Govor

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 34. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje in vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 34. seje, predlog katerega ste prejeli v petek, 12. septembra, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. 80 poslank in poslancev navzočih, 60 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 60.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 34. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 30 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri pa odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja - prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Posebej vas opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: magister Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo; doktorica Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve; Doktor Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, ki bo odsoten od 13.30. do 16. ure; Klemen Boštjančič, minister za finance; magister Borut Sajovic, minister za obrambo; doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; ter Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade doktor Robert Golob, poslanska vprašanja pa mu bodo postavili: Franc Breznik iz Poslanske skupine SDS, Janez Cigler Kralj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, doktor Anže Logar iz Poslanske skupine Nepovezanih poslancev in Jani Prednik iz Poslanske skupine SD.

In sedaj dajem besedo kolegu Francu Brezniku. Kolega, izvolite, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Najlepša hvala, gospa predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade. Čestitam vam za nov mandat na čelu vaše stranke. Citiral bom izjavo z vašega kongresa, da ste ponosni na prehojeno pot in da ste vse sanjale, vse sanje, ki ste si jih zastavili v tem mandatu, tudi dosegli. Kako vidimo vaše sanje in cilje, ki ste jih dosegli, pa bom nakazal nekaj grafov, nekaj statistike, ki bo sedaj predstavljena v naslednjih 2 minutah. Začeli ste s tako zvano resetom zakonodajnih rešitev zadnje Janševe vlade, torej Govorili ste o čiščenju janšistov in z obremenitvijo povprečne plače v Republiki Sloveniji. Potem ste nadaljevali z davkom dviga davka na kapital na 25 procentov, kasneje ste posegli na normirance, kjer ste prag znižali na 60000 evrov. Zastavili si, da boste svoje menedžeriranje peljali preko 20 ministrstev in med drugim ste dali tudi izjave, da podjetja naj lahko tudi optimizirajo svoje davke na Hrvaškem ali morebiti tudi v Srbiji. Kasneje ste implementirali, lahko bi rekel, zelo ponesrečeno tudi Zakon o čezmejnem opravljanju storitev agencijskih delavcev in tako naprej. V letu 2023 so zadeve videli nekako v svetovne korporacije, nekako takole. Švicarski inštitut IMD in nam je že naslednje leto podal, da je Slovenija padla na lestvici svetovne konkurenčnosti, isto je ponovil leta 2024, kot najbolj porazne sta zlasti vladna in poslovna učinkovitost. Predvsem so ugotavljali koordinacijo 20 ministrstev. Prav ta isti inštitut je v letošnjem letu pred tremi tedni ugotovil, da Slovenija izgublja temelje konkurenčnosti. Konkurenčnost Slovenije je v zadnjih letih peša na skoraj vseh pomembnih področjih, še zlasti pa je zastoj opazen na tistih, s katerimi je Slovenija sicer se je več let ponašala. Nato se je nadaljevalo. Slovenija med državami z največjim padcem industrijske proizvodnje, torej z odhodom ne samo multinacionalk, ampak številnih slovenskih podjetij na Hrvaškem, ki je med tem časom naredila veliko davčno reformo dveh dohodninskih razredov in uvedla tako imenovano socialno kapico. Na to so opozorili predstavniki Slovenske demokratske stranke tudi na 57. sejmu MOS. Potem veliki naslovi odhoda velikih tehnoloških velikanov, ki zapuščajo Slovenijo. Vsi ti, kar govorim, lahko bi rekel, so predstavniki levih medijev. Potem zaposleni smo bili v obdobju zadnjih treh let prikrajšani za 2000 evrov. Uradna inflacija v Sloveniji v tem trenutku znaša pod vašo vlado 20 procentov, se povečuje. Kilogram kruha danes stane 3 evre, kmet dobi za to 20 centov. Ker ne razumemo več tudi vaših fiskalnih zadev, več kot milijarda v proračunska luknja, padec gospodarske rasti Slovenije iz 2,1, nič cela odstotno točko vas sprašujem:

Kateri ukrepi so tisti, s katerimi boste dvignili torej gospodarsko rast in morebitno blaginjo Slovencev in Slovenk? Najlepša hvala za vaše odgovore.

PODPREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Predsednik Vlade, doktor Robert Golob, imate besedo za odgovor, izvolite.

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Hvala lepa. Bom začel tam, kjer so podatki nesporni in niso stvar posameznih poročil, ampak uradnih statističnih podatkov Eurostata, Evropskega urada za statistiko. Eurostat ugotavlja tri stvari, ki so pozitivne za Slovenijo, ugotavlja, da so Slovenci na drugem mestu po zadovoljnosti z življenjem. To ni moja ugotovitev. Uradni podatek Eurostata. Ugotavlja, da smo Slovenci na drugem mestu po socialni neprikrajšanosti, se pravi, vse ostale države razen ene imajo višjo stopnjo socialne prikrajšanosti kot Slovenija. In ta isti, ti isti podatki ugotavljajo, da je v resnici Slovenija med desetimi najbolj varnimi državami na svetu in tistimi državami, kjer se splača živeti potem, ko odideš v pokoj. To so uradni podatki o kvaliteti in kakovosti življenja. Tudi iz vašega vprašanja je bilo najprej vidno, da boste spraševali o tem. Danes ste začeli govoriti o popolnoma nekih drugih stvareh, ki s kvaliteto življenja neposredno nimajo prav dosti.

