. Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, kolegu Jožefu Jelenu, izvolite.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Ja, predsedujoča, hvala lepa za besedo, pozdravljeni državni sekretar, poslanke in poslanci. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo se odločili za sklic izredne seje Državnega zbora na temo odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ker je od takrat do danes minilo že več kot dve leti na terenu je pa še veliko problemov in nejasnosti. Čeprav je vlada obljubljala najhitrejšo obnovo v zgodovini, je praksa pokazala ravno nasprotno, obnovitvena dela po ujmi iz avgusta 2023 še po dveh letih niso zaključena, ogromno dela je še na vodotokih, predvsem drugega in tretjega reda, kjer se dela ne izvajajo v pričakovanjih in obljubah. Številne družine dve leti po ujmi še vedno ne vedo, kje bodo gradili svoje domove, postopki umeščanja objektov v prostor pa trajajo mesece in mesece, tako da obljube predsednika vlade o hitri pomoči, o izgradnji stotih montažnih hiš na mesec ter sprememba zakonodaje o hitrem umeščanju objektov v prostor so ostale prazne obljube. Tako da dobri dve leti po poplavah mnoge družine v Sloveniji še vedno nimajo urejenih bivalnih razmer, so v negotovosti, kdaj in kje si bodo lahko ustvarile svoj dom. Številni strokovnjaki opozarjajo, da vlada večinoma gasi posledice, namesto da bi sistemsko vlagala v preventivo kot so gradnja zadrževalnikov različnih področij ter ostalih sodobnih sistemov protipoplavne zaščite. Ogromno dela je še na vodotokih, to mislim predvsem na vodotoke drugega in tretjega reda, kjer se zamuja s projektiranjem in izvedbo del, kot poudarjajo ljudje na terenu, če bi se ponovila ujma, kot je bila avgusta 2023, bi bile posledice identične, ko primerjamo obljube vlade z realnostjo, je razkorak očiten. Namesto da bi vlada izkoristila solidarnost ljudi in jo nadgradila z učinkovitim delovanjem, je dopustila, da sta birokracija in pomanjkanje vizije ohromili obnovo. Slovenija je danes, dve leti po poplavah, skoraj enako ranljiva kot 4. avgusta 2023. Vlada ni opravila svoje naloge temeljite temeljne zaščite ljudi in jim zagotoviti pogoje za varen in dostojen življenjski prostor, tako da naravne nesreče so preizkus države in ta Vlada ga žal ni opravila. Velikokrat primerjamo poplave z letom 1990, katere so bile 1. novembra. Rad bi izpostavil takratni primer iz Ljubnega, kjer je ena družina z dvema otrokoma izgubila hišo. Tudi takrat se je pokazala moč solidarnosti skupnosti in odločnostjo, da se čim prej življenje vrne v normalne tire. Torej, takoj po poplavah so priskočili na pomoč podjetja z delovno silo in materialom, takratni Zavod za urbanizem je brezplačno v izredno kratkem času pripravil vso dokumentacijo, občina Ljubno je priskrbela zemljišče, v manj kot 14 dneh je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Dela so potekala hitro, do božiča je bila hiša pod streho. Čez zimo so se dela nadaljevala in aprila 1991 se je družina vselila v svoj dom. Ta zgodba iz Ljubnega bi morala biti vzgled, kako so se stvari urejale pred dobrimi tremi desetletji. Kot pa vemo iz ujme avgusta 2023, v pol leta ni bilo izdano niti dovoljenje za rušenje že porušene hiše. Tako pa v tem času v Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, kateremu uvajamo fazno dodeljevanje parcel, to mislim na občino Braslovče, z nekakšnim žrebom razporejamo te parcele med te poplavljence. V praksi to pomeni, da bi 98 razlaščenih v prvi fazi tekmovalo za 24 parcel. Drugi krog bo sledil šele, ko bodo vse pogodbe prve faze sklenjene, v drugi fazi bo na voljo 15 parcel, zanje bo kandidiralo preostalih 83 razlaščencev, v tretji fazi 29, 20 parcel, zanje bo kandidiralo 54 razlaščencev, nato še sledi četrta faza. Čeprav je bilo že oktobra leta 2023 jasno, bil je takrat tudi predsednik vlade s svojo ekipo na teh zemljiščih, katera so predvidena za nadomestitveno gradnjo, do danes niso uspeli zagotoviti zemljišča za nadomestitveno gradnjo. To kaže na popolnoma napačen pristop vlade, namesto, da bi takrat naredili neko triažo in določili prednostno listo, ker kot vemo, je bilo v Sloveniji takrat uničenih približno 40 domov, kar ne bi smelo biti problem za zagotovitev zemljišč. Ker tudi v ostalih občinah so bili podobni problemi. Župani so že takrat vedeli, nekaj dni po poplavah, na katerih zemljiščih se bo lahko gradilo, katera in katera so poplavno varna. Težave imajo tudi nekatere občine, v kateri niso porabili takrat sredstev iz predplačil, takšnih je 15 in bodo morale vrniti okoli 16 milijonov evrov. Razlog za neporabo sredstev v 12 mesecih pa so različni. Dejstvo pa je, da je takrat primanjkovalo projektantov, izvajalcev, občine pa tudi niso dobile pravočasno pozitivnih recenzij tehničnih pisarn.

V vsem tem času smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali rešitve, opozarjali na napake in nepravilnosti. Vloženih je bilo veliko amandmajev, na posamezne zakone smo vložili tudi nekaj novel zakonov, katere bi bile v pomoč takrat prizadetim v avgustovskih poplavah. Zato tudi tokrat v tem predlogu za sklic izredne seje Državnega zbora predlagamo štiri priporočila Vladi Republike Slovenije.

Obnova po poplavah iz avgusta 2023 je pokazala, kot se je pokazala, kot razpršena, neenotna in pogosto neusklajena med različnimi ravnmi oblasti. Posamezni projekti so se začeli, drugi še čakajo na odločitve, a celovitega pristopa ni. Prav zato je državni prostorski načrt ključen instrument, ki bi omogočil strateško in dolgoročno načrtovanje posegov v prostor na najbolj prizadetih območjih. s tem bi se zagotovila dolgoročna zaščita stanovanjskih naselij, industrijskih con in ključne infrastrukture, hkrati pa bi se zmanjšala ranljivost ob morebitnih prihodnjih naravnih nesrečah. Brez državnega prostorskega načrta se ukrepi izvajajo parcialno, kar povečuje tveganje, da bodo sredstva porabljena neučinkovito, posledice pa se bodo ob naslednjih naravnih nesrečah ponovile. Priprava državnega prostorskega načrta v roku treh mesecev bi pomenila odločilen korak k sistemski obnovi in preprečila nadaljnje zamude. Strokovnjaki so že konec 90 let opozarjali, da poplave iz leta 1990 niso bile nič posebnega ali enkraten pojav, ampak nekaj, kar se lahko ponovi zelo hitro. Težava pa je, da v času, ko poplav ni, ljudi in tudi odgovornih to skoraj ne zanima. Vodarji so ves čas opozarjali na nevarnosti in pripravljali predloge ukrepov, vendar so ti pogosto ostali le zapisi na papirju.

Eden od takih primerov je državni prostorski načrt za Spodnjo Savinjsko dolino, ki je bil pripravljen, a nato ustavljen. Že od leta 1990 je bilo jasno, da bi bilo treba za zaščito naselij urediti sistem razbremenjevanja voda. To pomeni usmerjeno razlivanje po poplavnih območjih in zadrževanje vode v zadrževalnikih. To je osnovni pogoj, da ljudem zagotovimo varnost. Rešitve so bile znane. Tam, kjer ni pozidave, bi bilo(?) potrebno omogočiti, da se poplavna voda zadrži in tako razbremeni naselja. Toda 4. avgusta 2023 je narava pokazala svojo moč, voda je sama poiskala pot in se razlila po območjih, ki bi morala služiti kot naravna razlivna polja. Posledica je bila tragična, prizadetih je bilo več sto objektov. Če bi bili prostorski načrti sprejeti in izvedeni, kot je bilo načrtovano, bi ta katastrofa bila preprečena, saj ne bi bil poplavljen niti en stanovanjski objekt. To je rekel znani hidrolog. To pomeni, da določeni dokumenti obstajajo, katere je bilo potrebno pač dopolniti, tako da v vseh teh časov, v času dveh let, žal na tej protipoplavni zaščiti ni bilo narejeno nič oziroma izredno malo.

Na številnih poplavnih območjih je veliko objektov, ki zaradi varnostnih razlogov jih ni mogoče obnoviti ali so obnova in povratek v njih nesmiselno, nesmiselni, prebivalci živijo v negotovosti, ne vedo, ali bodo njihove hiše obnovljene, ali bodo morali svojo nadomestitveno gradnjo izvajati, ali se bodo preselili, vedo pa, da so se, da se jih s protipoplavnimi ukrepi ne da zaščititi. Takšna negotovost že traja več kot dve leti in povzroča hude socialne, psihološke in tudi ekonomske posledice. Za prizadete prebivalce je nujno, da imajo jasno informacijo o tem, ali se bodo njihovi domovi obnavljali ali bodo upravičeni do namestitvene gradnje. Določitev točnega števila nadomestitvenih gradenj v treh mesecih bi prebivalcem omogočila načrtovanje življenja in preprečila nadaljnjo socialno psihološko stisko tudi zaradi te negotovosti. Takšno odločitev bi državi omogočila tudi učinkovitejše načrtovanje, financiranje in izgradnja gradbenih del in objektov. Podobno dolgotrajno negotovost vlada tudi na področju odškodnin pri prizadetih prebivalcih, ki se že dve leti po poplavah soočajo z administrativnimi zapleti in nerešenimi odškodninskimi primeri, postopki pa traja nerazumno dolgo in odziva na dopise ni. Razrešitev vseh pripomb in nerešenih postopkov v roku treh mesecev bi pomenila jasna pravila igre, večjo pravno varnost in konkretno pomoč ljudem, ki so v stiski. Obenem bi tak ukrep pomenil pomembno sporočilo solidarnosti, da država ob nesrečah stoji ob strani prebivalcem in ne pomaga, ne pa da jih obremenjuje z dolgotrajnimi postopki. Nekateri so se pač, tukaj se različni postopki, različni problemi ljudi, nekateri se niso strinjali s cenilnimi izračuni, drugi pač, ker so bili različni podatki objektov v naravi in v sistemu Gurs. Tako da problem so tudi ti ljudje, kateri na dan 31. 7. pač niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča in niso bili upravičeni do tega predplačila. Poleg tega je praksa pokazala tudi, da sedanji sistem dokazovanja porabe predplačil ni jasno urejen niti v zakonu niti v podzakonskih aktih.

Izplačevanje predplačil po zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav zemeljskih plazov je bil nujen in dobrodošel ukrep, ki je ljudem omogočil hitro pridobitev sredstev za prvo sanacijo, v praksi pa so se pojavile velike težave pri dokazovanju porabe teh sredstev. Upravičenci so primorani predložiti dokazila, ki jih zakon in podzakonski akti ne predvidevajo, kar povzroča pravno negotovost, administrativno breme in strah pred vračilom sredstev, četudi so bila ta dejansko porabljena za obnovo. Posebej problematična je pri tistih, ki so pri obnovi uporabili lastno delo, pomoč sorodnikov in lastne materiale, saj v takih primerih ni mogoče predložiti vseh računov. Čeprav so sredstva dejansko namenili obnovi, tvegajo vračilo sredstev, ker nimajo ustreznih dokazil. Takšno stanje je nevzdržno, saj prizadete kaznuje, namesto da bi jih podpiralo. Zato je nujno, da Vlada Republike Slovenije čim prej pripravi jasna in enotna pravila, ki bodo priznala tudi alternativne oblike dokazovanja, kot so fotografije izvedenih del, pisne izjave o opravljenem delu, dokazila o nakupu materiala ter tako zaščitila upravičence pred neupravičenimi vračili. S sprejetjem teh štirih priporočil danes bi povrnili ljudem zaupanje v državo. Državljankam in državljanom pa zagotovili pravico do varnega bivanja na svojih domovih. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Predlog priporočila je na 71. nujni seji, 11. septembra 2025 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Ker po končani obravnavi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, kolegu Tomažu Lahu, izvolite.

TOMAŽ LAH (PS Svoboda): Hvala lepa predsedujoča. Spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi, kolegi. Še enkrat vas pozdravljam tudi v imenu Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je obravnaval torej predlog priporočila o katerem, ki nam ga je prej predstavil tudi predlagatelj.

Predstavnik predlagatelja je v daljši uvodni predstavitvi izpostavil, da sta od poplav minili že dve leti, po njihovi oceni pa je na terenu še kar veliko problemov in nejasnosti. Postopki umeščanja v prostor za nadomestne gradnje še vedno potekajo, posledično pa številne družine dve leti po ujmi še vedno živijo v najemnih stanovanjih ali pri sorodnikih in so v negotovosti kdaj in kje si bodo lahko ustvarili svoj dom.

Predlagatelj izpostavil tudi določbo iz Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po kateri se v primeru, da je do nakupa nadomestne parcele upravičenih več investitorjev nadomestitvenih objektov, pravica do nakupa določi z javnim žrebom. V povezavi s tem je bil izpostavljen primer občine Braslovče, kjer umestitev v prostor oziroma vsa potrebna dokumentacija za gradnjo nadomestitvenih objektov še ni pripravljena. Dodelitev parcel bo posledično potekala v več fazah.

Predstavniki Vlade so v odzivih na navedbe predlagatelja med drugim poudarili, da Vlada dve leti po poplavah intenzivno nadaljuje obnovo prizadetih območij, skladno s sprejetim petletnim sanacijskim načrtom, katerega cilj je izvesti sanacijo in obnovo v celoti, pri tem pa zagotoviti tudi večjo varnost ljudi in premoženja ter zagotoviti večjo odpornost na podobne dogodke v prihodnosti. Izmed konkretnih ukrepov je bilo poudarjeno, da je bilo v letu 2024 v okviru sanacije občinske infrastrukture financiranih 40 projektov v vrednosti 25,7 milijona evrov. V letu 2025 je trenutno uvrščenih 231 projektov v okvirni vrednosti 410 milijonov evrov s sklenjenimi pogodbami za 63,5 milijona evrov in realizacijo 30,5 milijona evrov do sedaj. V letu 2024 je bilo v okviru sanacije vodne infrastrukture sklenjenih 35 pogodb za sanacijo na sedmih porečjih v okviru vrednosti 62 milijonov evrov. V letu 2025 je trenutno sklenjenih 42 pogodb za sanacijo na sedmih porečjih v vrednosti 110 milijonov evrov, realiziranih pa okvirno 35 milijonov evrov, za 35 milijonov teh pogodb. Izplačanih je bilo tudi okvirno 36 milijonov evrov predplačil za fizične osebe, 58 milijonov evrov denarnih socialnih pomoči in iz državnega proračuna preko Karitasa in Rdečega križa izplačanih 10 milijonov evrov, kar je takrat na začetku olajšalo stisko vseh številnih družin, ki so bile v poplavah ogrožene oziroma prizadete. Skupaj je bilo upravičencem, upravičencem samo iz tega naslova izplačanih čez 100 milijonov evrov, za celotno popoplavno obnovo do sedaj pa je bilo porabljenih 1,2 milijardi evrov sredstev.

V daljši razpravi so poslanci iz vrst predlagatelja izrazili podporo predlogu priporočila, katerega namen je po njihovem mnenju dati jasen signal uradnikom in javnosti, da je nujno pospešiti postopke protipoplavne obnove ter ukrepe za njihovo preprečitev prihodnosti. Menili so tudi, da pomoč ne doseže vseh, ki so bili prizadeti v poplavah in kot primer izpostavili nekaj družin, ki so si komaj zgradili hiše v času torej poplav, komaj zgradili hiše in se vanje selili, vendar do 31. julija 2025 niso pridobili uporabnega dovoljenja ter posledično hišne številke, zato tam tudi niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča, kar je bil pogoj za pridobitev državne pomoči. Opozorili so tudi, da so bili postopki za pridobivanje državne pomoči po njihovem mnenju pogosto birokratsko zapleteni, saj so zahtevali veliko dokumentacije, ki pa je prizadeti pogosto niso uspeli zagotoviti. Koalicijski poslanci pa so v celoti zavrnili očitke predlagatelja in poudarili, da se je Vlada na poplave odzivala hitro, učinkovito in sistemsko ter obsežno. V dveh letih je bilo izvedenih več ukrepov kot kadarkoli prej v zgodovini Slovenije in do sedaj vsem prizadetim kategorijam izplačanih že več kot 1,2 milijardi evrov pomoči. Izpostavili so tudi, da gre za najhujšo naravno nesrečo v Sloveniji v zgodovini, zato je obseg sanacije izjemen in ga ni mogoče izvesti zgolj v dveh letih. V zvezi s tem so za primerjavo spomnili na primer potresa v Posočju leta 2004, kjer številni prebivalci še vedno čakajo na nadomestne gradnje.

Po razpravi je odbor glasoval o vseh točkah predloga priporočila od katerih nobene ni sprejel. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer magistru Miranu Gajšku, državnemu sekretarju na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Izvolite.

