Hvala. Besedo ima še predlagatelj, gospod Jožef Jelen, izvoli.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Ja, predsedujoči, hvala lepa za besedo, hvala lepa obema sekretarjema za odgovore. Sem vesel, da je gospod Šefic izpostavil stroko in pravico, mislim, da stroka mora tu pač odigrati svojo vlogo, da ne bo kasneje dvomov. Zdaj, pri vseh teh priporočilih še nisem predstavil tretje priporočilo.

To priporočilo je, da Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da največ v treh mesecih razreši vse pripombe in rešene postopke glede odškodnin ter zagotovi izplačilo predplačil za obnovo poškodovanih stanovanj tudi tistim, ki na dan 31. 7. 2023 niso imeli urejenega uporabnega dovoljenja ali pa stalnega prebivališča na tem naslovu. Zdaj vemo, da vsi ti, vse te pripombe oziroma nestrinjanja gredo v veliki meri mogoče tudi zaradi napak pri vnosu v sistem Ajda, ali za različne podatke v naravi, velikosti objektov ali v Gursu, tako da ljudi pa to najbolj žalosti, ker nekako so se odzvali na vse te dopise, potem pa ni odgovorov, tako da to se vleče že nerazumno dolgo.

Vemo, da smo mi tudi imeli eno sejo matičnega Odbora za infrastrukturo, to je bila 50. seja, katera je bila, mislim da četrtek, 10. 4. 2024, kjer smo pač tako koalicija kot opozicija imeli na začetku različne, različne, različne sklepe, na kar smo pač takrat po pavzi se uskladili in smo sprejeli dva sklepa. Jaz jih bom prebral zato, ker deseti, četrti, 2024, danes smo pa 18. 9. 2025, in da ena skupina ljudi takrat, ko je bila prizadeta po poplavah, še ni dobila predplačil oziroma povrnjenega dela škode. Mislim, da ni v redu. Sklepa sta se pa sledila takole.

Prvi sklep: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor predlaga Vladi, da v program odprave posledic škode poplav in plazov iz avgusta 2023 vključi tudi naslednje fizične osebe, lastnike stanovanjskih nepremičnin, ki so bile v gradnji. In na dan nesreče še niso imele hišne številke, zaradi česar ni bilo mogoče v stanovanjski nepremičnini prijaviti stalnega prebivališča, pri čemer je treba zasledovati cilj reševanja. Primarne nepremičnine za bivanje oškodovanec oziroma člani njegove družine. Nimajo v lasti druge primerne stanovanjske nepremičnine. In omogočiti morebitno okoriščanje, in ki so bile naseljene na dan nesreče v njih in ni bilo stalno prijavljenih oseb, vendar je bilo stanovanje dejansko uporabljeno za bivanje ob pogoju, da je predhodno izveden postopek preverjanja resničnosti stalnega bivanja, ki ga izvede upravna enota skladno z določili zakona o prijavi prebivališča, pri čemer je treba zasledovati cilj reševanja primarne nepremičnine pri bivanju. Oškodovanec oziroma člani njegove družine. Nimajo v lasti druge primerne stanovanjske nepremičnine in omogočiti morebitno koriščenje.

Drugi sklep: odbor predlaga Vladi, da preuči možnosti sprememb Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč z namenom izboljšanja sposobnosti države pri obvladovanju zmanjševanja škod, ki jih je povzročila, ki so jih povzročile naravne nesreče ter zagotovitve prožnejših oblik financiranja različnim oškodovancem.

Zdaj pač takrat sta bila sprejeta ta dva sklepa, takšna kot sta bila. Vemo, da se prvi nekako ni mogel izvesti, ampak ta drugi, recimo, da pač Vlada pripravi predlog zakona. Mislim, to traja res dolgo, eno leto pa pol. Vemo, da so tu družine, tu so, tu gre predvsem za mlade družine, katere so si na novo zgradile stanovanja. Vemo, da skoraj vsi najemajo različne kredite in sami niso bili finančno sposobni odpraviti teh škod, tako da so si, kakorkoli so si ta denar sposodili za eno določeno obdobje in kar nekaj je takih, ki imajo sedaj problem in jaz mislim, da to priporočilo, to priporočilo bi mirno sprejeli tudi poslanci koalicije, kajti tudi takrat ste sprejeli ta sklep, kateri se pač, na katerega se to priporočilo tudi nanaša.

Jaz imam tule pred sabo tudi en dopis ene izmed teh družin, katera je pač bila udeležena v tem postopku. In so jim takole napisali 21. novembra 2024, to bo kmalu eno leto: Pogoj za dodelitev sredstev, potek izplačil in postopek dokazovanja porabljenih sredstev je sprejet v rednem programu odprave posledic poplav in škode na stvareh zaradi močnih neurij z večnim obilnim deževjem, poplavami iz avgusta 2024, kjer so določeni kriteriji za izplačila ter dokazovanje porabljenih sredstev. Gre za postopek dodelitve dela sredstev, vloženih v obnovo stavbe, sofinanciranja, nepovratna pomoč države le za manjšinski delež do 40 odstotkov sredstev. In na koncu mislim, da potem jih obvestijo, da: uvrščeni ste na seznam o prejemu obvestila o možni vključitvi v postopek za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče, 4. avgusta 2023. Namreč ti so potem posredovali vsa ta dokazila in do danes še ni bilo odgovora. Potem jim pa tudi napišejo: Svetujemo vsem, ki so oziroma bodo prejeli sredstva iz državnega proračuna za pomoč pri obnovi, da shranijo, skrbno shranijo račune za opravljene storitve in nakup materiala. Po končani obnovi jih bodo potrebovali kot dokazilo, da so prejeta pomoč iz javnih sredstev ustrezno porabili za obnovo poškodovanih stanovanj, tako tisto, ki so jo prejeli v obliki predplačil, kot tisto, do katere bodo posamezni lastniki upravičeni po končni oceni škode. Ob tem mora datum na računu in seveda dokazati, da je bila storitev opravljena po naravni nesreči. Kot dokazila pa bodo v pomoč tudi fotografije pred in po obnovi. Tako da ti ljudje zdaj nekako čakajo na miloščino, tako kot ste prej rekel, nekega uradnika, ki ni najbolj zainteresiran za to delo. In jaz mislim, da na to temo smo že velikokrat govorili, meni se že zdi malo, malo smešno, da je treba ene in iste stvari profesionalcem kar naprej razlagati. Ti ljudje dobivajo, ki imajo imena in priimke, in dobivajo seveda za to tudi plačilo. Tako da jaz tega ne razumem, da se te stvari ali se zavržejo ali pa se rešijo, ampak ne morejo v negotovosti pustiti teh družin, ko tudi neka velika finančna sredstva niso potrebna, da se pač tu popravijo te nepravilnosti.

