljivimi posledicami za okolje, naravo in za uničenje varovanega biotopa. Torej sprašujem. Osnutek gozdnogospodarskega načrta enote Ljubljana je zdaj javno razgrnjen na spletnih straneh vašega ministrstva. Kaj pomenijo napovedi Zavoda za gozdove za odvzem statusa varovalni gozd na področju Grajskega griča in pristojnost Vlade Republike Slovenije si nezakonito prilašča MOL in pa Zavod za gozdove. Kakšno je tukaj stališče Vlade? In še to. Kulturno varstveno soglasje določa varstveni režim za to področje tudi, se pravi, ZVKD varovanje kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vrednot v celoti in neokrnjeni izvirni podobi in zagotavljanje značilnih pogledov. Vsega tega zdaj ni.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana ministrica, imate besedo za odgovor.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Najlepša hvala za besedo. Bom nekoliko v začetnih fazah samo na krajše orisala potek tudi za samo razglasitev varovanega gozdova in se potem tudi do trenutne situacije bom izpostavila kakšno je stanje. 63. člen Zakona o gozdovih določa, da se varovalne gozdove razglasijo gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča. V skladu s 45. členom zakona se varovalni gozdovi razglasijo s predpisom vlade. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije to določa v prilogi 1 gozdove, ki so razglašeni za le-take. In v prilogi 1 je uvrščen tudi varovalni gozd z identifikacijsko številko v obsegu površine nekoliko manj kot dva hektarja, ki leži na območju Grajskega griča. Podlaga za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji so gozdnogospodarski načrti, je dokument, ki podrobneje usmerja razvoj gozdov v gozdno gospodarske enote in je izdelan na podlagi veljavnih predpisov. Predmetni gozd spada v gozdno gospodarsko enoto Ljubljana, Gozdno gospodarski načrt za gozdno gospodarsko enoto Ljubljana za ureditveno obdobje 2025-2034 in je v postopku sprejemanja. Ministrstvo je skladno s pravilnikom o načrtih in upravljanju z divjadjo s strani Zavoda za gozdove prejelo osnutek gozdno gospodarskega načrta ter izdalo sklep o javni razgrnitvi samega osnutka. Trenutno se ministrstvo ne opredeljuje do samega dokumenta. Javna razgrnitev poteka v obdobju 9. septembra do danes in javna obravnava je bila opravljena 17. septembra. Predpostavljamo, da so se vsi zainteresirani udeležili javne obravnave.

Predvsem pomembna informacija je pa, da zbrane pripombe bo preučil svet območne enote zavoda za gozdove, katerega član je tudi predstavnik Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in do njih zavzel stališče, ki se mora upoštevati pri samem predlogu gozdnogospodarskega načrta. Po zaključenem predpisanem postopku se načrt sprejme z aktom ministra, se pravi pravilnik, in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Do sprejema gozdno gospodarskega načrta za Gozdno gozdarsko enoto Ljubljana za ureditveno obdobje se skladno z določilom prvega odstavka 15. člena zakona uporablja veljavni načrt. Predvsem pa, ko gozd prejme status varovanega gozda, tudi če v gozdno gospodarskem načrtu, to, kar ste deloma izpostavila kot problem, da bi bila lahko izločitev je uredba, katera se, dokler se uredba ne spreminja nad gozdno gospodarskim načrtom, se pravi nad tudi samim pravilnikom ministra. To je zelo pomembno, da razumemo, tako da v tem primeru, kar se skozi vprašanje izpostavlja in poudarja, razumem morda bojazni in pomisleke, pa vendar se zavarovani gozd ne spreminja v tem trenutku nič. In predvsem pa, da bi rada poudarila, da izločitev varovanega gozda z identifikacijsko številko, ki jo ima iz varovanih gozdov ni predvidena. To so informacije, ki jih imamo na ministrstvu, se pravi tudi v sklopu gozdno gospodarskega načrta in na ta način bo tudi ostalo. Tako da jaz mislim, da je to tisto zagotovilo, kjer je bilo vprašanje utemeljeno? Kaj se bo zgodilo in kdaj bo to vlada izvzela iz gozdno gospodarskega načrta. V tem trenutku ni predvideno in predvsem pa tudi uredba v nobeni fazi se ne spreminja, zato da bi se lahko tudi z gozdno gospodarskim načrtom, v kolikor ne bi bilo zajeto, dokler je status varovanega gozda ne moremo spreminjati in v bistvu posegati v tak gozd. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala lepa. Torej, Zavod za gozdove je civilni javnosti potrdil pismeno, da se bo ta status varovalnega gozda spreminjal. Skratka, po projekciji švicarskih študij za 520 mest se Ljubljana segreva najhitreje na svetu. In do leta 2050 se bo temperatura v poletnih mesecih zvišala za 8 °C. Podnebni zlom bo Ljubljano hudo prizadejal. Zato je odgovorno upravljanje z mestnimi gozdovi še posebej odločilno. Po podatkih Evropske agencije za okolje ima Ljubljana tudi le 1 odstotek urbanih zelenih površin in je med evropskimi prestolnicami na predzadnjem mestu.