MAG. MIRAN GAJŠEK (državni sekretar MNVP): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci.

S poplavno obnovo smo pričeli takoj po katastrofalnem dogodku 4. avgusta 2023. V popoplavno obnovo je bilo s strani države, občin in vseh prebivalcev vloženo veliko truda in dela, da imamo danes veliko poškodovanih, v poplavi poškodovanih stavb in infrastrukture ter vodotokov že saniranih. Zato je prav, da ugotovimo, kakšno je dejansko stanje. Tako zaposleni na ministrstvu, Direkcija Republike Slovenije za vode smo opravili veliko dela. Pravzaprav se je bilo potrebno tudi popolnoma reorganizirati zaradi te, kot je bilo že rečeno, največje, največje naravne katastrofe v samostojni Sloveniji. Zadeve se rešujejo v sodelovanju z občinami, z ljudmi pretežno individualno, ker drugače tudi ne gre. Zavedamo se, da to zahteva več časa, vendar sta nam komunikacija s prebivalci in občinami izjemno pomembna. Novi pristopi, kot so bili narejeni, na primer predplačila fizičnim osebam, so bili nujni, so tudi uzakonjeni. Praksa se vzpostavlja skozi delo in praviloma ni enostavnega recepta za generalno reševanje zadev, saj se srečujemo s posebnostmi posamičnih situacij, v katerih je bilo v Državnem zboru tudi danes že slišano. Vedno obstaja prostor možnosti za izboljšave in to tudi stalno počnemo. Kar je potrebno posebej poudariti je to, da se je kljub vsem tem dejstvom desetkrat povečal obseg del te pakte v praktično v roku enega leta in pol vzpostavil pretočnost poškodovanih vodotokov in ta je danes bistveno večja, kot je bila pred katastrofalno poplavo avgusta 2023. Tudi to dejstvo je pomembno, da dogodek 4. avgusta 2025 ni bil edini. Poleg sanacijskega programa za odpravo posledic naravnih nesreč 4. 8. trenutno teče še odprava posledic za 11 drugih naravnih nesreč, šest v letu 2023, štiri v letu 2024, 1 od 2025 v Cerknem. Železnikih, v Idriji. V nadaljevanju bomo odgovorili na nekatera konkretna vprašanja glede predplačil.

Katastrofalni dogodek 4. 8. 2025 je v toliko poseben, ker so prvič v zgodovini samostojne Slovenije do predplačil upravičene tudi fizične osebe. Prebivalci, katerih objekti so bili poškodovani v drugih naravnih nesrečah, te možnosti skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi že več kot 20 let, nimajo. Predplačila fizičnim osebam po dogodku 4. 8. je uredil Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, katerega poznamo in ta zakon velja samo izključno za ta dogodek. Lastniki poškodovanih objektov so prejeli predplačila za obnovo. Gre za namenska sredstva, izključno za namenska sredstva, katera so namenjena delni odpravi škode, ki jo država nudi prizadetim zaradi naravne nesreče, da se zagotovi čimprejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti. Zato je prav, da se tudi o dogodku 4. 8. preverja namenska poraba teh sredstev tako kot se v vseh ostalih dogodkih. In vemo, kako se lahko preverja namenska raba z računi, edina listina, s katero se lahko izkazuje pa je vedno bila račun. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor ugotavljamo, da so tisti, ki so sanacijo pričeli takoj po neurju in so jo sedaj že zaključili, imeli vse račune in so jih tudi že predložili.

S temi upravičenci se postopki sanacije zaključujejo. Tisti upravičenci, ki sanacije po dveh letih še niso zaključili, pa imajo na razpolago dovolj časa, da te račune še predložijo. Do konca meseca avgusta 2025 se je na pozive glede predložitve dokazil odzvala velika večina upravičencev, 7500 upravičencev. Na podlagi teh upravičencev je bilo razvidno, da je sanacijo zaključila tretjina upravičencev. 2500, dve tretjini pa je izjavilo, da sanacijo še ni zaključila zaradi zahtevnosti te iste sanacije in da jo bo zaključila v določenem dodatnem času. Za osebe, ki so sanacijo zaključili v te so v teku upravni postopki, ki se že zaključujejo z dokončnimi odločbami. Osebam, ki sanacije še niso zaključili, pa se je rok za posredovanje dokumentacije podaljšal do zaključka programa odprave posledic naravnih nesreč, to je do leta 2028. Seveda je vključena tudi državna tehnična pisarna, katera zanje pripravlja individualne sanacijske elaborate. Zdaj, glede prostorskih aktov za nadomestne gradnje, to moramo razdeliti v dve enoti, v dve množici. Prva je ta, da 23 občinam, katere morajo sprejeti nove prostorske akte, beri občinske podrobne prostorske načrte ali pa lokacijske preveritve, pomagamo. In lahko potrdim, in to je velika stvar in je treba pohvaliti vse občine, tudi upravne enote, da bomo v letošnjem letu končali z vsemi prostorskimi akti, z vsemi prostorskimi akti, da bodo vseh teh 350 upravičencev, ki imajo sklep vlade, se lahko, imajo prostorske možnosti, da preselijo. Jaz moram poudariti, da je prišlo tukaj do izjemnih primerov, katere večkrat poudarimo, izjemen primer Mestne občine Slovenj Gradec in Upravne enote Slovenj Gradec, ki so gradbeno dovoljenje na podlagi lokacijske preveritve izdali v treh dnevih, ne da bi vedeli, da je to prioriteta. Se pravi, sistem deluje. Tukaj je treba pohvaliti tiste upravne enote in tiste občine, kjer to zmorejo, tiste pa, ki ne, tistim pa pomagamo. Glede državnih prostorskih načrtov je seveda bistveno bolj zahtevna. Moramo povedati, da se določeni ukrepi izvajajo brez državnih prostorskih načrtov, ker ni potrebno. Za Spodnjo Savinjsko dolino pa smo bistveno hitreje nadaljevali s postopkom državnega prostorskega načrta in bo v letošnjem letu že javna razgrnitev v Spodnji Savinjski dolini in pričakujemo sprejem državnega prostorskega načrta v letu 2026. Seveda ne moremo parcialno delati samo Spodnje Savinjske doline. Že začenjamo tudi za Zgornjo Savinjsko dolino z Zadrečko dolino in za Zgornjo Savinjsko dolino od Mozirja navzgor. Po oceni, prvotni oceni začetka del na teh treh, poudarjam treh državnih prostorskih načrtih, kateri bodo pokrili popolnoma celotno, kompletno porečje reke Savinje in pritokov in pritokov se bo v Zgornji Savinjski dolini nekje štiri pa pol milijone kubikov vode zadrževalo lahko v Zadrečki dolini štiri, štiri pa pol milijone in približno devet milijonov, devet milijonov in pol v Spodnji Savinjski dolini. To pomeni, da se bo zadrževalo ob primeru velikih vod toliko kubikov in na ta način bodo zavarovana naselja, vsa naselja v Savinjski dolini, tudi kmetijske površine. In seveda je to en velik korak naprej.

Moram tudi posebej poudariti, da se žal v treh mesecih ne da narediti državnega prostorskega načrta, to je nemogoče. To je nemogoče. Lahko pa bistveno pospešimo delo. In na Ministrstvu za naravne vire in prostor smo, tako kot smo pospešili delo na državnem prostorskem načrtu za Spodnjo Savinjsko dolino, pospešili državno prostorsko načrtovanje tudi na infrastrukturi in na energetskih objektih.

Še enkrat poudarjam, Interventni ukrepi, ki niso potrebovali državnega prostorskega načrtovanja in so zaključeni junija 2024, so bili vredni 160 milijonov evrov. Se pravi, ta denar je bil namensko porabljen in vemo, vemo kako. Saniranih je bilo za nekaj več kot sto milijonov evrov poškodovanih vodotokov in objektov vodne infrastrukture, nekaj več kot sto milijonov evrov. Poškodovanih vodotokov in objektov vodne infrastrukture 229 odsekov vodotokov v skupni višini 100 kilometrov, 2025 pa bo saniranih kompletno. Ko bomo zaključili letošnjo koledarsko leto 487 odsekov vodotokov v skupni dolžini 400 kilometrov. Slovenija je zelo vodnata država.

In še eno stvar bi posebej poudaril. Služba Vlade za obnovo po poplavah in plazovih poleg vodotokov začenja delo tudi na sanaciji plazov. Slovenija je zaradi svoje geografije in zaradi vodnatosti in zaradi pogostosti padavin seveda postaja vedno bolj problematična tudi glede plazov in tudi glede plazov opravlja služba za obnovo po poplavah in plazovih skupaj z državno tehnično pisarno in skupaj z našim ministrstvom. Pomembno delo. Jaz bi s tem zaključil. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Svoboda, zanjo kolega Aleš Rezar, izvolite.

ALEŠ REZAR (PS Svoboda): Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Predstavniki Vlade, poslanke in poslanci. Dve leti po najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije, ki je 4. avgusta 2023 prizadela številne občine, prebivalce in gospodarstvo smo ponosni na odzivnost, koordinacijo in solidarnost, ki so jo pokazali državljani, občine, podjetja, predvsem pa državne institucije. Slovenija je dokazala, da zna v najtežjih trenutkih stopiti skupaj in učinkovito pomagati prizadetim, hkrati pa graditi dolgoročno odpornost na podnebne spremembe. V odzivno ujmo so lastniki poškodovanih stanovanj prvič v zgodovini prejeli predplačila za nujno obnovo. Več kot 7350 posameznikom je bilo izplačanih 35,7 milijonov evra. Ljudem je bilo izplačanih 65 milijonov evrov izredne pomoči. Občine pa so prejele 218 milijonov evrov predplačil, da so lahko takoj začele s sanacijo infrastrukture. Obnovljene ceste, mostovi, plazovi in vodna infrastruktura povečujejo varnost, dostopnost in odpornost na morebitne prihodnje ujme, kar neposredno izboljšuje kakovost življenja prebivalcev in zmanjšuje tveganje za ponovne škode. Na vodotokih je bil izveden izjemen obseg del v letu 2024 za 240 milijonov evrov, do poletja 2025 pa je bilo zaključenih več kot 430 delovišč, medtem ko sanacije potekajo na več kot 300 lokacijah po vsej državi. Trenutno poteka največji investicijski cikel v zgodovini Direkcije Republike Slovenije za vode. s 25 projekti iz načrta za okrevanje in odpornost ter pet kohezijskih projektov, s čimer se dela že izvajajo na 17 projektih. V letu 2025 poteka obnova na 470 deloviščih v vrednosti 130 milijonov evrov, sočasno pa se že pripravlja projektna dokumentacija za zahtevnejše sanacije vodotokov v prihodnjih letih. Vlada je zagotovila 2,3 milijarde evrov za petletni sanacijski program, ki bo trajno izboljšal odpornost Slovenije na podnebne spremembe. Samo na vodotokih bo izvedenih za 1,3 milijarde evrov vrednih del, na občinski infrastrukturi 800 milijonov evrov, 200 milijonov pa bo namenjenih drugim ukrepom, vključno s sanacijo več kot sto plazov, od tega šest večjih. S sprejetimi 17 novimi prostorskimi akti se omogoča hitrejša nadomestna gradnja domov in objektov, kar dodatno krepi varnost prebivalcev in pripomore k stabilni ter trajnostni obnovi skupnosti.

Gospodarstvo je bilo izplačanih 142,2 milijona evrov pomoči. Upoštevano je bilo obravnavanih 38,3 procentov vseh oškodovancev. Ukrepi so vključevali predplačila, povračila škode, odloge plačil kreditov javnih skladov in pomoč za samozaposlene, kar je skupaj prispevalo k hitri obnovi poslovanja in h krepitvi zaupanja v prihodnost. Takšen odziv je pokazal, da država ne le pomaga pri sanaciji škode, ampak aktivno podpira gospodarstvo in preprečuje dolgoročne negativne posledice naravnih nesreč. Država se je sistemsko in organizacijsko prilagodila novim razmeram, ustanovljen je bil urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, reorganizirani in okrepčani pa so bili direktorat za vode ter Direkcija Republike Slovenije za vode. Vzpostavljen je monitoring plazov in nova platforma za spremljanje ogroženosti, kar omogoča hitrejši odziv in učinkovito načrtovanje sanacij ter zagotavlja, da so ukrepi celoviti, trajnostni in dobro usklajeni. Slovenija se pripravlja tudi na prihodnje evropske pobude. Do leta 2026 bo vzpostavljen investicijski pospeševalnik za vodno odpornost, ki bo omogočil inovativne pristope pri naravnem zadrževanju voda, obnovi ekosistemov in zaščiti prebivalstva. Poleg tega bodo podatki o višinah poplavne vode in območjih poplavljanja na voljo za celotno državo, kar bo ključno za prostorsko načrtovanje, projektiranje poplavnih podpornih objektov in dolgoročno zmanjševanje tveganja.

Iz solidarnostnega sklada Evropske unije je bilo zagotovljenih 248 cela…, 228,4 milijona evrov, porabljenih pa je bilo že 90 odstotkov sredstev, z donacijami fizičnih in pravnih oseb pa skoraj 11 milijonov evrov. Do 5. septembra 2025 je bilo iz državnega proračuna izplačanih 1,2 ena sedem(?) milijarde evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav. Obnova po poplavah ni le vračanje v prejšnje stanje, temveč gradnja varnejše, odpornejše in trajnostne prihodnosti.

Slovenija s strokovnim pristopom, s sodelovanjem in podporo evropskih sredstev krepi celovito upravljanje voda in trajnostno odpornost, pri čemer so vsi ukrepi usmerjeni v dolgoročno varnost ljudi, gospodarstva in skupnosti. Ta pristop zagotavlja, da bo Slovenija pripravljena na prihodnje naravne nesreče in da bo obravnava pred podobnimi škodami, hkrati pa krepi zaupanje prebivalcev, gospodarstva, lokalnih skupnosti v trajnostno prihodnost države. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo kolega Bojan Podkrajšek, izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, hvala za dano besedo.

Lep pozdrav državnemu sekretarju, kolegice in kolegi, v dvorani, pa vsem državljankam in državljanom lep pozdrav, ki spremljate današnjo sejo!

V poslanski skupini smo se odločili za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočil Vladi Republike Slovenije v zvezi z odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta leta 2023. 4. avgust leta 2023 bo za vedno zapisan v zgodovino naše države Kot dan, ko je narava pokazala svojo silovitost. Prizadetih je bilo več kot 183 občin. Državljani smo dokazali, da v najtežjih trenutkih znamo ostati drug ob drugemu. Solidarnost, ki se je porodila med ljudmi, je bila izjemna. Številni prostovoljci so prihajali iz vseh koncev Slovenije, pomagali pri čiščenju, delili hrano, oblačila in predvsem dajali upanje, tistim, ki so utrpeli škodo. Na žalost pa država kot institucija ni pokazala enako hitrosti in odločnosti. Od takrat sta minili dve leti. Državljanke in državljani, pa tudi občine in podjetja upravičeno pričakujejo, da bo država poskrbela za hitro in učinkovito obnovo ter hkrati za ukrepe, ki bodo preprečili, da se podobne tragedije ne ponovijo več nikoli. Vendar je realnost žal drugačna. Zato smo pripravili štiri priporočila in dovolite, da vam jih predstavim, priporočila Vladi Republike Slovenije dve leti po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazov, ki so Slovenijo zajela 4. avgusta leta 2023.

Prvo priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da do konca leta 2025 pripravi in sprejme državni prostorski načrt za poplavljena območja iz avgusta leta 2023, to so zadrževalniki in razlivna področja. Drugo priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da do konca leta 2025 določi točno število nadomestnih gradenj tako za gospodinjstva, ki ostajajo na območju, kot tudi za tiste, ki bodo morali zaradi varnostnih razlogov trajno zapustiti poplavna območja zaradi državnega prostorskega načrta. Tretje priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v največ treh mesecih razreši vse pripombe in nerešene postopke glede odškodnin ter zagotovi izplačilo predplačil za obnovo poškodovanih stanovanj, tudi tistim, ki na dan 23. 31. 7. 2023 niso imeli uveljavljenega uporabnega dovoljenja, da se prepreči dolgotrajna negotovost prebivalcev. In četrto priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, da v roku treh mesecev sprejme ukrepe za poenostavitev in po pravo ureditev postopkov v zvezi z dokazovanjem porabe predplačil, izplačanih v skladu z zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta leta 2023.

S sprejetjem teh priporočil bi dali jasen signal vsem tistim birokratom, kateri zavirajo vse te postopke, procese protipoplavne obnove, da je dovolj. Državljankam in državljanom moramo zagotoviti pravico do varnega bivanja v njihovih domovih, podjetjem zagotoviti poplavno varno okolje ter v čim krajšem možnem času določiti vse nejasnosti okoli nadomestitvene gradnje in popraviti krivice poplavljenim, katere so jih bile storjene. Kolegice in kolegi, seveda predstavniki Vlade, birokrati, ki delajo na protipoplavni obnovi že več kot dve leti, jasno sporočilo Slovenske demokratske stranke: seje bomo sklicevali tako dolgo, dokler zadnja domačija oziroma dom ni bil obnovljen po poplavah leta 2023, v avgustu, seveda tako dolgo bomo sklicevali seje, dokler ne bodo obnovljeni vsi vodotoki, ceste, predvsem pa, da bodo naša podjetja in gospodarstvo imelo varno proizvodnjo tam, kjer so bili najbolj ogroženi 4. avgusta leta 2023.