Tako da jaz bi počasi tudi zaključil v glavnem. Kakorkoli je bilo očitano, da pač nabiramo neke politične točke, namen vseh teh priporočil je bil tudi, da nekako damo jasen signal vsem tem odločevalcem, birokratom, da je pač potrebno nekaj storiti na tem področju. S tem tudi pomagamo ministrom, sekretarjem, da bodo nekako lahko tudi s tem dokazali, da ni nad temi ljudmi samo modro nebo, ampak da še kaj drugega. Tako da, poglejte, ljudje tam na poplavljenih območjih, ko živijo, kot je že bilo prej rečeno, za ta državni prostorski načrt, da se pripravljajo te podlage in to, poglejte, vsi ti ljudje, ki tam živijo, plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, plačujejo kakršnakoli zavarovanja za svoje domove. Ampak tem ljudem je bila zmanjšana vrednost njihove nepremičnine. Različni dogodki se v življenju zgodijo in tudi takšni primeri so že bili, da so pač se te nepremičnine prodajale zaradi teh in drugih razlogov. In morate mi verjeti, da na tem delu, poplavnem, je ogromno objektov, kateri niti približno ne dosegajo te cene, katera jim je bila ocenjena ob škodi sistema v sistemu Ajda. In če pride do prodaje oziroma odtujitve vseh teh objektov, ljudje ne bodo dobili tega, teh sredstev oziroma jih bodo težko prodali. Tako da jaz mislim, da bi tudi že zaradi tega morali pohitriti s temi postopki nekako, da se pač ljudem zagotovi ta pravica do vrednosti njihovega premoženja, ne, njihovega premoženja. In hvala bogu, bom rekel, da ste umaknili tudi ta davek na premoženje, kajti potem bi ti ljudje poleg tega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča morali še plačevati davek na premoženje, vemo pa, da premoženje v tistih predelih nima takšne vrednosti kot drugje oziroma kot so jo imeli pred poplavo ali pa še prej.

Mi smo, mi smo, tudi pred enim letom približno sklicali sejo Državnega zbora na to temo, ampak na ukrepe eno leto po poplavah in takrat smo predlagali pet priporočil. Jih bom samo na brzino preletel. Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado, da poenostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor za nadomestne gradnje, ki so posledica poplave zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Mi smo že takrat rekli, da je treba te postopke pospešiti, pa danes ugotavljamo isto. In sami ministri in predsednik Vlade so rekli, da določene zadeve res tečejo prepočasi. Tako da samo za primerjavo, jaz upam, da naslednje leto ne bo potrebno na to temo sklicevati izredne seje Državnega zbora.

Potem drugo priporočilo je bilo, da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da naj zagotovi predplačilo za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča. To je pa to četrto oziroma to drugo priporočilo. Isto priporočilo ponavljamo, zdaj vsako let, pa lahko sprejmemo še sto sklepov, ko, ne vem, ali se bo to realiziralo ali se ne bo. Potem tukaj je bilo priporočilo, da pozivamo Vlado, da na lokalne skupnosti prenese pristojnosti urejanja vodotokov drugega in tretjega reda. No, to zdaj smo slišali pač, da malo bolj vključujete te lokalne skupnosti, da jih obveščate oziroma da jih povprašate, kaj je potrebno kaj narediti na teh področjih, ker vemo, da to lokalne skupnosti in župani pač bdijo nad tem oziroma ljudje od županov zahtevajo določene posege v teh prostorih.

Potem četrti, četrto priporočilo je bilo, da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da naj občina dodeli predkupno pravico za nakup zemljišč, kjer se gradijo namestitveni objekti. Na eni izmed občin je bil pač ta primer, ker je bilo eno lepo zemljišče in če bi ga občina odkupila, takrat je bilo, mislim, da je še bilo kmetijsko, bi ga lahko opremila in dala pač tem za namestitveno gradnjo. Ampak če nimajo predkupne pravice, bi to šlo na oglasno desko, bi odkupil nekdo drug, ki ima status kmeta in to zemljišče ne bi prišlo in tu bi rešili, po mojem za pol leta bi rešili te postopke, ampak tudi to je bilo težko, da bi sprejeli.

Potem kot zadnje, peto priporočilo je pa bilo, da pozivamo Vlado Republike Slovenije, da zagotovi pospešitev postopkov recenzij projektov popoplavne obnove, ki močno podaljšuje čas realizacije sanacijskih projektov ter da jih zelo podražujejo. Zdaj, nekaj je bilo storjeno na tem področju. Zdaj nekateri pač pravijo, da zdaj, ko so še bolj okrepljene te državne tehnične pisarne, da nekateri še več zahtevajo. v glavnem, prav je pač, da se ti objekti delajo, tako kot je rekel gospod Šefic, za sto let, ampak nekako občine pa imajo problem, ker je nesorazmerno dolgo se čaka na te recenzije in mislim, da bi bilo potrebno tukaj tudi zadevo malo pohitriti, ampak žal, to je peto priporočilo, katero je še vedno aktualno.