Sprašujem zdaj, kaj boste storili, sled te izjemno resne situacije, ali boste zaščitili urbani gozd? In, ali boste upoštevali strokovne pripombe, ki jih je pripravil Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ob napovedih novih golosekov na grajskem griču? Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.

MATEJA ČALUŠIĆ (ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): Hvala. Predvsem iz vidika varovanja narave in segrevanja našega planeta vem, da večkrat tudi sama poudarjam, da so to izredno in izrazito hude in pomembne tematike in da čisto vsako drevo, vsak gozd ali pa kmetijsko zemljišče, ki ga ohranimo, je izrednega pomena. Tako kot sem povedala, glede na razgrnitev in na pripravo gozdno gospodarskega načrta, iz strokovnih vidikov glede na drugi del vprašanja, član v svetu območne enote Zavoda za gozdove, kjer je predstavnik Zavoda za varstvo narave, v kolikor je podal oziroma bo podal pripombe in zavzel stališče, se jih mora upoštevati pri pripravi gozdno gospodarskega načrta. To je zelo ključno, da razumemo in na drugi strani pa predvsem vezano na varovani gozd na območju grajskega griča, ki smo ga, ki ste ga izpostavili v vprašanju, pa ponovno poudarjam, da ni predvideno trenutno nikakršna sprememba ali pa izvzetje tega dela gozda iz statusa varovanega gozda. To je eden izmed tistih majhnih korakov, pa vendar zelo, zelo pomembnih na problematiko segrevanja našega planeta in okoljskih klimatskih sprememb, kjer resnično tudi s strokovnega vidika, predvsem podnebnega, ekonomskega in socialnega, ko skušamo ohranjati uravnoteženost, pa vendar je v prvi meri vedno, na kakšen način iz okoljskega vidika, gozdovi in v bistvu narava, ki jo ohranjajo, vplivajo dobro, v dobri smeri na naš planet, tako da hvala za vprašanje.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Kolega Miha Kordiš bo zastavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luki Mescu ter ministrici za zdravje, doktorici Valentini Prevolnik Rupel. Ker pa sta oba odsotna, vas prosim, da najavite ali želite pisni odgovor ali pa ustni na naslednji seji.

Izvolite.

MIHA KORDIŠ (NeP MK): Predsedujoča, hvala za besedo.

Želel bi ustni odgovor na naslednji, na naslednji seji. Gre se namreč za tako imenovani enotni izvedenski organ, ki ureja pravice bolnih, ki naj bi urejal pravice invalidov, zlasti v odnosu do njihovega delovnega razmerja. In ta zakon je bil vložen tik pred parlamentarnimi počitnicami v sredini julija v zakonodajni postopek.

Zdaj, tisto, kar me je pri tem zakonu na začetku najbolj presenetilo je dejstvo, da je dodeljevanje in upravljanje nekaterih najbolj osnovnih pravic delavskega razreda, kot sta pravica do socialne varnosti in pravica do bolniške odsotnosti, koalicija očitno želela ali pa še vedno želi urejati s poslanskim zakonom. To ni nekaj, kar se dogaja vsak dan. Potem sem šel pa gledati, brati ta sam zakon. Zakon je, milo rečeno antisocialen, protidelavski in izpade, kakor da so ga napisala kar delodajalska združenja sama, zato, da bolne in invalidne ljudi pod vsako enakimi(?) pogoji sterajo v proizvodne hale.

Konkretno, da boste vedeli, da to ni samo prazna vrednostna sodba, vam bom navedel tri ukrepe in tri elemente tega zakona. Prvič, po tem zakonu bi inštitut, kar je ta enotni izvedenski organ, aktivno nadziral in uvajal delavke in delavce organom, če bi si drznili v najmanjši možni meri kršiti navodila zdravnika med bolniško. To so ta navodila, saj ste bili že vsi kdaj pri zdravniku, ki so v tem trenutku pisana, zelo ohlapno, ker niso pravno zavezujoč dokument, ampak so nek življenjski odnos med zdravnikom in njegovim pacientom in zagotovo to ni dokument in ni papir namenjen črkobralskemu sledenju.

Drugič. Ta inštitut bi nadzor nad delavci izvajal na podlagi anonimk in citiram iz zakona, "drugih pravnih ali fizičnih oseb."

In še tretjič. Poleg tega bi po predlogu delavcu bilo zavrnjeno izplačilo bolniško, če bi imel dokumentirane zdravstvene težave. V angleščini temu rečejo "preexisting conditions" in je eden izmed varčevalnih ukrepov, s katerimi režimi / znak za konec razprave/ pritiskajo na delavce in bolnike, da niti ne omenjam, kakšne nove možnosti izkoriščanja tuje in zdravstveno slabo informirane delovne sile tak zakon odpira pri nas. Ne rabim niti posebej razlagati. Kako bo šlo naprej s tem zakonom, glede na to, da ga je predložila največja koalicijska stranka, glede na to, da je prepisan(?) po meri delodajalcev, kapitala in po vsej verjetnosti uživa podpore iz desne, si ni težko predstavljati.

Za ministra in ministrico imam za to vprašanje, kako gledata na ta zakon? Hvala.