Hvala za vaš posluh.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo kolega magister Janez Žakelj, izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani vsi prisotni.

V Novi Sloveniji se strinjamo s predlagatelji priporočil, da je po dveh letih od uničujočih poplav 4. avgusta 2023 stanje na terenu nedopustno. Vlada je obljubila hitro in učinkovito obnovo, a danes vidimo, da temu ni tako. Obnovitvena dela potekajo prepočasi. Veliko družin še vedno biva pri sorodnikih ali v začasnih kontejnerjih. Hiše, ki so bile razglašene za neprimerne, še niso nadomeščene z novimi. Poleg tega so postopki za pridobivanje pomoči pretirano zapleteni. Od ljudi, ki so izgubili vse je država zahtevala kup dokumentov, ki jih niti ni bilo mogoče pridobiti. Občine so bile obravnavane neenotno, dolgoročne rešitve pa so povsem umanjkale. Vodotoki so še vedno slabo urejeni, prostorsko načrtovanje je ostalo neurejeno, država pa se je zadovoljila le z gašenjem posledic. Vse to spremlja še slaba komunikacija in nepregledno delo Vlade. V Novi Sloveniji posebej opozarjamo na primere, kot je v Mengšu, kjer otroci obiskujejo vrtec v kontejnerjih. Država je obljubila modularne enote, a zdaj občina ostaja sama pri reševanju. Številni ljudje pa še danes živijo zgolj od pomoči nevladnih organizacij, predvsem od Karitasa. Naše stališče je jasno: vlada bi morala takoj vzpostaviti enostaven sistem izplačil pomoči, organizirati strokovne ekipe, ki bi pomagale občinam, ter poskrbeti za trajne in dolgoročne ukrepe, gradnjo zadrževalnikov, urejanje vodotokov in prepoved gradnje na najbolj ogroženih območjih. Samo tako bomo preprečili, da se tragedija iz avgusta 2023 ne ponovi. Nova Slovenija zato podpira predlog priporočil in pričakuje, da bo Vlada tokrat zavezana dejanjem, ne samo obljubam. V razpravi pa bo kolega Reberšek izpostavil nekaj konkretnih primerov, ki potrjujejo moje trditve. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. In kot zadnja ima besedo Poslanska skupina Levica, zanjo kolegica doktorica Tatjana Greif, izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni. S pričujočim predlogom priporočil SDS nekaj mesecev pred volitvami kuje politične točke na največji naravni katastrofi v zgodovini samostojne Slovenije in na nesreči in stiskah ljudi, ki so bili v poplavah avgusta 2023 najbolj prizadeti. Če ravno ni bila še sanirana vsa škoda in obnovljeni vsi domovi, Vlada tudi dve leti po uničujočih poplavah in plazovih intenzivno nadaljuje obnovo prizadetih območij, kot določeno s petletnim sanacijskim načrtom. Cilj je jasen: izvesti sanacijo in obnovo v celoti, kot je predvidena v sanacijskem programu, in pri tem zagotoviti večjo varnost in večjo odpornost na tovrstne dogodke. Ukrepanje po poplavah in plazovih leta 2023 je bilo hitro. Septembra 2023 je Vlada sprejela predhodni program odprave posledic neposredne škode. Leta 2024 je bil sprejet program odprave posledic za petletno obdobje, skupaj z letnim programom za 2025, ki opredeljuje prednostne naloge. V letu 2024 je bilo v okviru sanacije občinske infrastrukture financiranih 40 projektov ceste, mostovi, plazovi, komunalna infrastruktura in javne stavbe v vrednosti 25,7 milijona evrov. V letu 2025 je trenutno uvrščenih 231 projektov v okvirni vrednosti eno milijardo in 410 milijonov evrov s sklenjenimi pogodbami za 63,5 milijona evrov in realizacijo 30,5 milijona evrov. V letu 2024 je bilo v okviru sanacije vodne infrastrukture sklenjenih 35 na sedmih porečjih v okvirni vrednosti 62 milijonov evrov. Izplačanih je bilo okvirno 36 milijonov evrov predplačil za fizične osebe. 58 milijonov evrov denarnih socialnih pomoči iz državnega proračuna preko Karitasa in Rdečega križa. Izplačanih deset milijonov evrov, kar je olajšalo okrevanje pri številnih družinah. Skupaj je bilo upravičencem samo iz tega naslova izplačanih čez sto milijonov evrov. Ministrstvo za naravne vire in prostor dnevno nudi podporo prizadetim z individualnim svetovanjem in obravnavo vlog, kar omogoča hitrejše okrevanje. Do konca avgusta letos se je na pozive odzvala večina upravičencev, okoli 7500. Sanacijo je zaključila ena tretjina upravičencev, dve tretjini upravičencev pa še ne. Za osebe, ki so s sanacijo zaključile in predložile ustrezna dokazila, so v teku upravni postopki. Osebam, ki s sanacijo še niso zaključile, se je rok za dostavo dokumentacije podaljšal do konca leta 2028. Sanacijo je zaključilo 53 podjetij, 90 podjetij pa še ne. Priporočila, ki jih danes obravnavamo so nepotrebna, kajti sanacija poplav se lahko izvaja na podlagi že sprejetih prostorskih aktov, za to sprejetje posebnega državnega prostorskega načrta ni potrebno. V zvezi z določitvijo točnega števila nadomestitvenih gradenj je treba izpostaviti, da Vlada ne določa števila nadomestitvenih gradenj, temveč določa, katere objekte je potrebno po strokovni oceni odstraniti. Lastniki navedenih objektov imajo več možnosti, na primer gradnja nadomestitvenega objekta s strani države, nadomestna nepremičnina ali izplačilo odškodnine. v zvezi s priporočilom, da naj vlada v največ treh mesecih razreši vse pripombe in nerešene postopke. Glede odškodnin je treba povedati, da bo postopek identifikacije in določanja objektov za odstranitev povsem končan najkasneje v začetku oktobra letos. Medtem ko so bili postopki za objekte iz prvega seznama končani že v prvi polovici letošnjega leta. Za zadnjih osem objektov se bo izvedla še cenitev in nato sklenitev pogodbe za za opcijo, za katero se bodo odločili upravičenci. Zaradi poplavne, plazovite ali erozijske ogroženosti bo skupno odstranjenih 351 objektov. Od 301 prijavljenih pogodb so se do sedaj vsi upravičenci odločili za odškodnino, nekateri od teh pa že bivajo v novih domovih. V zvezi s pozivom, da naj vlada v roku treh mesecev sprejme ukrepe za poenostavitev in pravno ureditev postopkov glede dokazovanja porabe predplačil pa lahko povemo, da pri dodelitvi sredstev ne gre za odškodnino v smislu civilnega prava, katere namen je vzpostavitev stanja, ki je bilo, preden je škoda nastala, temveč gre za solidarnostno pomoč oziroma delno povrnitev škode, ki jo nudi država prizadetim zaradi naravne nesreče, da se zagotovi čimprejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti. Upravičenci morajo skladno s predpisi s področja javnih financ porabo prejetih sredstev državnega proračuna dokazati z računi

za opravljeno delo ali nabavo materiala. Glede na to, da gre za delno poročilo, delno poplačilo vloženih finančnih sredstev, so dokazila o uporabi lahko zgolj računi. Do izredne denarne pomoči so bile vse žrtve poplav že upravičene. Oškodovance, ki sanacijo še niso zaključili in potrebujejo tehnično pomoč, se napotuje na državno tehnično pisarno, ki zanje pripravlja sanacijske elaborate. v Levici predloga priporočil nismo podprli.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.

Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu priporočila.

Najprej k razpravi prijavljen kolega Aleksander Reberšek, izvolite, imate besedo.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo. Se moram najprej odzvati na besede poslanke iz Levice, ki je rekla, da kujemo politične točke na račun poplavljencev. Ali ste vi resni? Jaz vam želim povedati pač čisto iz svoje osebne izkušnje. Po poplavah sem bil zelo veliko časa prisoten na socialna omrežja, nisem dal ene fotografije, ker nisem hotel nabirati všečkov. Če želite slišati na račun stiske, ki so jo doživljali ljudi. Vaš koordinator Luka Mesec je takrat fotografiral veselo in dal tudi na Facebooku, kako je pobiral kamenje. Lepo vas prosim. Drugače nam pa vzemite vetra v jadra in stvari uredite tako, kot jih je tudi treba, da ne bo, da ne bomo mi političnih točk dobivali, kot ste želeli tamle predstaviti. In da priporočila niso potrebna, o, še kako so potrebna ta priporočila, ki so jih pripravili v sds. In se mi zdi prav, sicer danes ne bomo glasovali, ker ste jih na odboru zavrnili. Da je pa prav, da v tem hramu demokracije govorimo tudi o tistih ljudeh, družinah, ki pa so potegnili kratko. Roko na srce, svojo plačo želim zaslužiti in narediti vse, kar je v dani moči, situaciji, da sem glas tistih ljudi, ki so bili v teh poplavah prikrajšani. In treba je zelo pošteno povedati in to povem resno, da je marsikdo dobil dobro odškodnino in dobro plačilo za hiše. Tisti ljudje danes mene ne zanimajo, z vsem spoštovanjem, zanimajo me tisti, ki so prikrajšani in so potegnili ta kratko in danes bom o njih govoril. Z navdušenjem sem poslušal državnega sekretarja, ki je rekel, vedno obstaja prostor za izboljšave in to ves čas počnemo. In sem zelo vesel teh vaših besed, ker tule bom zdaj predstavil neke zgodbe in tukaj so možnosti za izboljšave in vas res iskreno, lepo vas prosim, ne pozabite na te ljudi, jaz vam bom prinesel kontaktne številke teh ljudi, pokličite jih, dajte se pogovoriti, najdite rešitev. Tamle vidim, da je zdaj tudi gospod Šefic eden izmed boljših ljudi v tej sestavi vlade oziroma koordinator, človek, ki je prišel tudi na teren. Pa ne zdaj, ne, ne izgleda tukaj zdaj, da ga hvalim, ampak za razliko od ostalih se je vsaj potrudil. Tak občutek sem dobil, prišel na teren in se je dobil tam z ljudmi. In jaz vas res tudi do vas, gospod Šefic, zdaj nagovarjam, obstajajo družine, ki so bile prikrajšane in tem ljudem je treba pač enostavno pomagati in te ne bodo zmogle same, nemogoče.

Gospa iz Malih Braslovč pravi, da ste na ministrstvu potrebovali 25 mesecev, več kot dve leti, da ste ugotovili, da je treba ojačati temelje, ker je zdaj ste ugotovili, da je hiša statično nevarna zaradi posedanja, v elaboratu ste škodo ocenili na 70000 evrov. Brez materiala, elektrike, vodovoda niste recimo upoštevali, Torej, hiša je bila ocenjena več kot 50 procentna škoda, čeprav je škoda pri elaboratu čisto drugačna. Kajti če je potrebno sanirati temelje poleg vsega drugega, hiša statično ni več varna. Po mnenju gospe bi hišo morali ponovno oceniti, škodo ponovno upoštevati, vse, kar je bilo poškodovano, oprema tako ali tako seveda ni zajeta. S čim naj nekdo, ki ima, bom rekel, neke minimalne dohodke, prihodke, renovira ta objekt, ker je tako zelo, zelo velika škoda? Jaz sem trdno prepričan, da gospa danes niti kredita ne dobi. 20 tisoč evrov pa je bilo obljubljeno, da bo dobila od države, kako bo zbrala ostalo, enostavno ne ve, ne zmore, ima minimalne prihodke, s tem da mora še živeti in plačevati položnice. To je primer gospe iz Malih Braslovč. O šestčlanski družini je bilo že kar veliko povedanega. Za poplavljeno hišo so dobili zgolj predplačilo, ker so bili po enem letu umaknjeni iz seznama, so dobili deset jurjev pa pol 10500 evrov, 7000 še dobijo. Če se bodo strinjali z nazadnje narejenim elaboratom, bodo dobili 44300 evrov imajo škode, pripadalo jim bo 40 procentov in to je 17200. Država želi, da gre šestčlanska družina nazaj v poplavljeno hišo, 17 jurjev bo dobila za sanacijo. Jaz sem 4. marca leta 2024, se pravi lansko leto spraševal na tej seji Državnega zbora predsednika Vlade Roberta Goloba glede poplavljene hiše Mitja iz Šmartnega ob Paki. Mitja je bil takrat na seznamu, potem pa so ga iz seznama dol odstranili. In ko sem o tem spraševal predsednika Vlade, je sam predsednik Vlade rekel, Mitja, citiram: če ste bili na seznamu takrat, boste tudi sedaj. Mitja je šel pol nazaj na seznam. Tudi ta gospa, tudi ta družina, ki jo zdaj omenjam je bila na seznamu, pa ste jo iz seznama odstrani, rotim vas, prosim vas, dajte to družino nazaj. Na seznam ne bodo zmogli, verjemite mi. Mitja je bil takrat po medijskem pritisku premeščen nazaj na seznam, danes pa isto usodo doživlja ta družina, o kateri sem zdaj govoril. Bili so na seznamu in jih zdaj ni več. Zakaj je razlika? Če velja za Mitja, ne velja tudi za to družino? Naredite malo kot država, za to družino pa veliko. Gospod iz Ljubnega mi je pisal, tudi on ima tri otroke, so v poplavah, so ostali brez vsega. Zapustiti so morali 250 kvadratov veliko hišo. Imeli so zelo veliko srečo, ker so podedovali parcelo, na kateri bodo zdaj zgradili 130 kvadratov veliko hišo za vse te tri otroke. Cenilci pa so jim poplavljeno hišo, čeprav je bila 250 kvadratov velika, ocenili manj kolikor bodo dali zdaj po teh cenah za 130 kvadratov veliko hišo. Se pravi, ključno vprašanje je, kje bo oče, ki prejema minimalne dohodke, je zaposlen, normalno dela, preživlja svojo družino, kje bo dobil denar. Dvomim, da bo dobil kredit, da bo lahko hišo odplačal do konca. Dve leti po poplavi se ne da, zelo težko da zbirati finančna sredstva. To je bilo potrebno narediti takoj po tistem, dogodku, po tistih katastrofalnih poplavah. Zmanjka mu, premalo je dobil, ni pa sam kriv, da je bil poplavljen. Upravne enote, država je dala soglasje, gradbeno dovoljenje, da je lahko tam postavil hišo oziroma v njej tudi živel in prebival in se mora zdaj izseliti. Malo mu je zmanjkalo, malo mu je treba zraven še dati zato, ker sam ne bo zmogel in pa tole, to pa ni zdaj, mislim, vse, kar sem povedal, zdaj ni bila nobena kritika, da ne boste narobe razumeli, pa vendar bi vas samo opomnil še. Tudi prebivalci iz Orle vasi so se obrnili name in jaz sem že meseca maja pisal ministru glede obnove, gradnje nasipa v Orli vasi in takrat sem dobil odgovor od ministra, da bodo začeli z deli sredi septembra. Vem, zdaj smo sredi septembra, samo želim, da se ne bo to pozabilo in da se bo z deli tam čim prej tudi začelo, zaradi tega, ker ljudje ob vsakem večjem nalivu, naslednji teden k nam prihaja baje deževje k nam, ljudje že slabo spijo in bom rekel, jih je / znak za konec razprave/ upravičeno tudi strah in tudi za to ne pozabiti.

Skratka, če potegnem skupni imenovalec, veliko je nerešenih zadev oziroma danih obljub. Če želite res pomagati, imate zdaj konkretno možnost, jaz vam bom tudi predočil, dal zdaj telefonske številke teh ljudi in vas res prosim, najdite rešitev. Nekje, kot sem povedal, ste znali rešiti, so ljudje zadovoljni, še vedno je pa nekaj, katerim ljudem bo treba enostavno pomagati, ker se jim je res zgodila krivica / znak za konec razprave/ in državni sekretar je prej rekel, vedno obstaja prostor za izboljšave in to ves čas počnemo in res, lepo vas prosim, pomagajmo tem ljudem. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Aleš Rezar, izvolite.

ALEŠ REZAR (PS Svoboda): Najlepša hvala za besedo, predsedujoča.

Ja, za začetek se bom dotaknil nekaj lažnih narativov, ko jih je predlagatelj povedal v svoji obrazložitvi. In sicer, da Vlada obljublja najhitrejšo obnovo in da je ravno nasprotno, to je najhitrejša obnova, v zgodovini Slovenije in ne samo to, je tudi najbolj obširna. To se moramo prav dobro zavedati.

Potem naslednji tip zavajanja z vaše strani je teh sto montažnih hiš. Jaz verjamem, da če bi potreba še obstajala, smo mi oziroma je ta vlada sposobna zgraditi teh sto montažnih hiš relativno hitro. Morate pa vedeti, da je, mislim, da okoli 99 odstotkov od vseh, ki se bodo selili, že podpisalo pogodbo o odškodnini, torej so izbrali sebi ugodnejšo opcijo, kar je povsem legitimno in bodo seveda dela opravljali v lastni režiji.