Tako kot je že bilo prej rečeno s kolega Podkrajška, mi smo pač nekako dali zavezo, da bomo pomagali vsem tem ljudem na terenu in smo rekli, pomagali bomo, dokler bo potrebno. Tako smo tudi prvi dan po poplavah obuli škornje, vzeli lopate, ajmarje še takrat in pomagali ljudem na terenu. Potem smo skozi zakonodajo, smo, nikoli nismo bili proti nobenemu zakonu, ker smo rekli, da tudi, če je še tako slab, ne more biti slab za ljudi. Predlagali smo ogromno amandmajev, novel zakonov sem zdaj prebral, nekaj, pa še jih je bilo od zadaj, dobri dve, tri so bile upoštevane, ker ste kasneje videli, da pa mogoče bi pa bilo dobro, da bi to naredili, ampak takrat takoj ne, ampak potem kasneje, po pol leta.

Tako da poglejte, mi bomo to še naprej, naprej izvajali. Tudi zdaj smo dali ta priporočila in lani smo dali priporočila, eno leto po poplavah. In jaz mislim, da smo vsaj delno nekako dosegli en efekt in rezultat. Pač današnje te izredne seje Državnega zbora. Zdaj, velikokrat je bilo rečeno, v vseh teh stališčih pa to, da je bilo prizadetih 183 občin, ogromno število domov, gospodarskih objektov, kmetij, tovarn, gozdov, infrastrukture. Veliko škode je bilo, ampak poglejte, toliko škode, ko je pa naredila vlada Roberta Goloba na celotnem področju Slovenije, mislim, da ni take ujme, ko bi se lahko primerjala s to škodo Vlade. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da je še interes za to... Oziroma da preberem še ta del. Če želita razpravljati tudi predstavnik predlagatelja predloga priporočila, gospod Jožef Jelen ter predstavnik Vlade, prosim, da se prijavita s pritiskom tipke za vklop mikrofona. V tem primeru dobita besedo kot zadnja in sicer najprej predstavnik Vlade, nato predstavnik predlagatelja. Odpiram prijavo. Imamo pet prijavljenih, vsak ima 5 minut. Najprej dobi besedo malo gospod Žan Mahnič.

ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, podpredsednik. Kolegice in kolegi. Naj najprej izhajam iz dveh izjav predsednika Vlade Roberta Goloba, ki jih je izjavil takrat, ko so se te poplave zgodile.

Prva izjava je bila, denarja za obnovo in za sanacijo bo dovolj. Druga izjava pa je bila, gradili bomo še boljšo in še odpornejšo infrastrukturo, kot je doslej že bila. Naj povem, da bom samo mogoče malo drugače govoril kot moji kolegi, govoril bom pa iz izkušenj iz Poljanske doline, predvsem iz občine Gorenja vas. Poljane, ki je bila med najbolj prizadetimi občinami avgusta leta 2023. Tudi sam živim v tej občini. Plaz je prišel do naše hiše. In kot poslanec, izvoljen v tem kraju, ne bom govoril o izkušnjah v Logarski dolini, v Savinjski na Koroškem, ampak svoje lastne izkušnje, kar se tiče dogajanja v Poljanski dolini.

Jaz bi to popoplavno sanacijo razdelil nekako na dva dela. Prvi del je od takrat, ko so se te poplave zgodile, pa do letošnjega leta, ko smo bili v Poljanski dolini zadovoljni z delom Vlade Republike Slovenije, z resornimi ministri zadolženimi za to področje. Kar se tiče sodelovanja z občino Gorenja vas Poljane. Mi smo imeli za 32 milijonov evrov škode, prijavili smo 32 milijonov evrov škode in mislim, da smo bili tretji ali četrti v državi, ki smo dobili največ denarja. In poglejte, projekti pred program realizacija od avgusta do decembra 2024 smo porabili 8 milijonov 650000 evrov. Potem je prišlo leto 2024, kjer smo, potem že delali redni program in porabili dobre 4 milijone 800000 evrov za projekte. V drugi polovici leta se je že malo začelo zatikati, kajti poplačila od države smo dobili na Silvestrovo popoldne. Mi 31. decembra lansko leto nismo vedeli, ali bomo lahko poplačali izvajalce ali ne. Hvala bogu, zaradi tega sodelovanja, dobrega sodelovanja med občinsko upravo in pa med vlado je prišlo do tega, da so ta poplačila bila in da smo pozitivno zaključili lansko leto. V letošnjem letu pa imamo težave in tukaj se obračam na vaju, da te težave pomagate rešiti. Občina Gorenja vas Poljane ima trenutno hude težave z likvidnostjo. Zakaj? Ker ne dobivamo denarja od države. 2 milijona in 500 tisoč evrov, je država dolžna občini Gorenja vas Poljane. Mi smo se za milijon evrov, milijon in pol evrov morali zadolžiti, stojijo redni projekti občine za to, da poplačujemo izvajalce. In na tem mestu lahko rečem, državni sekretar, gospod Gajšek, državni sekretar gospod Šefic, mi smo v naši občini z vajinim delom do sedaj zadovoljni in si želimo, da bo tudi naprej tako. Gospod Šefic ve, v naši občini smo imeli, smo rešili dva poplavljenca tudi zaradi tega, ker sta se državna sekretarja angažirala in resnično vaju prosim, da bo sodelovanje še naprej dobro v korist naših občank in občanov, naj že pride ta denar. Jaz na podlagi tega, kar sem do zdaj videl, morata biti dva subjekta pripravljena dobro, da se zadeva v posamezni občini rešuje. Na eni strani je to vlada, na drugi strani, kar je pa zelo pomembno, je pa občinska uprava. In če občinska uprava naredi svoje tako kot je potrebno, potem ni nobenega razloga, da tudi na vladni strani, ki pa je seveda odvisna ne samo od državnih sekretarjev, ampak tudi od birokratov, ne bi stvari potekale tako, kot so. In trenutno imamo v občini Gorenja vas Poljane to težavo, da smo prepridni, preresni, predelavni, da sanacija prehitro poteka in vi ne sledite temu delu. In prosil bi vas, da se to zadevo pogleda, da ne bomo spet na Silvestra trepetali, ali bomo dobili ta denar ali ne. Trenutno imamo še veliko projektov za prijaviti. Zaenkrat smo jih lahko prijavili samo toliko, samo tri pogodbe so bile letos sklenjene in kar je problem je, da se ne realizirajo pogodbe. Država ne podpisuje pogodb, Čadež ne more z Novakom podpisati pogodbe in dajte prosim to zadevo rešiti, da bo ta zadeva ažurno potekala v občinah, kjer občinske uprave dobro funkcionirajo.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Naslednja dobi besedo gospa Lena Grgurevič.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Ja, hvala lepa. No, jaz se bom navezala na to, kjer je predlagatelj tako ponosno povedal, kako so že prvi dan obuli škorenjčke, citiram in z ajmperčki torej skakali tam po terenu, torej pomagali reševati. Ja, res, bilo je tako, tudi tudi predsednik stranke se ga spominjamo z lopato v roki, v Mozirju s škorenjčki, točno tako, tistimi lepimi, čistimi, z lopato. Pri čemer so pa, seveda je bilo zamolčano to, a ne, da so pač najbolj poplavno ogrožene občine ostale brez sredstev iz za protipoplavno zaščito. Zdaj, zakaj? Namreč v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki ga je Janševa vlada 2021 poslala v Bruselj, so bili iz seznama prejemnikov sredstev. Izbrisane občine? Črna, Mozirje, Prevalje, Mežica, Solčava, Luče, Mozirje, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Nazarje, Kamnik, Mengeš in Domžale. Zdaj, kdo vse je dobival katere občine po kakšnih kanalih za gradnjo na poplavnih območjih, po strankarskih zvezah, recimo Ajdovščina, Novo mesto, Slovenska Bistrica, tam, kjer poplav sploh ni bilo, na kakšen način pod ministrom SDS, Vizjakom, tem, ki sodnikom lomi jajca in prepričuje ljudi, naj ne plačujejo gluhih davkov, to se spominjamo. Na tak način so delovale vlade do te vlade, na tak način se je uničevalo močna državna podjetja, ki so urejala vodotoke. Sprivatiziralo in nato izčrpavalo in financiralo privatne medije v lasti SDS. Tako da ne vem ali naj zdaj kolikokrat še ponavljamo kaj vse je ta Vlada.