Druga stvar, gospodarska rast. Res je, v prvem četrtletju, tega nihče ne skriva, je imela Slovenija upad gospodarske rasti, trajal je samo eno četrtletje. V drugem četrtletju, uradni podatki Eurostata, Slovenija je ob sicer zmerni rasti na četrtem mestu na četrtem med vsemi članicami Evropske unije in bistveno višje od evropskega povprečja v drugem četrtletju. Zakaj je bilo drugo četrtletje za celo Evropo slabo, ker je bilo slabo zaradi trgovinskih vojn. Kdo je začel trgovinske vojne z Evropo? Naša zaveznica in največja ekonomska velesila Združene države Amerike. In ravno zato, zaradi negotovosti, ki so jo sprožile Združene države Amerike pod sedanjo administracijo, je prišlo do zastoja v celi Evropi. Slovenija tukaj ni izjema. Slovenija je odprta država, v veliki meri se zanašamo na to, da svojo blaginjo gradimo na izvozu tako blaga kot storitev. In prišlo je do manjšega zastoja. Poudarjam, že v drugem četrtletju so podatki bistveno bolj obetavni v Sloveniji kot marsikje drugje, še posebej pa pri tistih članicah, po katerih se tako radi zgledujemo. Namenoma ne bom šel na to, kaj bi se dalo, če bi se dalo, bom pa povedal, da uravnoteženost gospodarskega razvoja pomeni štiri stvari naenkrat, ne eno samo. Začne se pri zaposlenosti. Koliko ljudi ima delo? Slovenija je v mandatu te Vlade ves čas med evropskimi rekorderkami po številu, po številu zaposlenih in po številu, po majhnem številu brezposelnih. Rekorderji smo ves čas, ker skrbimo za to, da imajo ljudje delo. Slovenija istočasno vsako leto sproti zmanjšuje javni dolg. Zmanjšuje javni dolg. Prejšnja vlada ga ni nikoli zmanjšala, niti eno leto. Mi ga konstantno znižujemo in kot rezultat tega je, da imamo ne s strani enega poročila, ampak s strani največjih bonitetnih agencij širom sveta, kaj? Prvič, izboljšanje obete, prvič ta Vlada dobi izboljšane obete. In kaj pomenijo izboljšani obeti bonitetnih agencij? Nižjo, nižje stroške zadolževanja. Ne samo, da nam dolg pada, tudi za obresti plačujemo manj zaradi dobrih politik, fiskalnih politik te Vlade. O tem govori cel svet, cel svet brez izjeme govorijo, ko pridejo na obisk v Slovenijo. Jutri bodo spet na obisku v Sloveniji. Vam predlagam, da se udeležite teh zasedanj, ko bo evropski finančni vrh v Sloveniji in se prepričate neposredno. In potem bo mogoče lažje razumeti, zakaj imamo zmerno rast, zakaj imamo zmerno inflacijo, pa čeprav je ta problem v tem trenutku, in imamo padajoči javni dolg. To je tisto, kar jaz imenujem uravnotežen razvoj celotne družbe in nadaljevali bomo še naprej s tem.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Spoštovani kolega, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

FRANC BREZNIK (PS SDS): Moram priznati, da tega nisem nikjer zasledil. Bom pa, če ne verjamete meni, nekako prvič prebral pismo v magazinu slovenskih podjetnikov vašega intimnega prijatelja, ki je bil tudi na vaši poroki, za kar vam čestitam, gospoda Jože Pečečnika. Kako vaš intimen prijatelj vidi trenutno stanje? Zapis izpred tri dni. Dovolite. "Če bi se izrazil po medicinsko, bi lahko rekel, da ima Slovenija raka, ki smo ga podjetniki diagnosticirali in pravočasno odkrili. Vlada pa se za ne zmeni, saj ko bo pacient umrl, njih ne bo več na oblasti. Dejanja kažejo, da smo postali pasivni opazovalci, otopeli in brez pravega zanimanja za prihodnost. Zakaj, kaj se je zgodilo? Zakaj podjetniki panično prenašajo podjetja v druge države, kjer iščejo večjo stabilnost in varnost ter predvidljivo okolje? Kakšna je to popotnica za sanje, če vsakega pol leta dobiš nov davek, pa čeprav si že zdaj popolnoma nekonkurenčen na področju plač. Kako naj podjetnik sploh načrtuje rast in dela dolgoročne načrte, če ne ve, kaj ga čaka? Markovič," - govori o svoji poti -, "in nato Drnovšek, pa kasneje Janša so nam dali zagon in sanje, da smo ustvarjali. Vsa Slovenija je začela cveteti in ustvaril sem podjetje, ki je delovalo v 113 državah in v prodaji bi bilo vredno skoraj pol milijarde ameriških dolarjev". Potem vaš kolega nadaljuje: "Ali bomo pustili, da umremo zaradi raka ali bomo stvari reševali bolj konkretno kot podjetniki, saj naše prošnje, predloge in sestanke, obljube Vlade ne dajo prav nobenega upanja?". Na koncu ta zapis konča: "Je glas zdravega razuma in preproste kmečke pameti vseh nas utišan na račun vladnega populizma. Vsak, ki kaj ustvarja in sanja, dobi po glavi. Edini cilj politikantov je čim večja odvisnost od države - če si odvisen, potem si samostojen. Kaj niso to Butale? Še malo bomo spet nosili pionirske kapice, vsi enake zelene, na katerih bo pisalo I Feel Slovenija". To so mnenja vašega intimnega družinskega prijatelja. Kaj menite na te njegove ugotovitve glede vašega vladnega delovanja?

Najlepša hvala, spoštovani predsednik Vlade.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Izvolite, predsednik, imate ... / govorita hkrati/

DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Jaz ne vem, če prav razumete, kaj pomeni intimno, ampak okej.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Imate besedo za odgovor ... / nemir v dvorani/

nadaljevanje DR. ROBERT GOLOB (predsednik Vlade): Mogoče si preberite SSKJ.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Oprostite, prosim za