Ogromno dela na vodotokih, kjer se zamuja s projekti, kjer manjka projektna dokumentacija sem že na odboru povedal, to je domena občine. To je v domeni priprave občine. Vlada je na vsakem koraku pomagala s tem, kadrovsko in s projektanti. Tako da, to je bolj dlakocepstvo, no. In pa pomanjkanje vizije je ohromilo obnovo. Bom jaz v nadaljevanju razprave navedel en primer, kjer boste pa čutili, kje je res pomanjkalo vizije.

Žreb razporeda stanovanj. V, dotični primer v občini Braslovče. Metoda razdeljevanja na način neprofitnih stanovanj. Se pravi, Sklad kmetijskih zemljišč poda namero o prodaji občini, ta(?) opravi razpis in se mi zdi prav, da je razdeljevanje v domeni občine, saj tudi občina oziroma župani najbolj poznajo socialne strukture teh ljudi.

Primerjali ste poplavo iz leta 1990, kolega Jelen, če ugotavljate, da se je že takrat vedelo, da se tak dogodek lahko ponovi, zakaj v času vseh vaših mandatov niste ukrepali in bi bili mi leta 2…, avgusta 2023 bolje pripravljeni na dogodek, kot se je zgodil. Bila bi manjša katastrofa, bistveno manjša. Seveda tisti, ki do 31. 7. niso imeli stalnega prebivališča, niso bili upravičeni do sredstev, to drži, to smo z vašim sodelovanjem v novelaciji in z usklajevanji z ministrstvi tudi popravil, so upravičeni do sredstev, ne vem pa, v kakšni fazi so izplačila. Glede navedbe, da kupa dokumentov ni bilo mogoče pridobiti. To se sklicujejo bolj ali manj na račune. In da so pri obnovi uporabili lasten material, da so delali z lastnimi rokami. Verjetno ste pa pozabili ali pa ste računali, da bomo mi pozabili, da ste nedolgo nazaj navajali in se spotikali, da je bil, da so bila predplačila porabljena za nakup opreme, bele tehnike in podobno. Zanimivo, da lahko tako hitro spremenite narativ. Verjetno zaradi tega, ker sem povedal, da 12 tisoč 466 za štiričlansko družino je bilo izplačano kot izredna solidarnostna pomoč in se je lahko porabilo za nakup opreme, seveda brez dokazovanja z računi.

Kar se tiče tegale očitka, da smo sklepe zavrnili, jaz bi želel poudariti, da kolegu, NSi se jim niti ni zdelo vredno glasovati o teh sklepih. Za primer, ki ga je navedel kolega Reberšek, da je škoda 70 tisoč, ocenjena v Ajdi predvidevam, in da je bilo 20 tisoč od države, to pomeni, da je škoda tam morala biti ocenjena nekje 100 tisoč. Tukaj bi želel dodati, seveda v vsak dotičen primer, se jaz ne želim spuščati, če je na voljo rešitev in je specifičen primer, tudi jaz pozivam Vlado, da se, da se do takih družin obrne in ukrepajo po najboljših močeh. Bi pa želel povedati, da je bilo mogoče povečati višino predplačil, in sicer na način podlage ponudb, ki so pridobljene s sanacijo in sklenitvijo pogodbe z državo, da bi dobili dodatna predplačila za izvedbo teh del. Enako, bom rekel, zdaj, če obstaja primer, kot ga je navedel kolega Reberšek, da je zdaj finančno gledano, čeprav to je zelo, zelo relativno o tem govoriti, družina iz 250 na 130 kvadratov zaradi prenizkega izplačila, upam, da se bo Vlada tega posameznega primera lotila, sam imam pa z ostalimi ravno nasprotne izkušnje in vsi potrjujejo, da so bila, da so bile odškodnine zelo radodarne.

Zdaj se bom pa dotaknil glavnih očitkov, ki so bili navedeni na odboru za infrastrukturo. Prvi očitek: obnovitvena dela po ujmi iz leta 2023 še vedno niso končana, številne družine še vedno živijo v kontejnerjih, pri sorodnikih, v delno porušeni hiši. Ta očitek je skrajno hinavski s strani tistih, ki v treh mandatih niso uspeli sanirati potresa v Posočju - to je bilo leta 2004 - in mora naša Vlada v proračunu po 21 letih namenjati sredstva za reševanje tudi te problematike poleg milijon ostale problematike, ki smo jo podedovali. Jasno je, da si vsi, ki smo bili udeleženi v katastrofi, želimo čim hitrejše rešitve, ampak kakorkoli, vsak razumen človek lahko vidi, da se je v tem času naredilo bistveno, bistveno več od pričakovanj ter da v tej katastrofi dejansko ni bil nihče pozabljen. Seveda pa je najlažje mlatiti po tuji glavi, ampak kot že rečeno, sami ste soočali s katastrofo manjših razsežnosti, pa v treh vladah niste uspeli rešiti 1 procent, kar je uspelo tej Vladi. Prav tako je bilo prvič v zgodovini Slovenije za fizične osebe na voljo takšna pomoč, 7 tisoč 350 uporabnikom je bilo izplačano 35,7 milijonov evrov za obnovo domov ter 65 milijonov evrov ostale pomoči. Glede zagotovitve poplavne varnosti, varnosti na najhujši dogodek v zgodovini Slovenije oziroma na vzpostavitev poplavne varnosti na 500 letne vode, če vam je ljubše, pa je iluzorno pričakovati, da bo to rešeno v dveh letih. Najprej je bilo potrebno pridobiti nove poplavne karte, spremeniti projektno dokumentacijo ali pa tam, kjer je niso imeli, celo začeti s projektno dokumentacijo, pripraviti državni prostorski načrt. Kot smo že slišali, ponekod se bo sprejemal že v tem letu, seveda ga je potrebno potem uskladiti z deležniki in šele nato nastopi gradnja. Zato po moji skromni oceni smo svetlobna leta napram stanju, ki je bilo pred nastopom te Vlade.

Potem je bil očitek: postopki umeščanja v prostor trajajo več mesecev. Zdaj, z do sedaj sprejeto zakonodajo smo postopke skrajšali, da ne trajajo leta ampak mesece, zato je to časovno okno bistveno, bistveno krajše, kot bi bilo sicer in je predlagateljev očitek neutemeljen. Poleg tega z današnjim Gradbenim zakonom in Zakonom o urejanju prostora dodatno zmanjšujemo birokracijo in hitrimo postopke - ki so birokratsko gledano nastali kdaj? Najbolj v času vlade 2004-2008. Mislim, da je bila takrat na oblasti vaša vlada. Tako da ponovno zelo pritlehni s strani opozicije. Postopki - naslednji očitek - pridobivanja državne pomoči so prezapleteni in neživljenjski. V poplavah so številni izgubili dokumente oziroma potrdila, ki so potrebni za dokazovanje lastništva prizadetih uničenih nepremičnin. Nova pa niso bila izdana. Zdaj izdaja dokumentov je stvar upravne enote, nikakor ne vlade. Tudi sam sem neke dokumente potreboval in je bilo to rešeno res ekspresno. Bi pa želel mogoče na tem mestu poudariti, da je pač Vlada zagotovila tudi sredstva, da so ti dokumenti bili brezplačni. Naslednji očitek. Nekatere prizadete občine, predvsem večje, so sredstva pridobila hitreje in pravočasno, predvsem manjša pa pozno, kar je posledica kadrovske podhranjenosti. Ponovno so verjetno kolegi iz opozicije pozabili, da je bilo s strani Vlade ponujeno tudi, da zagotovijo brezplačno kadrovsko pomoč občinam, ki so bodisi to izkoristile ali pa ne. Zato kadrovska podhranjenost zagotovo ni krivda Vlade. Naslednji očitek. Zaradi pomanjkljivih in neustreznih preventivnih ukrepov in odsotnosti dolgoročne vizije urejanja vodotokov v primeru ponovitve ujme posledic ne bi bile bistveno manjše. Torej najprej odsotnost dolgoročne vizije urejanja vodotokov. Ja, to so imele vse predhodne vlade. Res, da smo se mi soočili s takim dogodkom, da smo mi zdaj naše aktivnosti na primeru urejanja vodotokov še intenzivirali, kar je normalno. Zagotovo pa vem, kje je bilo pomanjkanje vizije. Osebno lahko trdim, da je poplavna varnost bistveno, bistveno boljša kot je bila pred nastopom te Vlade. Za to, ko naslednjič vpletate z nekimi insinuacijami, ki ne držijo, so lažne, prinesete za to oceno tudi študijo in ne nabijate politični pamflet samo zato, ker vam je nerodno kaj vse je ta Vlada v spopadanju s to katastrofo že do danes dosegla v primerjavi z vašo neaktivnostjo v prejšnjih mandatih. Naslednji očitek. Zaradi neustrezne, nepregledne komunikacije, prepoznega posredovanja navodil na terenu. Prizadeti niso bili seznanjeni s svojimi pravicami in postopki pridobivanja državne pomoči. To smo že večkrat obdelali. Jaz mislim, da vsak odgovoren državljan, ki zaprosi in prejme državno pomoč, se je tudi dolžan oziroma ima dolžnosti, da se pozanima kaj je za pridobitev te državne pomoči dolžan storiti. In to je bilo jasno povedano, tisti, ki je to želel ali pa si upam trditi, so vedeli bolj ali manj, ki so pomoč dobili, vsi. Lahko pa prihaja do nekih sprenevedanj, sploh v primeru, če je bila škoda manjša od izplačila in seveda je sedaj problem s pridobivanjem računov. Naslednji očitek. Zaradi birokratskih napak in predčasnih postopkov mora 15 občin vrniti okoli 16 milijonov evrov. Ja, jaz se s tem strinjam. V kolikor se je med prijavo znašla škoda, ki ni bila posledic poplav, je prav, da se ta denar vrne. Sam vem za več primerov, ko je bilo navedeno morda nekaj stvari, ki dejansko niso bile posledic poplav ali plazov. Pa so, ne vem, občine, župani, županje to vseeno prijavile, prijavile. Naj pa še to dodam, da je to od 218,5 milijonov evrov je potrebno vrti 16 milijonov, kar znaša 7,3 odstotke. Mislim, da je to relativno nizka stopnja za občine. Poleg tega ne vedno se najde kak tak primer, ko navedejo nekaj, kar morda ni bila posledica poplav. In en tak primer, mislim, da gospodarske dejavnosti ali pa fizične osebe, se je pred kratkim znašel v časopisu, in sicer primer Brinskega mlina, kjer je lastnik prijavil predmete, ki niso bili nameščeni na objektu, torej je zahteval odškodnino za neobstoječ predmet. In jaz mislim, da v takih primerih je pravilno in pošteno, da se tak denar vrne. Naslednji očitek. Zaradi neučinkovitega državnega aparata in praznih obljub je veliko prizadetih v celoti odvisnih od delovanja nevladnih organizacij. Po moji oceni je to grda laž. Naj dodam, nevladne organizacije so pomagale, ogromno ljudi je je znalo pristopiti, pomagati, sploh v prvih dneh, za kar sem še danes vsakemu posamezniku, komurkoli je pomagal, neizmerno hvaležen in smo Slovenci, kot že ničkolikokrat, uspeli dokazati, da smo v katastrofah in pa tudi v športu enotni. Dejstvo pa je, da če gledamo s finančnega vidika ali pa kvantitativnega, če želite, da so sredstva nevladnih organizacij, žal, žal, ker ne morejo kaplja v morje napram sredstvom, ki jih je zagotovila Vlada. Zdaj bom zelo na hitro, bom spustil nekaj stvari, naštel izplačila pomoči po postavkah 35,7 milijonov evrov, predplačil več kot 7530 upravičencev za obnovo stanovanj, kot sem že prej povedal, 63,4 milijona evrov izplačil odškodnin lastnikom objektov, ki so predvideni za rušenje, lastniki objektov, ki jih je treba nadomestiti, prejemajo tudi odškodnine in prvi si že zagotavljajo nove varne domove in se bodo vselili v nove objekte. Potem je bilo 142,1 milijona evrov za gospodarstvo, 4,8 milijonov evrov za sanacijo kmetijskih objektov, 17,1 milijona evrov za obnovo gozdnih cest, 58,2 milijona evrov izredne denarne socialne pomoči, 138 milijonov evrov za cestno infrastrukturo, 172 milijonov evrov za intervencijske in izredne ukrepe na vodotokih, 218,5 milijonov evrov predplačil 115 občinam za nujno sanacijo občinske infrastrukture, 41,3 milijone evrov za ureditev občinske infrastrukture, 8,9 milijonov evrov za železniško infrastrukturo, deset milijonov evrov za hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ki sta jih med upravičence razdeljevala Rdeči križ in Karitas. Iz solidarnostnega sklada Evropske unije je zagotovljenih 428,4 milijona evrov. Trenutno smo porabili 386, kar predstavlja 90 odstotkov zagotovljenih sredstev. Na kratko še, kar se tiče investicij. Direkcija je v letošnjem letu stopila v največji investicijski cikel v svoji zgodovini. Investicije se izvajajo pretežno z evropskimi sredstvi, kot sta načrt za okrevanje in odpornost, ter kohezijskih projektov. V teku je 25 projektov iz naslova NOO in pet kohezijskih. Dela se že izvajajo na 17 projektih, preostali projekti bodo v gradnji do konca tega leta. Skupna vrednost projektov znaša 370 milijonov evrov, z novimi investicijami pa se bo zmanjšala poplavna ogroženost za skoraj 140 tisoč prebivalcev. Zato prosim, ne pametovati tej Vladi o pomanjkanju vizije, lepo prosim. Zdaj na podlagi vsega, kar sem na hitro naštel, je moja ocena, da bi moralo biti predlagatelja pošteno sram. Ste namreč, kot sem že prej omenil, član stranke, ki je imela trikrat možnost izvajati vse ukrepe, ki jih nam tako konstruktivno predlagate oziroma naši vladi. Ste imeli to možnost na primeru sanacije potresa v Posočju, pa tega niste naredili. Ne glede na agonijo soočenja prizadetih s to katastrofo sem pa, bom rekel, vesel ali pa hvaležen, če se je že tak katastrofalen dogodek moral zgoditi, da se je to zgodilo v času te vlade. Kot že rečeno, prvič je bila na voljo pomoč fizičnim osebam in če bi se to zgodilo v času katere koli druge vlade, si predstavljam, ali pa katerekoli prejšnje vlade, bi se lahko vsi prizadeti obrisali pod nosom, zato trdim, da smo za to, trdim, da smo vsi prizadeti dobili točno do centa več kolikor bi dobili v času vaše Vlade, kolegi.

Kar se pa tiče poplavnih obnov, kolega Jelen, in spotikanja z naravnimi nesrečami in reformami je moje mnenje, da to vlado lahko vikate in se ne pritožujete. Generalno sem tudi zelo razočaran nad glavnino današnje seje. Zakaj je zaradi nesprejemljive retorike celotne opozicijske strani polno laži, zavajanj, nestrpnosti, demagogije. In prav tako se mi zdi prav, da izpostavim primer nestrpnosti poslanca Zvonka na Odboru za infrastrukturo, kjer je komentiral, da je moja razprava pobalinska, da si ne zaslužim biti v Državnem zboru, da ne bom več izvoljen v naslednji mandat. Kolega Zvonko, vsi mi na strani Svobode ne kandidiramo za oblast in slast, in se z izvolitvijo zagotovo ne obremenjujemo tako kot vi. Celotna Vlada in vsi mi smo pripomogli k več pozitivnim spremembam za Slovenke in Slovence kot vi v vseh mandatih skupaj. Naš namen vstopa v politiko je najbolj iskren, zgolj in samo izboljševanje pogojev v državi in zaustaviti razgradnjo demokracije. Verjetno smo že vsi skupaj malce pozabili, kakšno je bilo stanje pred aprilom 2022. Imamo izjemno visoke moralne vrednote, ki jih pač žal vi ne poznate ... / oglašanje iz klopi/ Ja, kar smejte se, še malo, še majčkeno počakam ...