To so dejstva, to niso, to niso izmišljotine, to so preverljiva dejstva. Torej do 2025 se je izplačalo 1,2 milijarde evrov, 35 milijonov predplačil za več kot 7 tisoč 530 upravičencev za obnovo stanovanj, potem je bilo 63,4 milijona evrov izplačanih odškodnin lastnikom objektov, ki so predvideni za rušenje, 142 milijonov je šlo za gospodarstvo, 58 milijonov izredne socialne pomoči, 172 milijonov za intervencijske izredne ukrepe, 218 milijonov je bilo prej plačilo občinam za nujno sanacijske občinske infrastrukture in tako naprej in tako dalje, ne, predvidenih je do 2028 še 2 milijardi 300, mislim, da ne. A veste, mislim, a moramo to tolikokrat ponavljati? Seveda ne gre za nobene vaše dobrohotna priporočila, že drugič jih podajate, nimate, nimate glede na vaše delovanje niti pač žal niti moralne pravice. Tam, kjer pomoči niso potrebne, a veste, pač izgubljamo davkoplačevalski denar. Začnite vendar že enkrat delati resno, odgovorno do ljudi v naši državi in prosim, nehajte škoditi.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednji dobi besedo gospod Aleš Rezar.

ALEŠ REZAR (PS Svoboda): Najlepša hvala za besedo, predsedujoči.

Jaz bom še enkrat ponovil in poudaril, upam si trditi, da se druga vlada s posledicami poplav ne bi tako uspešno spopadla ali pa sploh ne. In zakaj to trdim? Žal nas tako uči zgodovina. In menim, da ponovno, če se je tako obsežna katastrofa morala zgoditi, imamo vsi prizadeti srečo, da se je to zgodilo pod to vlado. Kolegu Predniku pa osebno ne nabiram političnih točk, prav zaradi svoje emocionalne vpletenosti pa tega ne morem dopuščati ne na eni ne na drugi strani. Moram se odzvati tudi na spretno obračanje mojih besed. In sicer, jaz sem trdil, da je pridobivanje dokumentov fizičnih oseb v domeni upravne enote in nikakor ne Vlade in pri tem vztrajam. In da je pridobivanje projektne dokumentacije vodotokov v domeni občine in ne izgradnja. Tako da prosim, da ste v svojih navedbah eksaktni. Kar se tiče glede žolčne razprave in neresničnih narativov, praktično z vaše strani, spoštovani predlagatelj, je slišati oziroma želite prodati narativ kot, da se protipoplavni objekti sploh ne bodo zgradili. Protipoplavni ukrepi so že vrisani v veliko državnih prostorskih načrtov, nekateri se bodo razgrnili že letos, potem je postopek sprejemanja in šele nato sledi gradnja. V tako kratkem času od novih poplavnih kart se mi zdi izjemen dosežek, da smo danes na tej točki, kjer smo. In zato je sklic te seje z vaše strani ali pa, bom rekel, ne deluje iskreno, ker niti, niti niste vprašali, kaj od poplavnih objektov bo v DPN in kje in kakšni volumni vode se bodo zadrževali. In jaz se opravičujem, če se skliče taka seja in z vaše strani nikoli nisem dobil pobudo in tudi na ministrstvo, da bi vas iskreno zanimalo, kaj dejansko državni prostorski načrt predvideva v kontekstu poplavne zaščite, potem vaši, vaši nameni zame, oprostite, niso iskreni. Tudi navedbe glede Posočja se moram dotakniti, glede 4 tisoč objektov in da je to več kot pri poplavah. To ne bo držalo. Tukaj govorimo o 7 tisoč 300 plus 300 oziroma cca, vključno z neizmerno večjo površino infrastrukture in uničenja vodotokov kot takih, tako da ta razsežnost pač nima primerjave. Ne vem pa, zakaj tako težko slišite to primerjavo s Posočjem in mi očitate, da se vračam v zgodovino. To so pač dejstva. In ker se je to zgodilo tik pred nastopom vaše vlade leta 2004, so bila pričakovanja ljudi neizpolnjena. In tudi v opoziciji niste bili tako proaktivni in vam zaradi tega očitam 21 let neaktivnosti. Kot že rečeno, nadomestne gradnje v primeru Posočja še do danes niso rešene, mi nadaljujemo z dodeljevanjem sredstev. Si pa skoraj upam trditi, da bodo v tem mandatu rešeni vsi primeri poplavljenih stanovanj in vseh stanovanj predvidenih za rušenje. Zato je tak sklic seje zame malček dvoličen. Dejstvo pa je, da je že danes poplavna varnost boljša, kot je bila pred nastopom te vladne vlade po izgradnji protipoplavnih objektov pa bolj, kot če bi se naučili kaj iz poplav v 90. letih.