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Ali lahko prosim mir v dvorani in pustite kolega, da pove v miru do konca. Vljudno prosim, pustite ...

nadaljevanjeALEŠ REZAR (PS Svoboda): Zato bom komentiral, da morda naš način delovanja morda res ni najbolj politično moder, nismo nabriti z vsemi demagoškimi žavbami. Je pa to prav in si želim, da bi na podoben način delovale vse poslanske skupine. Sicer pa pravzaprav vem, iz kje je ta komentar izhajal, ta nestrpen izpad in razdraženost na odboru. To je bolečina in sram nad tem, kaj je ta vlada uspela doseči po dveh letih. Po najhujši katastrofi. In kaj nekdo drug, recimo, da ni uspel doseči v treh mandatih. Zato, spoštovani kolegi, ko naslednjič kdo izmed vas modruje kdo ima pobalinske debate in kdo si zasluži Državnem zboru oziroma sedeti v tem hramu demokracije predlagam, da se dobro zazrete v ogledalo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima predlagatelj.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Saj na tako razpravo skoraj ne moreš kaj drugega, kot da se kolegu nasmejim. Vidi se iz razprave predhodnika, da se je pač težko sprijazniti z neko realnostjo. Žal v dveh letih vseh teh obljub, kot ste prej omenili, sto hiš na mesec, še zmeraj trdite, da ste jih sposobni realizirati, čeprav v dveh letih vemo, koliko ljudi je lahko sploh pričelo z gradnjo nadomestitvenih objektov. Velika večina ljudi še čaka na zemljišče, da bodo, da bodo lahko začeli z gradnjo. In ko je bilo prej omenjeno, kako so dobili tudi sredstva, ko ste omenili sredstva, so vsi zadovoljni z izplačilom, jaz sem govoril z nekaterimi, nisem z vsemi govoril in so zelo nekateri so zelo zaskrbljeni, kajti denar so dobili pred dobrim letom in takrat pa do danes so cene zemljišč in storitev šle gor enormno. In ljudje ocenjujejo, da v vsem tem času, ko so pač čakali na ta denar oziroma ko čakajo na zemljišče, da bi bilo prav, da teh pogodb ne bi podpisali in da bi prej nekako dobili zagotovilo, kje bodo lahko delali, da bi lahko pač se odločili, ali ali imajo ali bodo imeli dovolj sredstev ali ne. Cene so bile tako takšne, kot so bile cenitve, to so bili zapriseženi cenilci in tudi sam sem videl nekaj teh cenitev. Ampak poglejte, ko pa ti začneš z nakupom zemljišča in s temi izvajalci kontaktirati, je pa zadeva malo drugačna.

Prej je predhodnik omenil tudi vodotoke drugega in tretjega reda. Poglejte, vse te vodotoke, za te vodotoke ni zadolžena občina, da bi pač pripravljala vse to projektno dokumentacijo, to mora država urediti. In jaz sem bil na parih teh vodotokih v Zgornji Savinjski dolini, naj bo to Savinjski del ali Zadrečki del, ljudje ob domovih imajo te strašne vodotoke. To je bilo v času intervencije očiščeno, takrat so občine odlično odigrale svojo vlogo s temi izvajalci in so očistile. Ampak od takrat pa do danes na teh področjih še ni bilo nikogar, kateri bi pač jim predstavil načrt sanacije teh vodotokov, da jih bodo zaščitili pred tem muljem, pred kamenjem, pred vodo, ki je drla iz teh predelov. Tako da tu žal občina nima nič. Občine so odlično izpeljale tisti del, kar so imele glede teh sredstev predplačil občinam, ko so dobile, ko jih mora 15 občin vrniti 16 milijonov. Poglejte, takrat je bil problem in z izvajalci in. in s projektanti. Poleg tega je pa državna tehnična pisarna nekoliko preveč zahtevna pri vseh teh projektih. Jaz poznam nekaj projektov, infrastrukture v ceste, kjer se ti strokovnjaki iz državnih tehničnih pisarn ne strinjajo z določenim projektom in zahtevajo neke dodatne zadeve, kar seveda podraži projekt. In mislim, da bi morali tudi neke standarde določiti. Če ena cesta vodi do ene kmetije, verjetno je vrednost lahko nekoliko nižja kot pa cesta, katera vozi, vodi v določeno naselje. Tako, da tukaj bi bilo potrebno pač stvari tudi doreči, ampak pač na to mi nimamo tule trenutno vpliva. Tako, da glede tega, da pač občine vračajo ta denar, je problem na enem kompletu nekih zadev, na katere pač občine niso imele vpliva.

Kar se tiče poplav iz leta 1990, pač, da nobena vlada ni naredila, pa… V glavnem zadeva je takšna. Jaz sem pač ta članek prebral, tega hidrologa, kateri je rekel, da je pač zadeve, da so bile pripravljene, jaz ne vem, jaz to nisem preverjal in da če bi takrat sprejeli ta državni prostorski načrt leta 2023, te hiše ne bi bile poplavljene. Nekaj jih verjetno ne bi bilo zgrajenih tam. Uredila bi se pa ta razlivna področja in zadrževalniki.

Tako da ocenjujem, da če je takrat bilo nekaj narejeno, tako, da neki papirji obstajajo in zdaj ni pač v teh dveh, treh mesecih, ali bomo sprejeli oziroma ali bo država oziroma ministrstvo pripravilo to državni prostorski načrt. To je obdobje dveh let, in jaz sem takrat pričakoval takoj po poplavah pač, da bodo pač zavihali rokave, da bodo te zadeve stekle. Tudi po lokalnih skupnostih so takrat v aprilu, maju leta 2024 obiskovali projektanti in ti hidrologi, kateri so pač nekako nakazali neke rešitve, neke spremembe, katere bi se lahko sprojektirale z določeno protipoplavno zaščito, ampak od takrat je minilo že skoraj leto in pol. In ostalo je pri tistem idejnem načrtu, tisti idejni skici, katera je mogoče kje samo razjezila ljudi. Za katero varianto bi se odločili, rešitev pa ni, no. Tako da... Poglejte, ljudje so zaskrbljeni v teh naseljih v katerih živijo in sedaj pač po dveh letih, pač dobrih dveh letih, pač zahtevajo od države neko ukrepanje, neko protipoplavno zaščito, da bodo pač živeli varno.

Kaj je še bilo kaj takega? Predplačila, predplačila, poglejte. Predplačila za fizične osebe so res bile prvič izplačane v takem obsegu, saj tudi naravna nesreča je bila pač prvič. Zdaj, če bi jaz malo kronološko pogledal, vam predstavil, verjetno smo že malo pozabili kako in kaj, ampak takrat takoj po poplavah je pač 10. 8., kar je pohvalno, Uprava za zaščito in reševanje poslala sklep lokalnim skupnostim, da pač, da se bo začelo z ocenjevanjem škode po neurjih in da občine, občine imenujejo volilne komisije, tudi sam sem bil kot občinski svetnik v eni izmed teh volilnih komisij, kateri smo šli takoj po tem, ko smo pač določili te komisije, odšli na teren. Škodo na teh objektih je bilo potrebno popisati do 22. septembra 2023. Potem je še bila neka regijska komisija, katera je pač kontrolno opravila te preglede, da so pač pregledali, če so te občinske komisije pravilno popisale škodo, nato so pa sledila predplačila. Prva predplačila so bila izplačana 6. decembra leta 2023. Bilo je pa takrat, mislim, da enih sedem ali osem različnih tranž. Zadnja je bila izplačana proti koncu leta 2024. Tako da ljudje, ki so dobili pač ta obvestila o njihovem predplačilu, o njihovi škodi, jaz imam tu en tak obrazec, katerega je pač nekdo dobil, kjer piše koliko je bila pač ocenjena škoda, koliko je po 20 procentov, koliko mu pač pripada to predplačilo in piše sledeče: Predplačil iz prejšnjega odstavka se za posamezna stanovanja izplača lastniku stanovanja, če je lastnikov več, vsakemu izplača sorazmerni del glede na višino solastniškega dela. Lastnine pa se delež določi na število skupnih lastnikov. Predplačilo za posamezno stanovanje se izplača v višini 20 odstotkov, kot sem rekel, za vedenje v spletni aplikaciji Ajda, ob upoštevanju podatkov o površini stanovanja iz katastra nepremičnin, kadar znaša ocenjena škoda več kot 6 tisoč evrov. Kadar ministrstvo, pristojno za naravne vire, ugotovi, da so osebe prejele sredstva, do katerih niso upravičene, ali kadar je lastnik stanovanja prejel predplačilo, ki je večje od sredstev državnega proračuna za obnovo stanovanja, stanovanja, ugotovljeno v programu odprave posledic nesreč za obnovo stavb, do katerih je upravičen v 45. členu zakona, tem osebam naloži, da sredstva v 30 dneh od vračitve odločbe vrnejo. Lastniki stanovanj, ki so prejeli predplačilo iz prvega odstavka 24. člena zakona in sami so ocenili, da do sredstev niso upravičeni, in lastniki stanovanj, ki sredstev iz državnega proračuna ne želijo, lahko sredstva najpozneje v 30 dneh vrnejo na ta transakcijski račun, s katerega so pač dobili, s katerega so ga pač prejeli. Tako da lastniki, ki ne želite prejeti sredstev, piše, pač potemnjeno, predplačila kot izhaja iz tega obvestila, morate obvestiti ministrstvo, pristojno za naravne vire v petih dneh - če še nisi dobil, pa če nočeš dobiti, moraš v petih dneh obvestiti in ne boš dobil. Nakar so sledila nakazila ljudem. Tukaj noter nikjer ne piše, za kaj so ta sredstva namenjena. Ljudje so pač, kot sem rekel takrat, po poplavah je bila lepa jesen, so ta gradbeni del si obnovili, so si uredili centralno kurjavo, so zamenjali cevi, so zamenjali električno napeljavo, to je ta del, kateri je bil predviden potem kasneje v nekem pozivu. In ko so dobili ta denar za to, škodo so si pač kupili, marsikateri si je kupil štedilnik, televizor, kuhinjo, razne zadeve, katere so bile uničene v poplavah, v tistem delu, ko so stanovali. Tako da ne vem, potem je pa prišel poziv, poziv je prišel pa 14. 10. 2024, to se pravi 8 mesecev, 9, 10 mesecev, odvisno v kateri tranži si bil, so pa dobili poziv, za kaj se lahko ta sredstva porabijo. A si lahko predstavljamo. In tukaj piše: dovolite, da vas pri tem spomnimo, ne, da jih spomnijo, prej pa niso nič povedali, da se sredstva za odpravo posledic nesreče lahko v zakonu uporabljajo izključno za ureditev prebivališča, neupoštevajo pa se stroški, ki se nanašajo na okolico stavbe, na nedograjene elemente, nepremičnine, pohištvo, stroje, orodje in podobno. Da bo višina potrebnih sredstev za sanacijo celotne škode določena na podlagi predloženih dokazil, kot so računi in pogodbe. Na podlagi teh dokazil in računa že sprejetih sredstev bo v skladu z veljavnim zakonom - samo z veljavnim zakonom, a ne, nič s katerim zakonom - določena višina sredstev, ki bo država prispevala za odpravo posledic naravne nesreče. Za izvedbo postopka vas prosimo, da izpolnite priloge ter predloženo dokumentacijo vrnete oziroma dokazila, ki se nanašajo na obnovitvena dela poškodovane stanovanjske stavbe oziroma stanovanja, vse skupaj v roku štirih mesecev od sprejema tega poziva. V kolikor gre v vašem primeru za obsežnejšo in zahtevnejšo sanacijo, lahko zaprosite za pomoč pri sanaciji državno tehnično pisarno, ki bo nudila strokovno pomoč in podporo in tako naprej. Zdaj, prej je bilo rečeno, da dve tretjini ljudi še ni zaključila sanacije. Ja, seveda jih ni zaključila sanacija, ker nimajo računov, a ne. Oni zdaj pač so se ne pritožili, ampak so pač dali ta ugovor, da še niso zaključili sanacije, ker nimajo računov. Oni so si pač uredili ta domovanja, domov, nimajo še pa računov.

Tako kot vas kontaktirajo poslanci, so tudi mene kontaktirala določena skupina ljudi, katera je dobila eno pravno mnenje znane slovenske odvetniške družbe. In to pravno mnenje izgleda takole. Ti odvetniki pravijo, da so pregledali zakone o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, potem so pogledali zakon o odpravi posledic naravnih nesreč z dne 21. 11. 2023, zakon o obnovi in razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev z dne 23. 12. 2023, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakon o javnih financah. Pregledali so pa tudi program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem in plazov iz 4. avgusta. Ta program je sprejela Vlada 16. 5. 2024. Nakar navajajo. Noben izmed izpostavljenih zakonov ne vsebuje konkretizacije oziroma specifikacije, za kakšen namen se lahko uporabijo dodeljena sredstva oziroma predplačila. Zato navedba oziroma tisti poziv, ko sem ga prej bral, Ministrstva za naravne vire in prostor z dne 14. 10. 2024, da se sredstva za odpravo posledic nesreče lahko po zakonu uporabijo izključno za ureditev prebivališča, ne upoštevajo pa se stroški, ki se nanašajo na okolico stavbe, ne vgrajene elemente, premičnine pohištvo, stroj in orodje ne more držati. Hkrati pa ministrstvo niti ne pove, kateri zakon naj bi to določal. Tako da zaključujejo, da ne obstaja zakonska in tudi ne podzakonska pravna podlaga za omejevanje namena porabe sredstev. Ostaja problem retroaktivnosti. Kajti noben zakon, podzakonski akt ali drug predpis ne more veljati za nazaj in s tem ustvariti negativni učinek za upravičence za nazaj. Poleg tega pa program vsebuje le izraz potrebnosti sredstev za, v narekovajih, vzpostavitev bivanja, kar je zelo širok izraz, ki ga ni mogoče tolmačiti na način, da premičnine in aparati niso potrebni za vzpostavitev bivanja. Ob tem času ugotavljajo, da v času izplačila predplačil ni obstajal konkreten zakonski ali podzakonski temelj. Zaključujejo, da se vam opisana pravna praznina ne sme šteti v škodo. Če pa ima morebitno ministrstvo neka svoja notranja navodila, ki javno niso dostopna, pa vas to naj ne zanima, saj z njimi niste bili seznanjeni, obenem pa taka navodila, ki niso skladna z zakonom, tudi nezakonita. To je pač bilo eno pravno mnenje katero, če pogledate oziroma če ste poslušali, verjetno tudi drži, o tem sigurno ni dvoma. Tako da jaz mislim, mi smo takrat tudi na podlagi tega predlagali en zakon, kjer bi se pač določen del sredstev lahko štel kot osebno delo, vendar to pač takrat ni bilo sprejeto. Jaz mislim, da bi tu morala Vlada nekaj narediti, če pač želimo stvari nekako spraviti v ta pravni okvir. Tako da toliko o tem četrtem predlogu oziroma četrtem tem priporočilu.

Prej je bilo rečeno tudi s strani državnega sekretarja, da tudi veliko vodotokov saniranih. Res je, veliko vodotokov je saniranih, veliko jih je pa tudi še takšnih. Sploh drugi in tretji red, pa tudi na nekaterih predelih Savinje so ljudje zaskrbljeni. Če gledamo malo višje kraja, struge, katere so namenjene za nadomestitveno gradnjo, je tisti predel vodotoka, v katerem mislim, da se še nič ne dogaja. Tako da, ko govoriš z ljudmi, kateri pač živijo z vodo, so blizu vode, pravijo pač, da je sedaj ta sanacija teh vodotokov pač naredila neke tobogane in ljudi je strah, da bo pač ob velikem nalivu voda prišla na neko področje, kjer se bo zaustavila in se bodo pač, se bo zopet razlila po tistih ustaljenih predelih. Tak primer, očiten primer je v Mozirju oziroma v kraju Loke pri Mozirju. Tam je en tak zožan del. In zdaj, če gledamo vse te vodotoke, kako lepo so spucani, urejeni, poglobljeni na teh delih je ljudi na teh delih zelo strah, kaj bo, če bo prišlo do kakšnega neurja, takšnega, kot so bili zdaj v zadnjih dneh v Sloveniji ali pa v Istri. Tako da, kar se tiče pač hitro izdanega gradbenega dovoljenja v Slovenj Gradcu, seveda, to je za pozdraviti. Res je, da niso vse upravne enote enake, jaz kar poznam nekaj načelnikov, načelnic, nekateri pač mogoče več zahtevajo od ljudi, drugi manj. Mislim, da je tu problem, da bi tu morala država nekako to uravnotežiti. Pač ne, da tistim, ki so dobri, jim daje še več dela, ampak tistim, ko pač nalog ne izpolni bi bilo pač potrebno mogoče tudi katerega vprašati, če bi bil pripravljen pač zapustiti to delovno mesto, če ni pripravljen delati tako kot je treba. Tako kot sem prej rekel, v tem, da je pač vlada ni nekako izkoristila te solidarnosti vseh Slovencev. To solidarnost bi morala prenesti tudi med te odločevalce, med te stvari, med te ljudi, kateri pač sprejemajo te zakone. Tako da, mogoče še, ko mi je bilo očitano, da kujem politične točke. Nobeden ne kuje političnih točk, ker poglejte, tako kot je že bilo prej rečeno, ljudje, ljudje, ljudje doživljajo krize, takšne in drugačne in to so volivci enih in drugih in mislim, da tu se pač ne sme delati razlik, komu se pomaga, komu ne, kjer je na seznamu za namestitveno gradnjo, katerega bomo odvzeli, katerega dodali. Če govoriš s predsednikom vlade, je v redu, če bo s kom drugim, ne bo, tako da jaz mislim, da morajo biti vatli za vse enaki. Toliko za enkrat, hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Replika, kolega Rezar, izvolite.

ALEŠ REZAR (PS Svoboda): Najlepša hvala. Ja, kolega Jelen, meni očitate, da se težko sprijaznim s situacijo. Ja, s to situacijo, ko primerjam kaj vse je ta Vlada storila v dveh letih v primerjavi s tem kaj vi niste storili v 21. letih, se res težko sprijaznim s situacijo. In to ne boli samo vas, to boli tudi mene in to je pač nedopustno.

Kar se tiče sto hiš, bom še enkrat povedal, če bi bila potreba, bi jih zgradili, mi ne moremo sto hiš zgraditi, še niti toliko uporabnikov. Prej smo slišali, mislim, da jih je šest ostalo šest ostalo in so v fazi, ne vem, podpisa pogodbe ali kakorkoli že, tako da nehajte očitati s tem, s to izjavo sto hiš, če bi bila potreba, bi to storili. Zdaj, vodotoki so bili zanemarjeni 30 let. Priznali ste pa, da so jih občine odlično izpeljali, da so občine odlično izpeljale svoj del. Torej se strinjava, da je tudi tam stanje veliko boljše, kot je bilo prej. Tudi kar se tiče poplav 1990 in mnenje hidrologa, tudi tukaj se strinjava, da v času vseh vaših treh vlad ste vedeli, da je problem poplav Savinje, Savinjske doline, pa niste ukrepali. Dejstvo je, da bomo zaradi te vlade poplavljenci končno varni in da bomo seveda po končani obnovi in vseh investicijah, ne pa, lepo prosim, pričakovati, da bomo to rešili v dveh letih, česar drugi prej niste v 30 letih. Naravna nesreča je prvič. Ne, to ni res, naravne nesreče so konstanten pojav, so le različnih razsežnosti in potem po poplavah so bile še štiri ali tri druge naravne nesreče, ki se tudi financirajo s pomočjo te vlade, tako da nobenega naslednjega ne pozabimo. Tako da tudi očitek leve ali desne je tukaj, mislim, bizaren oziroma sprevržen, zaradi tega, ker ta vlada je res poskrbela za ljudi.

Kar se tiče predplačil. Zdaj za primer bom navedel primer banke, če bi, gospod Jelen, vi dobili milijon evrov na račun iz banke, ali bi vi to porabili ali kaj, ali bi mogoče poklicali, ali je kaj narobe. Verjetno bi banka tudi vas poklicala, ampak kot odgovoren državljan mislim, da ste dolžni ukrepati, ker dobro veste, da to ni vaš denar. To so sredstva pomoči, državne pomoči, ki jih je treba dobro razporediti. Zdaj pa tudi jaz ne razumem, očitali ste, da nimajo računov. Jaz ne razumem, kako ljudje recimo na svojem primeru, estrihi, ometi, okna, vrata, ogrevanje je treba rešiti, fasada. Jaz ne razumem, tudi, če smo vse s svojimi rokami delali, pa sem sam. Veliko sam naredil. Imamo račune, vsaj za material, pa vam povem, da sem teh računov mnogo več prekoračil, kakor je bilo.

Kakor je bilo predplačil, tako da mislim, da gre tukaj predvsem za nabiranje političnih točk in pri tej temi jaz osebno tega ne bom dopustil. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega Jani Prednik, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Podpredsednica, hvala, spoštovani predstavniki Vlade. Zdaj danes obravnavamo predlog priporočila Vladi Republike Slovenije dve leti po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so Slovenijo zajele avgusta, 4. avgusta 2023. Zdaj, v osnovi jaz pri tej temi ne vidim absolutno nobenih problemov, jaz mislim, da se moramo o tem tudi pogovarjati. Zdaj morda za tiste, ki ne veste, predvsem vi, ki ste večinoma novi v tem Državnem zboru, sam prihajam s Koroške in sicer iz središča največje katastrofe, ki se je zgodila v Sloveniji 4. avgusta, to je Mežiška dolina, če si predstavljate, Mežiška dolina poteka od Črne Mežice, Prevalj do Raven in potem se izteka naprej. Mežiška dolina je bila v času teh poplav ena velika reka. In jaz ne bom nikoli pozabil tistega jutra, bil sem v tujini. Ko sem se zbudil, je bil moj telefon popolnoma rdeč. Vsi so me klicali, od županov naprej, takrat sem jaz poklical vsakega župana in sem dejal samo eno, prosim, poskrbite, da ne bo smrtnih žrtev, vse ostalo se da kasneje urediti. In dejansko na srečo ni bilo, vsaj v mojem koncu, smrtnih žrtev. In jaz bom govoril predvsem za koroški del, ker koroški del malenkost bolj poznam kot kolega Reberšek, kateremu se danes celo zahvaljujem za zelo konstruktivno in mirno debato, kjer je državnemu sekretarju morda tudi predlagal določene zadeve, ki pomenijo neko anomalijo in jaz verjamem, da se bo državni sekretar tega lotil in tudi rešil.

Zdaj, reakcija Vlade oziroma bom začel tako, reakcija politike po teh poplavah v vseh nas je bila izjemna. Je bila izjemno solidarna. Večinoma, vsi politiki ste se, smo se, ampak jaz tam živim, pojavili na Koroškem in na takšen ali drugačen način, takrat takoj na začetku, ko je bila res katastrofa tudi pomagali. Seveda je pa v naslednjem koraku morala v ospredje stopiti država in hitrejšega odziva države nismo mogli pričakovati. To je bil res odziv, ki je hvalevreden in jaz se ne bom spuščal v to, kdo je za kaj kriv, zato me tudi morda malo žalosti kakšna razprava kakšnega poslanca, ki se vrača ponovno 25, 20 let nazaj, ko še sploh vedel ni, kaj je politika, kdo je kriv, da vodotoki niso urejeni, kdo je kriv, da ni urejeno. Kriva je vsa politika od leta 1991 naprej, leva in desna. Zadeve pač enostavno niso bile urejene. In jaz od države trenutno pričakujem in tudi vidim, da zadeve gredo v to smer, da se zadeve, za katere se je pokazalo, da so katastrofalne, da se uredijo. In da če še kadarkoli pride do takšne situacije, seveda absolutno se verjetno vsi strinjamo in upamo, da do takšne situacije nikoli več ne bo prišlo, da bo pač škoda enostavno tako na javni infrastrukturi kot tudi na zasebni infrastrukturi manjša.

Kar se tiče Koroške, Koroška oziroma Mežiška dolina, pa potem tudi deloma druga Koroška se v bistvu v celoti obnavlja. Obnavljamo ceste, obnavljamo škarpe, obnavljamo mostove, saniramo plazove. Edina težava vsega tega je - veste kaj - semaforji. Ampak semaforju se žal ne moremo izogniti. Relief na Koroškem je takšen, da imaš cesto, ki je bila poplavljena, uničena, na eni strani imaš breg, na drugi strani imaš Mežo, gospod državni sekretar točno ve o čem govorim in logično je, da lahko cesto saniraš samo na način, da pol ceste zapreš in je semafor in to si. To pri naših ljudeh sicer povzroča nejevoljo, kar jih jaz razumem, ker se vsakodnevno vozijo v službo, predvsem tisti, ki živijo v zgornji Mežiški dolini, Črna, Mežica in tako naprej. In jih na tem mestu prosim za nekoliko strpnosti. Jaz vem, da sami vsak dan vidijo napredek pri sanaciji vseh teh zadev. Zagotovo prihaja do tega, da imamo težave na birokratski ravni, to se pravi na zakonodajni ravni. Jaz mislim, da ima na tej ravni največ težav Ministrstvo za naravne vire in prostor, na kar sem ministra tudi opozoril. In ko bo ta sanacija končana pričakujem od politike, pa tudi če boste na oblasti desni ali pa če bodo na oblasti levi, ki jih izgleda ta tema največja katastrofa v državi izgleda sploh ne zanima, da je področno zakonodajo enostavno potrebno urediti ali pa sčistiti v tistih delih, ki pač v današnjem času povzročajo težave. To so pridobivanje dovoljenj oziroma prepočasno pridobivanje dovoljenj in tako naprej.

Rečem pa, samo, da se da tudi jaz odgovorim glede hiš. To je bila večkrat tudi opazka, ki je letela tudi na predsednika Vlade, ki je obljubil sto hiš na mesec, dejansko je to rekel, mislim, da na 24 ur zvečer, ampak da vam nekaj povem. Ljudje so se v 96 ali 98 odstotkih odločili, da rajši vzamejo odškodnino kot nadomestno gradnjo, zato ni teh hiš. In jaz bi si želel, želel, da debata okoli teh hiš ali ne hiš, da se danes konča. Tisti, ki pa so se odločili, mislim, da je rekel kolega Rezar, da je teh šest, pa bodo te hiše tudi dobili. No, in zakaj jih še ni? Ravno zaradi težav pri pridobivanju takšnih ali drugačnih dovoljenj, za katero sem pred dvema minutama dejal, da želim, da država, Vlada pripravi predloge, da bo to šlo enostavno, enostavno hitrejše.

Na Koroškem generalno, kot rečeno, smo z obnovo zadovoljni, vsaj v moji Mežiški dolini, sicer, kot rečeno, v nekaj težav nam povzročajo semaforji, ampak temu se ne da izogniti. In jaz se tukaj zahvaljujem Vladi za hiter odziv, denarja je dovolj, mi bomo obnovili praktično vse. In da ne bom nekorekten, jaz sem prepričan, da če bi bila tudi kakšna druga vlada na oblasti, da bi postopala enako. Jaz sem prepričan, da bi postopala enako in da bi se te sanacije lotila enako. Bi pa prosil vse, tako na tej strani, dobro, teh ni, kot na tisti strani, da na tej temi ne obračunavate, ker to je zelo občutljiva tema, na Koroškem, kjer smo bili ljudje, sam ne, zelo prizadeti in te najbolj katastrofalne poplave v zgodovini naše države so pač pustile strah v vseh nas. In na tej temi prosim nehajte nabirati politične točke, eni in drugi, kaj je nekdo naredil, kaj nekdo ni naredil, naloga Vlade je, da dela naprej. Jaz mislim, da dela dobro. Tisto, kar se ugotovi, da ni dobro, pričakujem, da bomo v parlamentu na zakonodajni ravni popravili, da če še slučajno pride kadarkoli do takšne katastrofe, seveda vsi upamo, da ne, da bodo stekle še tiste zadeve, ki zdaj ne tečejo, bolje in da bo tudi sanacija potekala bolje. Želim pa tudi, da v Savinjski dolini tiste zadeve, ki jih je kolega Reberšek danes na zelo kultiviran način predstavil, tudi rešite in pomagate tudi tistim ljudem. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Andrej Poglajen.

ANDREJ POGLAJEN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo.

Kolega Prednik je svojo razpravo zaključil z besedami oziroma svoj zaključek začel z besedami, da je naloga Vlade, da dela naprej. Se strinjam, naloga vseh nas pa je, da opozarjamo na zadeve, ki na državnem nivoju s strani izvršilne veje pri reševanju in sanacijah posledic poplav opozorimo.

In ta predlog, se ta predlog za sklic seje je bil namenjen ravno temu. Na žalost smo videli kakšen pristop k temu imajo poslanci največje vladne stranke. Pa vendarle, v Slovenski demokratski stranki smo predlagali konkretne rešitve, kako bi to sanacijo po poplavnih ujmah izboljšali. Vsi kolegi so se večinoma fokusirali na avgustovske poplave v letu 2023. Jaz pa bom se vrnil še dva meseca pred tem. Oziroma tri mesece pred tem so se 5. maja 2023 prve poplave zgodile v Cerknem, se pravi na Cerkljanskem. Takrat so bili številni hudourniki in tudi reka, ki teče skozi Cerkno, so prišli v svoje bregove in povzročili drastično škodo prebivalcem celotne občine. Identična situacija pa se je v Cerknem zgodila tudi 13. julija letos. Se pravi, če se dvakrat v tako kratkem obdobju zgodijo poplavne ujme in da imajo resne posledice za lokalno življenje, potem nekaj pri preventivi ali pa tudi pri sanaciji ni bilo narejeno pravilno. Ministru Novaku sem tudi že skozi poslanska vprašanja predstavil par zadev, ki se mi zdijo z vidika preventive in sanacije absurdne. Ena izmed njih je urejanje hudournikov po poplavah, ko vidimo, da dejansko, da se v brežinah samo nameče kamenje, ki ga potem sploh v krajih, kot je pač Idrijsko Cerkljanska, močen naliv vode, ki pride po bregu, odnese nazaj v dolino in zabije se glavna rečna struga.

Moram pa reči, da tudi tokrat, tudi letos s sanacijami na Cerkljanskem nisem zadovoljen. Spoštovani predstavniki ministrstva, glejte, to je plaz pod cesto, ki vodi v vas Otalež. Po tej cesti, ki je nad plazom, se vsak dan v šolo vozi cel avtobus otrok. In prejšnji dan sem imel možnost govoriti z županom, ker sem dobil pobudo s strani krajanov vasi. In na žalost ugotavljamo, da bo sanacija ceste, kajti tudi del ceste je obkrušen, da bo sanacija ceste mogoča šele v prihodnjem letu, ne. Toliko časa melje birokracija, slovenska birokracija. Zdaj, kolega Rezar je prej dejal, da upravne enote in njihovo delovanje ni v pristojnosti vlade, jaz pa mislim, da so upravne enote prav tisti primarni stik državne oblasti na lokalnem okolju, tisti prvi stik, ki ga ima dejansko občan neke občine z državo oziroma tudi z resornimi ministrstvi. Tako da Vlada ima in ministrstva imate pristojnosti, da tudi te postopke, ki so na upravnih enotah, pohitrite, da jih pospešite, kajti le tako bomo prišli do tega, da bomo poplave, ki so se zgodile tako leta 2023 pa tudi leta 2025, sanirali.

Naj pa izpostavim eno temo, ki pa je tudi na Cerkljanskem zelo pereča. Poglejte, kljub temu, da so se dvakrat v tako kratkem obdobju zgodile poplave, smo še vedno v situaciji, ko ravno zaradi birokratskih ovir države ne moremo oziroma občina ne more pripraviti oziroma predstaviti podlage, na kateri bi uredila boljšo protipoplavno zaščito. O čem govorim? Hidrološke študije, ki so v pristojnosti Direkcije za vode, se pravi, ne tako kot je kolega Reza rekel, da so občine krive, ker rečne struge niso urejene, to je v pristojnosti države, glejte, na hidrološke študije, spoštovani predstavniki ministrstva, občine čakajo po več kot eno leto. In kako bomo potem uredili, kako se bodo urejale vse ostale protipoplavne, protipoplavne zadeve, če samo eno leto traja oziroma traja celo leto, da pridemo do ene študije, katere, katera je pač breme oziroma naloga države? Glejte, in to je eden izmed konkretnih primerov, kako državna birokracija, državna birokracija nekako osporava oziroma zamejuje, da bi tej, da bi k temu celostnemu reševanju te problematike pristopile občine.

Tako da še enkrat poudarjam, mislim, da so predlogi Slovenske demokratske stranke, ki so bili podani, na žalost na odboru zavrnjeni, čisto na mestu in menim, da je to edini način, da rešimo. Tudi za nadaljnje, ne, vidimo tudi na primeru Cerkljanske, da se poplave ne dogajajo več na sto let, deset let ali tako dalje, ampak da so praktično v razponu treh let, se je zgodilo, se je zgodila dvakrat huda ujma. Tudi s tega vidika seveda bi ti predlogi zelo prispevali k temu, da preprečimo, se pravi preventivo, naredimo preventivo na področju poplav. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolegica Lena Grgurevič, izvolite. Predlagatelj.