Odgovoril bom samo še zakaj sklepov nismo sprejeli. zato ker se stvari izvajajo in če sprejmeš nekaj, kar predlaga opozicija je praktično tako, kot da potrdiš, da zadeve ne izvajaš. Pa to ni res, temu ni tako.

Kar se pa tiče izplačil, ki jih ljudje še niso prejeli glede kasnejših vlog, na tem mestu je pa tudi moj poziv ministrstvu, da to, da se to že enkrat izvede, ker to pač res traja tak čas, je pa res predolgo.

Glede komentarja, da toliko škode, kot je naredila Vlada Roberta Goloba, jaz mislim, da je poslanec mislil, da je Vlada Roberta Goloba naredila škodo zgolj in samo korupcijskim krempljem, nikakor pa ne državljanom Republike Slovenije. In tako je tudi prav. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Naslednji dobi besedo gospod Dušan Stojanovič.

DUŠAN STOJANOVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednik. Jaz ne bi zdaj preveč kaj razglabljal, so že kolegi povedali svoje tisti, ki so bili v tej zadevi osebno udeleženi, so bili tudi kar, bom rekel, kar čustveno reagirali. Takrat v tistem času mislim, da smo vsi čustveno reagirali. še posebej tisti, ki prihajamo iz najbolj prizadetih regij. Pač, dejstvo je, da v zadnjem desetletju se pač neurja s poplavami vedno pogosteje pojavljajo. Arso nekako najavlja, da bo tega vedno več. Težava je tudi v tem, da se te ujme, ki se pojavijo, ne končajo. Pri tem narava rabi bistveno dlje in okolje seveda rabi. Bistveno dlje časa. Da. Okreva. Po teh ujmah, kot je bilo to mogoče kdaj prej. Tudi infrastrukturni posegi v relief nekih pokrajin, nekega okolja. So naredili svoje, tako da jaz mislim, da smo prišli zdaj v to fazo, ko bomo morali začeti zadeve sistemsko naslavljati, tudi vertikalno, med resorji, ker vidimo zdaj, kolikor smo poslušali prej tudi predstavnika ministrstva, prihaja večkrat tudi do nekih diskrepanc pri dojemanju nujnosti nečesa, pri dojemanju tega, kaj je potrebno prioritetno narediti, zato potem druge službe stojijo, kar je za moje pojme pač seveda, ampak logično je, to so vendarle uradniški pogledi. Jaz mislim, da smo mi vsi poslanci v tistem času, ko so se poplave zgodile, naredili maksimum, nekateri smo bili na terenu, bili smo tu v Državnem zboru praktično, ves čas pripravljali zakonske ukrepe, ki so jih, ja, se strinjam, tudi opozicijski kolegi podprli, tista enotnost po poplavah, nimam nobene pripombe in lahko samo želim, da bi bilo tako še pri kakšni drugi zadevi, ne tako tragični, kot je bilo to. Istočasno se mi pa zdi, da je takrat vendarle Vlada tudi oddelala stvari tako, kot je bilo tudi pričakovano in kot bi jih morala. Zato je morda prav, da kdaj opozicija skliče takšno sejo ali pa določi takšno točko, zato ker če bi jo mi sklicali in se hvalili, bi nam ljudje to zamerili. Tako pa imamo priložnost povedati, kaj se je takrat pravzaprav tudi zgodilo. Kot sem rekel, sprejeli smo ustrezno zakonodajo. Zgodila se je terenska seja vlade, ministri, državni sekretarji, praktično celoten državni vrh se je udeležil, bi rekel pogovorov tudi z lokalnimi skupnostmi. Prišli so ljudem domov pomagati. Mislim, da je zelo pomembno, da se v takih trenutkih tudi ljudje lahko zanesejo na državne inštitucije, na državne službe, da so jim pripravljene stopiti naproti in pomagati, da ljudje v takih situacijah in momentih niso sami. Prav za, bom rekel, me je res zanimalo, koliko je bilo, hvala tudi za vzpostavitev portala Službe Vlade za obnovo po poplavah in plazovih, kjer je pravzaprav vse transparentno predstavljeno. Vsi lahko vidijo, koliko je bilo česa. Plačanega, za kaj gredo sredstva. In sem za res za lasten interes, tudi za to, da se lahko župani potem tudi kompetentno pogovarjamo, pripravil en tak prerez koliko sredstev je bilo za koroške občine namenjeno, za 12 koroških občin naše razvojne regije namenjeno po poplavah. In bilo je, ja, 114 milijonov za sanacijo in intervencijo, se pravi skupno 114 milijonov. To je za nekoga, ki mu ta številka ne pove kaj dosti, to je tri četrtine vseh koroških občinskih proračunov za leto 2022. Se pravi, tri četrtine denarja, ki so ga občine porabile preteklo leto za vse svoje obveznosti in dejavnosti, je ta nesreča pravzaprav povzročila, da bi bil to občinski strošek, ampak država je to pokrila. Gre seveda za infrastrukturo lokalno, gre za državno in tako naprej. In zdaj, ko se peljemo po Koroški, kolega Prednik je prej dejal seveda nas motijo semaforji, ampak ja, relief je tak, to je kanjon in seveda nimaš kje obvoza narediti. Ampak impresivna in izjemna, bi rekel, gradbena mojstrovina, ki se na vsake toliko kilometrov pokaže, me prepričuje, da smo sposobni stvari odpeljati in zgraditi tako, kot je treba. Če vi zagovarjate hitrost, jaz razumem hitrost tam, kjer gre za ljudi, kjer je treba takoj omogočiti neke bivanjske pogoje, mi zagovarjamo pa kakovost. Jaz si ne bi želel, da bi kadarkoli nesreče povzročile tolikšno škodo, kot so jo zdaj in da bi ti isti objekti, ki smo jih zdaj zgradili za drage denarje, pravzaprav spet popustili vplivom narave. Pa še nekaj, tudi Evropska agencija za energijo trdi, da je najcenejša sanacija tista, ki se zgodi že pred nesrečo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Kot zadnji dobi besedo še gospod Jožef Jelen.