JOŽEF JELEN (PS SDS): Ja, hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Zdaj, če sem prej predstavil četrto priporočilo, bi si zdaj vzel čas, pa bi predstavil drugo priporočilo. To priporočilo je, da Državni zbor Republike Slovenije poziva Vlado, da do konca leta 2025 določi točno število nadomestitvenih gradenj. Prej je bilo rečeno, da to pač ni v pristojnosti Vlade, ampak tako pač je, a ne, razmišljanje. Jaz imam tule pred sabo en tak seznam, teh seznamov je bilo kar veliko, kateri objekti so na seznamu, kateri niso, nekaj časa so bili na seznamu, nekaj časa niso. Zdaj ljudje tudi sami ugotavljajo, da ne vedo, po kakšnem postopku, vsi, no, vsi, da ne vedo, po kakšnem postopku so bili dodani oziroma izvzeti. So tudi taki primeri, ko so gor na tem seznamu, pa si ne želijo nadomestitvene gradnje. Ker dejansko v enem predelu Zgornje Savinjske doline, to je Spodnja Rečica, mislim, da je bilo prvotno na seznamu 44 domov za nadomestitveno gradnjo, kasneje so jih izločili in sedaj jih je še samo 17. In zdaj nekateri, ki niso na seznamu, pravijo, zakaj niso na seznamu, drugi, ki so na seznamu, so pač nekako tudi zaskrbljeni, ker pač ne najdejo svojih zemljišč, kjer bi lahko gradili. Tako da problem je tudi v tem, ker pač ni bilo neke enotne strategije, na kakšen način, na kakšen način se pač ta nadomestitvena gradnja izvaja oziroma določa te ljudi, kateri, ali je to zdaj višina vode, meter 20 ali meter 30, hiša, do hiše 100 metrov, zdaj pa sosed gre, ti ne greš, je mogoče res malo čudno. Tako kot je že prej kolega Reberšak izpostavil družine, bi jaz tudi izpostavil eno družino iz Zgornje Savinjske doline, to je bolj točno iz / nerazumljivo/ doline, Šmartno ob Dreti. To je šestčlanska družina, piše se Irmančnik, mislim, da ni skrivnost, to smo lahko v medijih zasledili. Poglejte, to je šestčlanska družina s štirimi otroki, kateri so bili leta 2023 avgusta poplavljeni in skupna višina s kletjo vred je bilo 3,6 metra vode v stanovanjskem objektu. Ta družina je bila pred tem že petkrat poplavljena v tej hiši. Tako da je pač na tej lokaciji tudi po mojem nekako težko, težko živeti, da si v negotovosti ob vsakem deževju. Kar je pa največji problem, kar so imeli, pač kar imajo, problem je to, ker so pač takrat v začetku bili uvrščeni na ta seznam za namestitveno gradnjo. Oni so pač takrat v tistih osmih mesecih iskali zemljišče, iskali pač hišo, karkoli pač, da bi se preselili, ker so bili pač v upanju, da se bodo pač preselili. Na kar so takrat dobili julija 2024 obvestilo, da so umaknjeni iz tega seznama. Pač se jim je svet sesul, ker kot strokovnjaki ugotavljajo, ta hiša ni primerna za bivanje. Bili so pač tudi iz državne tehnične pisarne, kateri pač nekako ugotavljajo, da bil je tudi nek elaborat, elaborat narejen glede popravila in ocene te stavbe in na podlagi tega, kot je že bilo prej rečeno, kolikor bo pač ta družina dobila ocenjeno škodo oziroma povrnjeno škodo, je zelo, je zelo nizka. Tako da oni so pač sedaj v tej situaciji, da nekako na tem delu pač ni možno živeti, ker kot so rekli strokovnjaki, te hiše ni možno protipoplavno nekako sanirati. Je pa tudi na tem poplavnem območju, kjer ni možno dobiti kakršnegakoli gradbenega dovoljenja za kak hujši poseg za ta objekt. Tako da, kot pravijo, ti ljudje so se dvakrat ali trikrat že v tem času preselili na novo lokacijo. Vemo, kako stres je to za šestčlansko družino s štirimi otroki, šoloobveznimi. Mislim, da bi bilo potrebno, tako kot je bilo prej rečeno, da bi pač tu gospod Šefic pač nekako to stvar še vzel pod drobnogled in nekako, da se to reši v dobro te družine. Naj nam bo pač jasno, da pač povsod se ni dogajalo enako. Jaz imam pač tule te slike, katere so bile takrat v poplavah, tule je ta družina Irmančnik. To je nivo vode, ko je bil takrat že že nekoliko v upadu, da je bilo možno slikati. Vidi se, kje je bil nivo vode v višini nad oknom. To je stanovanjski del, zgoraj, zgoraj nimajo nič. Tako dato področje je sigurno poplavno nevarno. Vse te slike so, so od družine Irmančnik iz Šmartnega ob Dreti. Ta okolica, katera je bila slikana takrat v tistih jutranjih dneh 4. avgusta. In ko človek pogleda potem, kaj vse se je pa selilo na drugih področjih, je pa mogoče res, res malo smešno. Name so se obrnili tudi določene civilne iniciative Letuš, občine Šmartno ob Paki, v kateri so rekli, da lahko pokažem njihove slike, da ni problem. Zagotovili so mi, da v domovih v hišah niso imeli niti centimetra vode, pa jih selijo. To je ta hiša. Iz tega dela, iz levega brega reke Savinje, v kraju Letuš, tu še ena hiša, ne bom povedal imena in priimka, čeprav so rekli, da lahko, in to je še tretja hiša. Če primerjamo te situacije med sabo, vidimo, da je pač mogoče tu bila storjena komu kakšna krivica, tako da jaz mislim, da stvar še ni zaključena, da še obstaja kakšna varianta, da se pač te stvari še uredijo, kot je bilo rečeno. Gospod Šefic je rekel zadnjič na seji odbora, da je še osem takšnih objektov, za katere se še ne ve točno. Jaz vsaj upam, da je kateri izmed njih tudi ta, kajti poznam v Zgornji Savinjski kar veliko teh objektov, kateri so predvideni za nadomestitveno gradnjo. Vem, da so med njimi tudi takšni, ko je ta hiša, da je nekako bila tudi izvzeta iz enega sklopa nekih stanovanjskih objektov, pa je bila tudi namenjena in je že podrena in je že saniran tisti del za nadomestitveno gradnjo. Tako da, meni je težko, ko te stvari gledaš, ko se z ljudmi pogovarjaš, ko res ne vidijo rešitve. Prvo so upali nekako, da bodo vsaj odškodnino dobili takšno, da bo mogoče vsaj kak procent višja oziroma da bo pač ocenjena vrednost takšna, da bodo pač imeli neko osnovo za, da iščejo svoje novo stanovanje oziroma nov dom, ampak kot je bilo prej rečeno, iz tega elaborata je tako nizka ocena, da ni možno dobiti tudi po tem zakonu neke odškodnine. Tako da kar se tiče te nadomestitvene gradnje, jaz sem prepričan, da da bo to še problem, mogoče ne zdaj v tem času, ampak problem bo sigurno, ko se bo pač umeščal prostor v ta državni prostorski načrt, Da bo še nekaj objektov, kateri bi jih bilo potrebno nadomestiti kje drugje, in zato smo mi tudi v tem priporočilu, v prvem priporočilu pač, da se do konca leta pripravi ta državni prostorski načrt, da se pač te zadeve čim prej uredijo, ker vemo, da ta solidarnost počasi usiha in ljudje pozabimo na poplave, pozabimo še marsikaj drugega in mislim, da to priporočilo, kot sem rekel, da bi pač do konca leta nekako določili to število nadomestitvenih objektov, mislim, da ni preveč zahtevno in da je dobronamerno.

Kar se pa tiče prvega priporočila, kot sem že glih začel, da bi ta državni prostorski načrt čim prej nekako pripravili oziroma da bi se pač vsaj začelo, ne vem, nekaj dogajati. Jaz sem, jaz sem 12. julija 2024 dal pisno poslansko vprašanje Ministrstvu za naravne vire in prostor. In sicer, koliko časa bo trajalo projektiranje in umeščanje državnega prostorskega načrta v prostor, suhih zadrževalnikov in raznih področij, iz raznih različnih področij in odgovor sem dobil takrat pisni, zato smo tudi zdaj nekako, glede na ta odgovor smo tudi sestavili pač to priporočilo. Takrat je bilo pač odgovorjeno. Državni prostorski načrt, načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti na področju Drete, izdelan osnutek pobude priprava, postopek javnega naročila za izdelavo pobude in DPN, predviden pričetek izdelave DPN jesen 2024, Vemo, da so to zahtevni postopki. Vem, gospod Šefic, da se vi trudite, da ste bili od prvega dne poplav aktivni, vem, da ni v vaši oziroma v moči Ministrstva za naravne vire vse, ampak kljub temu, kljub temu, če gledamo tudi, da že zdaj zamujamo eno leto, kje so še potem ostale stvari. Potem sem dobil tudi odgovor za državni prostorski načrt za zmanjšanje ogroženosti na porečju Savinje od Mozirja do Ljubnega, bo prav tako izdelan osnutek in pričetek izdelave DPN jeseni 2024. Zdaj, če bi danes vprašal, bi dobil podatek verjetno v jeseni 2025. Mene je strah, da bo 2026. Zadnjič na odboru ko smo razpravljali, so poslanci koalicije, koalicije tako vehementno, ja, to se pač dela deset let, ne mislim. Zdaj, če že mi govorimo, da se deset let dela, pa bodo tisti uradniki pa tisti birokrati to delali 20 let, če jim ne bo kdo rekel, da je pač vrag vzel šalo. Vemo, da je takrat pač na teh območjih, o katerih zdaj govorimo, o njih pač bila taka politika poseljevanja še v prejšnji državi, da je pač se nekako nerazumno ščitilo, pretirano ščitilo vsa kmetijska zemljišča. In vse industrijske cone, vse tovarne izredno uspešne tudi ne samo v Sloveniji, v svetovnem merilu v Zgornji Savinjski dolini, nižje so na teh poplavnih območjih. Naselja, domovi, vse na teh poplavnih območjih. In jaz mislim, da bi prav zaradi tega in zaradi ljudi in zaradi gospodarstva bi bilo potrebno to dati v višjo prestavo in zadeve pohitriti. Ne more si ena firma privoščiti, da bo dvakrat poplavljena, že tako ali tako imajo probleme s trgom, s proizvodnjo, s prodajo, z ne vem čim vse, s stroški, s politiko in ne sme si privoščiti še pa kakšne takšne havarije, kot je bila leta 2023. Zato smo rekli, da je potrebno čim prej izdelati ta načrt, da se pač in dati prioriteto kaj bomo prvo ščitili, kaj drugo, kaj tretje. In jaz sem vesel, ko vidim stroje v reki, ki delajo, ampak to ni, to ni, to ni, to ni za zaščito, protipoplavno zaščito. Za protipoplavno zaščito, kot je bilo danes že velikokrat rečeno, rabimo suhe zadrževalnike, različna področja in ostale zadeve v vodotokih, kateri pač poberejo, so to nesnago in te zadeve, da ne gredo naprej. Tako da, s tega naslova jaz apeliram nekako na vas vse skupaj. Ti sklepi so takšni, kot so, vsi so dobronamerni in mislim, da so izvedljivi tudi v mogoče ne glih tem obdobju, kot smo mi navajamo, ampak lahko je tudi kakšen mesec zraven.

Prej je bilo rečeno še o nekih sredstvih za protipoplavno zaščito, da je pač nekako Vlada, prejšnja vlada, da jih je nekako vzela. Ne, bilo je glih obratno. Takrat smo imeli ta zakon o vodah referendum in do takrat je bilo predvideno tam 17 milijonov za protipoplavno zaščito in pač, ko je zakon padel, je tudi teh 17 milijonov voda odnesla. Tako da žal, s tem denarjem bi se verjetno takrat veliko več naredilo, kot pa, ko pa v tem času. Hvala lepa za enkrat.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolegica Lena Grgurevič, izvolite.

LENA GRGUREVIČ (PS Svoboda): Hvala lepa. Torej, ne vem, ali je predlagatelj sedel na ušesih prej, ko je kolega navajal dejstva in številke, ki izkazujejo izjemno operativno sposobnost te Vlade in predvsem Ministrstva za notranje vire in prostor. Kako si dovolite, kolegi vi, ki niste bili sposobni, pa kot je povedal kolega, res tudi druge Vlade v 21 letih rešiti samo potresa v Posočju, dajati takšne sklepe. Ali vi mislite slučajno, da so tudi vaši volivci, ne vem, da ne bom kaj rekla, ponižujete ljudi in nehajte že enkrat škoditi, ampak začnite delati. Te ukrepe torej preučite sami, ker niste bili sposobni rešiti niti Posočja, ki je neprimerljiv s temi največjimi katastrofami, ki jih je utrpela naša država v tem mandatu, poleg vseh ostalih kriz v Evropi in na svetu.

Zdaj, kakšna je tudi odgovornost občin, seveda zdaj nekdo ne bi razpravljal kaj pa je, kdo pa je za vse to odgovoren, seveda, kdo je uničeval državna podjetja? Ali smo jih mi privatizirali, da ste potem kanalizirali denarje skozi te štiri, štiri privatnike, ki potem seveda se tudi financirajo kakšne zadeve, ne. Kdo je torej, to je včasih v bivši državi je to bilo dobro urejeno, a ne, / znak za konec razprave/ kdo je, kdo je dovoljeval gradnjo na poplavnih območjih. Ali mi? Vi, kolegi. Kdo je odgovoren, da niso sredstev za popoplavno zaščito… / izklop mikrofona/

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Postopkovno, kolega Rezar, izvolite.

ALEŠ REZAR (PS Svoboda): Ja, najlepša hvala.

Spoštovana predsedujoča, jaz bi resnično prosil, da zagotavljate mir v dvorani. Tudi med mojo razpravo se je slišalo ogromno komentarjev s strani opozicije. Enako se je dogajalo zdaj, ko je razpravljala kolegica. Ko sem jaz razpravljal, sem pustil, sem bil tiho, sem poslušal kaj imajo za povedati. Se mi zdi, da je to z njihove strani skrajno nespoštljivo, samo zato, ker težko slišijo resnico. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Jaz sem sicer med vašo razpravo reagirala in že opozorila, da si želim in prosim za red v dvorani, tako da mislim, da skrbim za red.

Besedo ima kolega Danijel Krivec, izvolite.

DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Lep pozdrav vsem!

Težko se je skoncentrirati po tej razpravi, ko nekdo govori o popotresni obnovi, pa ne ve o čem govori, ko nekdo govori o preteklih naravnih nesrečah, pa govori o tem, da smo bili nesposobni v preteklosti te stvari reševati. Po tej logiki bi bilo vse nerešeno. Ista državno tehnična pisarna, ki je delovala v Posočju, deluje zdaj na poplavni sanaciji, tako da očitno bo tudi tam slabo, po tej logiki. Ampak dejstvo je, da je na potresu bilo, leta 1998 in 2004, 6 tisoč objektov, ki so bili v neki, postopku sanacije, kar je bistveno več, kot bo verjetno objektov v primeru poplav. Res, da so bile poplave bolj obširne, kar se tiče števila lokalnih skupnosti, ki so jih prizadele in zato je mogoče še bolj na mestu naše opozarjanje, da se nekatere stvari pospešijo, kajti izkušnje iz vseh naravnih nesreč iz preteklosti so pač take, da se po nekem določenem času vsa ta vnema in intenca države zelo zmanjša in to je tudi, bi rekel, razlog, da se je popotresna obnova do neke mere vlekla. Vsako leto je bilo v proračunu, ne glede na pripravljene programe, ki jih je državno tehnična pisarna pripravljala pa Ministrstvo za okolje in prostor takrat v, bi rekel, proračunske dokumente vedno to zreducirano na 10 do 15, 20 procentov in zato se je tudi ta obnova vlekla. In ne želimo si, da bi se tudi v primeru odprave posledic po teh poplavah zadeva na enak način odvila, kar je pač velika verjetnost. In zato so naša priporočila namenjena ravno temu, da se stvari hitreje urejajo. In hvala bogu, že v preteklih naših pobudah ste marsičemu tudi prisluhnili in v naslednjem koraku popravili, zato ne vem, zakaj takšna nervoza glede na priporočila, ki niso v nobenem primeru ekstremna, ampak opozarjajo na neke stvari, ki bi bile mogoče potrebne še dodatne izboljšave, razen ravno zaradi teh izkušenj iz preteklosti.

Pa da ne bo pomote, ves čas se govori, mi smo v dveh letih naredili več kot vi v 21 letih. Zdaj, kdo so oni v 21 letih? Veliko vlad je bilo, veliko je bilo vloženo v obnovo po potresu, ampak dejstvo je, da so bili takrat vsi ljudje, ki so rabili namestitev, sofinancirani oziroma plačani nadomestna bivališča s strani države. Tako da ne govoriti o tem, da včasih pa to ni funkcioniralo, pa ni bilo nič dano državljanom. Zdaj smo morali pa mi, kot bi rekel opozicija, parkrat opozoriti na to, da dajte mogoče pa v zakonu, v tem interventnem, podaljšati tem ljudem, ki morajo na začasnih bivališčih prebivati, poplačilo in tako naprej. Tako da zganjate se v neke stvari, ki so nekoristne in ne koristijo ravno tistim, ki rabijo neko pomoč in neko hitrejšo obravnavo.

Tu smo tudi opozarjali ministrstvo, naj si v sklopu tega zakona mogoče še kakšne dodatne okrajšave naredi v tem smislu prostorskega umeščanja, kar ni bilo posluha, ni bilo volje, očitno takrat, tudi to je bilo dobronamerno, da se določene stvari skrajšajo. Zdaj, ta naša opozorila pa gredo tudi v tej smeri. Videli smo kar nekaj zdaj izrednih dogodkov, kar se tiče večjih padavin, poplav in tako naprej in večina ugotavlja, da se vsa stvar, kar se tiče poplav, reševanja, reducira v ta območja, kjer imamo odpravo posledic po teh neurjih v avgustu 2023. In naša opozorila gredo, da tako na teh območjih kot na drugih območjih Slovenije glede na to, kar vsi opozarjate, da so te, bi rekel, naravne nesreče neko dejstvo, opozarjamo na to, da je treba veliko več v preventivo. Zdaj smo veliko vložili, in to vsi priznavate, v to, da so se odpravile te neposredne posledice na vodotokih, ampak z naše strani, pa tudi sami verjetno boste ugotavljali, če boste šli do lokalnih skupnosti, veliko na preventivi ali pa več na preventivi pa se zaenkrat ni naredilo, na čelnih vodotokih nič posebnega in tako naprej. In to so naša opozorila, ki so koristna, upam, da jih bo ministrstvo upoštevalo in da se ne bo zreduciralo samo na te neposredne sanacije tistih neposrednih nujnih škod, ampak tudi na to, da se na preventivi čim prej kaj naredi zato, ker so te velike padavine ali pa neurja neko dejstvo. In ne razumem nekaterih kolegov, ki tako žolčno razpravljajo in negirajo vsako zadevo, ki pride na mizo in postavljajo to v nek iracionalen kontekst in ves čas vlečejo stvari iz preteklosti, ki pa so bile sanirane. Določene objekte, se pa dolgo časa saniralo zato, ker so pač prostorske zadeve, neurejene lastniške zadeve, kar boste doživeli tudi v primeru, ko bo zaključevanje tega, te sanacije po poplavah. Nismo še v tisti fazi, ampak slej ko prej bomo. In zato so ta naša opozorila kvečjemu koristna in bi jih bilo pametno tudi z vaše strani vsaj do neke mere akceptirati, ne pa udrihati čez te predloge.