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Ja, predsedujoči, hvala lepa za besedo. Zdaj hvala lepa vsem za razprave. Jaz sem prepričan, da so bile skoraj vse dobronamerne in da bomo od tega odnesli tudi nekaj pozitivnih stvari. Zdaj, danes smo razpravljali dobre 3 ure, zadnjič na odboru smo razpravljali 6 ur na to temo. Jaz sem malo presenečen, ko nas ljudje gledajo pa poslušajo, da nisem dobil vseh odgovorov na ta priporočila oziroma na ta zastavljena vprašanja oziroma dvome. Zdaj, to prvo priporočilo za te poplavne načrte, za državni prostorski načrt je bilo veliko govora. Zdaj, jaz se strinjam, da pač v treh mesecih je težko vse skupaj narediti, ampak zadeve se vlečejo dve leti. Pa tudi neke podlage je bilo prej, ni to zadeva ni čisto na novo. Je pa bilo rečeno, da pa ne bo trajalo deset let. Zdaj pa pridi ti v Zgornjo Savinjsko dolino oziroma Spodnjo Savinjsko ali pa nekomu, ki je vedno poplavljen, pa mu reči, joj, saj to bo pa preko desetih letih urejeno. Jaz mislim, da nekako sem pričakoval te odgovore danes, vsaj neko časovnico tako optimistično, pa da se bomo lahko, potem tega držali. Jaz sem prepričan, da državna sekretarja imata neko časovnico. Če ni na papirju, je v glavah, do kdaj bi moralo to biti vse skupaj narejeno oziroma se bo pač od teh strokovnjakov, teh strokovnih ljudi, od te stroke zahtevalo, da to pripravi in da potem tudi to nekako pride v naravo. Kajti, kot sem rekel, glejte, te podnebne spremembe bodo stalnica. To ni nekaj, česar ne bo nikoli več, bog ne daj, da se ponovijo taki razsežnosti, ampak se je treba pripraviti na to. Ne samo z mostovi, pa s cestami, pa z ne vem čim še, tudi s temi projekti Državnega prostorskega načrta. Zaupam pa nekako gospodu Šeficu, ko je rekel, da bodo pač do konca leta nekako s stroko pa s tem določili vso to število nadomestitvenih gradenj, teh osem primerov, da se reši in da se lahko potem to poglavje tudi nekako zapre. Tako da mislim, da če smo poslušali državnega sekretarja ne bi bilo nič narobe, če bi poslanske skupine to priporočilo, drugo priporočilo tudi podprli. Kar se tiče tretjega priporočila, to, da smo pač že dvakrat odločali pa sprejemali sklepe na to temo, teh ljudi, kateri so trpeli škodo, pa niso dobili predplačila. Pa za vse te zaostanke in nerešene zadeve oziroma pripombe je bilo rečeno od prejšnjega razpravljavca, da to pa res škoda, da se to dogaja, da to pa ni v redu. Tako da tudi pričakujem, da bo mogoče tretje priporočilo, bi se, bi se lahko podprlo s strani koalicije, mislim, da ni nič kaj takega, kar bi bolelo, dalo bo pa en jasen signal tem odločevalcem, da, da je treba pač stvari urediti.

Prej je tudi gospod Šefic odgovoril na to dilemo glede teh predplačil, računov, dokazovanja, pa tega. Zdaj, jaz sem dobil od te civilne iniciative, kot ste vi rekel, mnenje znane slovenske odvetniške družbe. To ni kar tako en advokat nekje, z začetniško prakso, ampak je neko mnenje. Zdaj, vi ste rekel, da se pač s tem ne strinjate oziroma vaši uradniki pravijo, da pač temu ni tako. Jaz ne vem zdaj, kdo ima prav, kdo nima, ampak to mnenje nekako je na podlagi vseh teh zakonov, kot sem prej naštel, bilo pač napisano in pregledano. Tako, da jaz mislim, no, da je vseh teh / znak za konec razprave/ zadev skoraj ne moreš komentirati, kot so bili prej rečene, ampak mislim pa, da vlada ne bi smela tako dolgo čakati, pa da je res bila neuspešna. Sploh pri teh 40 domovih, kateri so bili porušeni, bi bilo potrebno narediti neko triažo in pač za te objekte, kateri so bili podrejeni, takrat porušeni, v tej nesreči, bi pa se že lahko zagotovili zemljišče in vse to dokumentacijo, / znak za konec razprave/ da bi ljudje že v njih stanovali. Tako da hvala lepa še vse enkrat za vse razprave.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

S tem zaključujem splošno razpravo o predlogu priporočila. V skladu z razlago Komisije za Poslovnik z dne 9. decembra 2009, Državni zbor ugotavlja, da je postopek obravnave predloga priporočila končan.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam s 113. izredno sejo Državnega zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 21.50.

Hvala.Nadaljujemo s prekinjeno sejo in prehajamo na glasovanje o predlogih odločitev, glasovanje bomo opravili po naslednjem vrstnem redu: 1., 2., 4., 3. in 5. točka dnevnega reda. Prosim vas, preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

In nadaljujemos prekinjeno1. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v okviru rednega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, kar bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. septembra, ki je objavljen na e-klopi.

In najprej odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 20. členu.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, 30 jih je glasovalo za, 47 jih je bilo proti.

(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 65. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev navzočih, 30 jih je glasovalo za, 47 proti.

(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 67. členu pod številko ena. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma Poslanske skupine SDS k temu členu pod številko dve brezpredmeten.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev je navzočih, 30 jih je glasovalo za, proti 47.

(Za je glasovalo 30.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zato odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 67, 67. členu pod številko dve.

Glasujemo. Sedeminsedemdeset poslank in poslancev je tokrat prijavilo navzočnost, 28 jih je za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 28.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 73. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo osem, proti pa 48.

(Za je glasovalo 8.) (Proti 48.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

In odločamo še o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija za novi 152.a člen.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev, navzočih 29-h je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 29.) (Proti 47.)

In ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih in s tem zaključujem tudi drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo.

Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada me nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, ki so bili sprejeti na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.

In glasujemo. Ja, se opravičujem. Obrazložitev v svojem imenu. Ima morda kdo, v imenu poslanske skupine je kdo ne? Dobro, Izvolite, kolega Kordiš.

MIHA KORDIŠ (NeP): Predsedujoča, hvala za besedo. Vem, da je ura pozna in ko sem se prijavil k besedi za obrazložitev glasu, sem slišal en zelo glasen vzdih v dvorani, da kaj se pa ta Kordiš spet oglaša, a lahko zaključimo s tem glasovanjem, pa gremo domov. Ampak gospe in gospodje, sprejemamo, sprejemamo koalicijsko vladno pokojninsko reformo, katere cilj je, da postopoma dolgoročno delavcem in upokojencem vzame dve milijardi evrov na leto. Kolikor bi bilo potrebnih za izpolnjevanje njihovih pravic. Pokojninska reforma, ki se sprejema, je varčevalna, pokojninska reforma dviguje upokojitveno starost in niža pokojnine. Izpolnjuje pravzaprav mokre sanje vseh predhodnih desnih vlad, ki si take reforme ne upajo sprejeti zaradi vsesplošnega odpora v družbi. Podobna je zgodba s to pokojninsko reformo, kot je zgodba z nakupi orožja. Imamo najbolj orožarsko vlado v zgodovini te države, ki kupuje take količine oborožitve, da si jih lahko Janez Janša samo želi. To dvoje je povezano. Ker država želi trošiti javna sredstva za želje in interese Nato pakta mora denar nekje dobiti. Kje ga bo dobila, kako ga bo dobila pokojninska reforma je ta odgovor za orožje Nato pakta. Naj plačajo delavci, naj plačajo upokojenci še več dela s še kasnejšo upokojitveno starostjo in z nižjimi pokojninami.

Drugi cilj, ki ga bo ta pokojninska reforma zadela, pa je, da se bodo ohranjali visoki, rekordni dobički lastnikov kapitala. Ker bodo delavci oropani še enega kosa pravic več, kot so ga bili do sedaj. Mi socialisti nasprotujemo tej pokojninski reformi, neoliberalni proti ljudski pokojninski reformi in se pridružujemo delavski koaliciji pri pobudi za razpis..../izključen mikrofon/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Jaz sicer vidim samo vas, ni vas več. Vi socialisti ste natresli v obrazložitev glasu kar nekaj dovtipov, ampak saj je v redu, je pozna ura, res. Zdaj pa mi samo dovolite, ko bom prebirala oziroma vodila glasovanje, če se vsi strinjate, ne bi od zdaj naprej prebirala, da je zakon, da je usklajen cel tisti dolg tekst, ker tudi vzame nekaj časa in vam bom samo sporočila, da je zakon usklajen, če se strinjate? Se mi zdi, ker to za vsak zakon posebej povem, vedno isto in bi pač mogoče to malo skrajšala, če se strinjate? /oglašanje iz klopi/ Mislim, ni nobenega tako bom rekla, nobenega pravila ni, da mora predsedujoči prebirati vse to, lahko vodi tudi drugače. Dobro, okej, ni to nekaj blazno pomembnega.

Gremo zdaj naprej, glasujemo o predlogu zakona.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 49 jih je glasovalo za, proti je bil eden.

(Za je glasovalo 49.) (Proti eden.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet.

To ste bili socialisti, vi socialisti.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda... /oglašanje iz klopi/ Ja, tako ste se imenovali. Dobro.

Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vrtcih v okviru rednega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, kar bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. septembra, ki je objavljen na e-klopi.

In odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija in o amandmaju Poslanske skupine SDS k 1. členu. Ker sta amandmaja vsebinsko enaka, bomo o njiju glasovali skupaj.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo 29, proti pa 48.

(Za je glasovalo 29.) (Proti 48.)

Ugotavljam, da amandmaja nista sprejeta.

Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 2. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev navzočih, 29 jih je glasovalo za, proti pa 48.

(Za je glasovalo 29.)(Proti 48.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 3. členu. Če ta amandma ne bo sprejet, postane amandma istega predlagatelja k 19. členu brezpredmeten, ker sta amandmaja vsebinsko povezana. Glasujemo. 78 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 10, proti pa 47.

(Za je glasovalo 10.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 11. členu pod številko ena. Če ta amandma ne bo sprejet, postane amandma istega predlagatelja k 18. a členu brezpredmeten, ker sta amandmaja vsebinsko povezana. Če pa bo sprejet, postane amandma Poslanskih skupin Svobode, SD k temu členu pod številko dve brezpredmeten.

Glasujemo. 77 poslank in poslancev navzočih, 26 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 26.) (Proti 47.)

In ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zato zdaj odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda in SD k 11. členu pod številko dve.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev navzočih, 43 jih je glasovalo za, proti pa 28.

(Za je glasovalo 43.) (Proti 28.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj odločamo o amandmaju Poslanske skupine Nova Slovenija k 17. členu pod številko ena. Če bo ta amandma sprejet, postane amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD k temu členu pod številko dve brezpredmeten. ..Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 29 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 29.) (Proti 47.)

In ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zato zdaj odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda in SD k 17. členu pod številko dve.

Glasujemo. 70 poslank in poslancev je prijavilo navzočnost, za jih je glasovalo 44, proti pa 17.

(Za je glasovalo 44.) (Proti 17.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanskih skupin Svoboda in SD za novi 17.a člen

Glasujemo. 65 poslank in poslancev, navzočih 48 je glasovalo za, proti pa 10.

(Za je glasovalo 48.) (Proti 10.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Ker amandma Poslanske skupine Nova Slovenija k 11. členu pod številko ena ni bil sprejet, je postal amandma istega predlagatelja k 18. členu brezpredmeten.

In ker amandma Poslanske skupine Nova Slovenija k 3. členu ni bil sprejet, je postal amandma istega predlagatelja k 19. členu brezpredmeten.

Ker so bili sprejeti amandmaji k več kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona bo Državni zbor tretjo obravnavo opravil na naslednji seji. Zato na podlagi tretjega odstavka 137. člena Poslovnika predlagam Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada.

Glasujemo. 77 poslank in poslancev navzočih, 52 jih je glasovalo za, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 52.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in ta točka dnevnega reda zaključena.

Zdaj nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora v okviru rednega postopka.

In sedaj bomo odločali o vloženih amandmajih, kar bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. septembra, ki je objavljen na e-klopi.

Najprej odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 9. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 13. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo 26, proti pa 47.

(Za je glasovalo 26.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 14. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 21. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 27, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 34. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti pa 45.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 45.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 37. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 38. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti 46.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 39. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, 47 pa proti.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 52. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 67. členu.

Glasujemo. 77 poslank in poslancev je zdaj navzočih, 26 jih je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 26.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 70. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, 26 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 26.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 71. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 jih je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 73. členu.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, 27 jih je glasovalo za, proti 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 79. členu. Glasujemo. 77 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 45.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 45.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 81. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 83. členu. Ste okej? No.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, 26 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 26.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 88. členu. Glasujemo.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 95. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 29 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 29.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 97. členu. Glasujemo.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 104. členu.

Glasujemo. 78 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 106. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 117. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine sds k 129. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

In odločamo še o amandmaju Poslanske skupine SDS k 131. členu.

Glasujemo. 79 poslank in poslancev je navzočih, 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.)(Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih in s tem zaključujem tudi drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo.

Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona in obveščam vas, da obvestilo o neusklajenosti zakona nisem prejela. In sedaj glasujemo o predlogu zakona. Glasujemo. 78 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 50, proti pa 24.

(Za je glasovalo 50.) (Proti 24.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet in s tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona v okviru rednega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, kar bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. septembra, ki je objavljen na e-klopi.

Najprej odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 14. členu.

Glasujemo. Oseminsedemdeset poslank in poslancev navzočih 27 jih je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 15. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev, navzočih 27 je glasovalo za, 47 proti.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 24. členu.

Glasujemo. Oseminsedemdeset poslank in poslancev, navzočih 27 je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 25. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev, navzočih 27 je glasovalo za, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

In ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 41. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo 28, proti pa 47.

(Za je glasovalo 28.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

In odločamo še o amandmaju Poslanske skupine SDS k 44. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev je navzočih, 28 jih je glasovalo za, proti pa 46.

(Za je glasovalo 28.) (Proti 46.)

In ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih in s tem zaključujem tudi drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo.

Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. In obveščam vas, da obvestilo neusklajenosti nisem prejela, zato zdaj glasujemo o predlogu zakona.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 49, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet in s tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda.

Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji v okviru rednega postopka.

Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, kar bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. septembra, ki je objavljen na e klopi. Odločamo o amandmaju Poslanske skupine SDS k 1. členu.

Glasujemo. Devetinsedemdeset poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 27, proti pa 47.

(Za je glasovalo 27.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Odločamo še o amandmaju Poslanske skupine SDS k 45. členu.

Glasujemo. Oseminsedemdeset poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 26, proti pa 47.

(Za je glasovalo 26.) (Proti 47.)

Ugotavljam, da amandma ni sprejet.

Zaključili smo z odločanjem o amandmajih. in tudi z drugo obravnavo predloga zakona.

Prehajamo na tretjo obravnavo. Ker v drugi obravnavi k dopolnjenemu amandmaja k dopolnjenemu predlogu zakona nista bila sprejeta, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obvestilo neusklajenosti pa tudi nisem prejela, zato zdaj glasujemo o predlogu zakona.

Glasujemo. Lahko noč, vsi, ki že odhajate, preden izveste za rezultat. 78 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 27, proti pa, 47 - se opravičujem, proti pa 26.

(Za je glasovalo 47.) (Proti 26.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda in s to 13. izredno sejo Državnega zbora in vam želim lahko noč.