Toliko, hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Bojan Podkrajšek, izvolite.

BOJAN PODKRAJŠEK (PS SDS): Hvala, podpredsednica, za dano besedo. Lep pozdrav.

Glede na to, da nimam veliko časa, bom moral pohiteti, pa vseeno nekaj stavkov. Jaz mislim, da se danes pa že tudi na odboru je kolega iz naše poslanske skupine, kolega Jelen predstavljal težave, ki so dve leti po poplavah, v bistvu v Svobodi ne razumete, da ne govorimo o delih, ki so bila narejena, ampak o stvareh, ki še niso narejene in tam, ko so težave. Tu se mi ne razumemo že dve leti. Jaz upam, da bo nekoč ena seja, ko bomo vse točke lahko obkljukali, ampak seveda s takšnim, s takšnim tempom pa s takšnim delom pa s takšnimi težavami, težavami, ki jih tudi seveda so zaslužni birokrati, bomo težko do takšne seje prišlo. Ampak bistvo je današnje seje, da se dogovorimo za stvari, ki še niso narejene. In jaz, ko obtožujete kolega Jelena pa še koga iz naše poslanske skupine, da se laže, da govori neresnice, jaz nisem nikjer še vil, da je kdo s Savinjske, Koroške, z Mežice, z Gorenjske napisal, da se kolega ali pa v poslanski skupini na to temo lažemo. Ampak dajmo si enkrat naliti čistega vina, da se pogovarjamo o stvareh, ki še niso končane. To je naša skupna naloga. Bo prišla dan, ko bomo govorili o stvareh, ki so bili, bile, ampak v poslanski skupini ne bomo nehali, po domače povedano, dokler ne bodo vsi, ki so bili seveda v teh poplavah oškodovani, dobili svoje domove, dokler ne bodo hiše postavljene, seveda reke urejene, pa tudi ceste, predvsem pa neka varnost podjetij, ki so že bili večkrat poplavljeni. Seveda birokrati ne delajo svojega dela vedno tako, kot bi moralo. Tudi je ta potem vzrok, da se mi med seboj kregamo. Glejte, jaz sem že to na odboru zadnjič povedal, mi smo v interventnem zakonu sprejeli v 61. členu, zdaj bom šel na rudarstvo, dejstvo je, da ko so poplave, se očisti država, potem se pa začne sanirati. Pogoj je, da imamo kamenje, po domače rečeno pa pesek. Mi smo vsi skupaj to sprejeli v 61. členu., v posebnem določilu, da ima možnost, da ima možnost država oziroma ministrstvo, ekipa, ki dela na področju rudarstva, da po posebnih pogojih sprejme koncesije za kamnolome, za mineralne surovine. Poglejte, dve leti je minilo, niti ene koncesije niso podelili. Jaz redno spremljam eDemokracijo, nič še ni bilo objavljeno v dveh letih. In o tem govorimo v tem Državnem zboru in tudi pri tej točki - da eni birokrati po poplavah ne delajo ničesar. Seveda, eni so zavihali rokave, se zavedajo tega, eni pa ne delajo in to podcenjujejo. Ali si vi zamislite kako bomo sanirali celo državo brez mineralnih snovi, kamenja pa peska, nam pa očitate, da lažemo. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Besedo želi državni sekretar, gospod Boštjan Šefic, izvolite.

BOŠTJAN ŠEFIC (državni sekretar SOPP): Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Dovolite mi, da mogoče nekaj dam dodatnih pojasnil ali pa v enem delu tudi odgovorov na vprašanja, ki so bila postavljena v tej razpravi oziroma tudi na nekatere dane pobude.

Najprej bi rad še enkrat to, kar sem že na Odboru za infrastrukturo poudaril, vseh 351 objektov, ki so namenjeni za preselitev, je določenih za vse, razen osmih objektov so tudi sprejeti ustrezni sklepi vlade. Za zadnjih osem objektov bo to storjeno v naslednjih desetih dneh oziroma do konca tega meseca, tako da bomo s tem ta postopek določanja objektov za preselitev in sprejema sklepov seveda tudi zaključili.

Glede samega postopka in nekaterih očitkov, da ljudje niso bili seznanjeni, torej lastniki s temi aktivnostmi, kriteriji in tako naprej. Moram povedati, da seveda je bilo mnogo pogovorov opravljenih, individualnih in bom rekel skupinskih, pač odvisno od situacije in vsakemu je bilo pojasnjeno, zakaj in s kakšnim namenom. Bom rekel, tudi se preseljuje, tako v individualnih pogovorih, bila je tudi razgrnitev za sleherni objekt, Bilo je tudi za na določenih območjih več pripomb, na katere smo tudi v celoti in vsem odgovorili. Nekateri so potem tudi na te odgovore podali dodatne pripombe. In so strokovnjaki, torej stroka ponovno pregledala te objekte, ponovno odgovarjala. Nekaterim, v nekaterih primerih so bili tudi argumenti lastnikov upoštevani. Torej tudi stroka ni sledila nekem avtomatizmu, ampak zelo natančno pogledala vsak primer posebej, tam, kjer je bilo seveda to potrebno. Poudarjam pa seveda, da je ta in te strokovne podlage in strokovna mnenja pripravljala stroka, ker je odločitev od prvega dne in to smo večkrat že v Državnem zboru pojasnili, ta, da seveda o strokovnih vprašanjih, o vprašanjih bodo, bom rekel, rešitve dajali strokovnjaki, ne bom rekel politika. In jaz mislim, da je tako prav. V preteklosti je, marsikdaj smo kakšno napako naredili tudi na ta račun in jaz mislim, da seveda moramo tukaj biti dosledni. To ne pomeni, če so nove okoliščine in neka nova dejstva, da seveda tudi stroka ne bo ponovno pogledala, ampak poudarjam, stroka. Kriteriji so seveda zapisani v interventnem zakonu, ki smo ga sprejeli in to so tisti osnovni kriteriji, ki so seveda zelo tudi jasni.

Zdaj, kar se tiče, rekel sem, da je s tem ta formalni postopek zaključen, seveda ostajajo še nekatere aktivnosti in bom rekel, odgovori na določene pripombe lastnikov, povezane s cenitvami. Tu smo zelo dosledni na sleherno pripombo, na sleherni pomislek, na vprašanje tudi odgovarjamo, to pa seveda terja tudi nekaj časa. Prav tako je v fazi sklepanja pogodbe, vendar moram povedati, da smo tu tudi tukaj že v, bom rekel, kar se tega tiče, sklepanja pogodb v, bom rekel, v neki zaključni fazi, verjamem, da bomo z nekaterimi zelo hitro dokončali. Morda bo pa kakšen primer tudi bolj zahteven, kar je popolnoma normalno, gre za zasebno lastnino gre, za domove in seveda tukaj na vrat na nos ne gre, ne gre delati.

Drugo, kar se tiče prikrajšanja, vsi, vse aktivnosti, vsi postopki so peljani tako, da seveda ne bi nikogar v ničemer prikrajšali, da smo do vsega, do vsakega pravični, da imamo enotne kriterije in seveda na podlagi tega tudi, bom rekel, dobijo vse tisto, kar jim seveda pripada. Bodisi, ko govorimo o nadomestitvenih objektih bodisi o povrnitvi dela škode za odpravo posledic, ki so jih imeli recimo na zasebnih objektih ali pa seveda tudi kmetje in tako naprej. Skratka, to je eden od osnovnih kriterijev in jaz mislim, da ga zelo dobro sledimo, je zahtevno, zelo zahtevno. Je pa na drugi strani res, da se ljudje nahajajo v različnih osebnih situacijah od različnih kreditov, zelo pester ali pa zelo širok diapazon je tega. In seveda s temi ljudmi ali pa ko so izpostavljeni ti izzivi, problemi, se potem tudi z njimi ukvarjamo in poskušamo maksimalno kar se da pomagati. Zato tudi vsi trije primeri, ki jih je poslanec gospod Reberšek izpostavil, zelo dobro poznam. In seveda moji kolegi z njimi se ukvarjamo. Z vsemi tremi smo bili v zadnjem tednu v nekih stikih. V naslednjem tednu imamo tudi sestanke z nekaterimi jim konkretno poskušamo tudi, bom rekel, izven sistema pomagati pri reševanju njihove individualne situacije, ki je zelo specifična in vsaka zase posebna, tako da bomo tako delali tudi naprej. In tu ni nobenega vprašanja in to velja za vse, nobenih izjem ni glede tega. In mislim, da je seveda tako tudi prav, bodisi če gre to za interventno zakonodajo ali pa tiste pravice, ki gredo v Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. V zvezi s tem bi še rekel, noben ni bil niti umaknjen, niti dodan na seznam po navodilu kogarkoli. To tukaj javno in zelo jasno povem, zato ker imam definitivno pregled nad to situacijo in vem kaj se je delalo. Res pa je, da so nekateri bolj dovzetni za različne informacije takšne in drugačne, ampak kakorkoli, tukaj dosledno zahtevamo in tudi jaz sam osebno zahtevam doslednost in nobenega pardona, kar se tega tiče, da bi kaj, bom rekel, kdorkoli kaj po svoje delal ali pa obljubljal. Je pa seveda edini tisti, ki lahko pove ali je povedal ali bo kdo, bom rekel, bo sprejet sklep ali ne bo sprejet sklep seveda v tem primeru bi na eni strani stroka, ki je znotraj službe in seveda potem služba, ki je predlagala Vladi in Vlada sprejela ustrezen sklep.

Tretje. Kar se tiče preprečevanja novogradenj. Jaz moram reči, da nasprotno vse delamo za to, da čim prej. In jaz sem zelo vesel, ko sem zdaj, ko smo bili v ponedeljek tudi s svetom za obnovo na terenu in smo gledali seveda objekte, ki smo jih morali odstraniti, ljudi preseliti in seveda objekte, ki so novi zgrajeni večina že vseljena, nekateri bodo pa zdaj v mesecu, dveh in to je seveda največja, bom rekel, nagrada za vse, ki delajo na tej obnovi, ko ljudje dobijo svoj novi dom in tega ni tako malo. So pa seveda različne rešitve: nekateri kupijo stanovanja, nekateri kupijo hiše, pa se selijo in tako naprej. Skratka, zelo različno je in seveda ta proces vendarle poteka. Ja, morda bo kolega Gajšek še kaj v zvezi s tem povedal. Kar se tiče seveda zemljišč in umeščanja. Vendar poudarjam, umeščamo objekte za naslednjih sto let, to niso začasni objekti. To ni nekaj, kar bomo čez pet let ponovno nekaj izselili. To mora biti rešitev, ki stoji in ki bo varna. Ne tako, kot imamo zdaj primere, ko moramo preseliti ljudi, ki so bili preseljeni iz nevarnega območja na nevarno območje in zdaj jih moramo seveda preseliti, ponekod tudi kmetije na popolnoma drugo območje, zato da bodo končno varni. In seveda tukaj edino, kar je, dosledno upoštevamo 88. člen Zakona o obnovi, ki pravi, da mora biti to novo zemljišče varno z vidika plazovitosti, poplav in erozije. In seveda tukaj smo dosledni. Na odboru sem nekaj več povedal o tem, pa zdaj ne bom, da ne bom predolg.

Naslednja stvar, bi rad rekel, da seveda tudi očitek glede Mengša ne drži, jaz sem danes popoldne bil v Mengšu. Tudi z občinsko upravo in županom smo redno v stiku in se rešujemo celo vrsto izzivov povsod tam, kjer seveda potrebujejo, tako je bilo na prostorskih zadevah smo uspeli ekspresno urediti, tako je pri financiranju in tako naprej in tako naprej. Tukaj moram reči, da smo na strani Ministrstva za naravne vire imeli posluh tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo šlo, bom rekel, in se bodo lahko prijavili na določen razpis. Skratka, tudi z županom sva ocenila, da stvari tečejo dobro. Res pa je, da tista prva ideja, ki je bila o, bom rekel, tem modularnem nekem vrtcu, ni bila ustrezna, ni bila ustrezna ne prostorsko ne po drugih, iz drugih zornih kotov. In je potem padla odločitev, da gredo seveda v nov vrtec in dolgoročno rešitev za to, da bo potem stvar rešena. In od, jaz moram reči, da decembra, tam 2023, ko smo se mi začeli s tem ukvarjati, zelo intenzivno sodelujemo z Mengšem in moram reči, da sem vesel. Danes so odprli sanirano šolo, pa prizidek in verjamem, da drugo leto bo seveda tudi vrtec.

Kar se tiče voda, bo verjetno tudi državni sekretar Gajšek, ampak moram reči tole. Minister, vedno se srečuje z župani, tudi po vprašanju sanacije in odpravljanja posledic na vodah, tako kar se tiče izrednih ukrepov, ki so bili izvedeni in ki so seveda bistveno zmanjšali tveganja v primerjavi z obdobjem pred to naravno nesrečo glede sanacije in seveda tudi investicij ter rednega vzdrževanja vodotokov, kar je zelo pomembno. In jaz mislim, da je ravno ta redno vzdrževanje, to je ta del preventive seveda izjemno pomembno. In tukaj je ministrstvo dalo seveda možnost tudi občinam, da sodelujejo pri teh programih in mi jih pogosto tudi spodbujamo k temu, da tudi povedo kaj morda se ne izvaja oziroma kaj ni narejeno, pa je bilo dogovorjeno. In tu je treba biti seveda dosleden zaradi tega, da, ja, delujemo preventivno in seveda preprečujemo. Določene, torej zmanjšujemo tveganje in preprečujemo morebitne podobne dogodke. To, da se bodo pa gostili, je pa torej dejstvo, ki ga pravzaprav spremljamo v vsej naši okolici, pa na žalost tudi pri nas.

Vsi projekti, ki se delajo tako na vodah, pa seveda tudi vsi ostali, pa imajo seveda tudi ta faktor odpornosti, ki je ravno namenjen temu, da je vse zgrajeno tako, da bo lahko pariralo takim dogodkom, ali pa morda še za kakšno stopnjo hujši. Zaradi tega je zelo pomembno, da je zahtevnost državno tehnične pisarne na, bom rekel, nivoju, da se ne popušča. Mi smo imeli primere, ko je bilo nekaj sanirano, pa je moral izvajalec zaradi slabe izvedbe in slabega načrtovanja popravljati. In mi ne želimo, da se sanacija opravlja tako, da bomo čez dve leti ugotovili, da je nekaj slabo ali pa nam bo celo odneslo. In to je bistvo. In državna tehnična pisarna seveda ima to nalogo in ima to funkcijo, da to seveda za to skrbi in mislim, da to delo opravlja dobro(nadaljevanj) in mislim, da mora s tem delom nadaljevati. Moram pa reči, da seveda, ko investiramo v neko sanacijo, v neko infrastrukturo, kot sem rekel, mora zdržati, pa tudi, če gre do treh hiš samo, tudi tri hiše bodo v neki situaciji lahko ponovno v nekem stanju, kjer bodo ogrožena tudi lahko življenja.

Kar se tiče pravnega mnenja, ki ste ga omenili, gospod Jelen, to je pravno mnenje, ki je bilo pripravljeno za civilno iniciativo v Ločici, katerega zelo dobro poznamo. Mi smo tudi s civilno iniciativo seveda s kolegi se pogovarjali, razčistili zadeve in tudi razložili, da seveda nekatere ugotovitve tam pač ne držijo in kakorkoli že, mislim, da je ta zadeva zaključena. Tudi moram reči, da po tem principu, kot je in kot se zdaj izvaja tudi Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, se izvaja že 23 let. Toliko časa ta zakon velja seveda z novelami, ampak tukaj ni popolnoma nič novega. Ko govorimo seveda o tistem deležu, ki ga je dala država za odpravo posledic. Interventna zakonodaja se dotika nekaterih drugih področij. Tako, da mi smo tudi ponudili, če bi bilo treba, tudi se dobimo s temi odvetniki, vendar ni bilo potem seveda potrebe.

Kar se tiče upravnih enot in moram reči, da zelo, vsaj tiste, s katerimi smo do zdaj bolj intenzivno imeli več teh zadev. Moram reči, da dobro opravljajo svoje delo, da so zelo fleksibilni, da tam, kjer imamo lokacijske preveritve, ponekod v nekaj dneh, včasih v dveh, treh, tednu dni najdlje, izdajo tudi gradbena dovoljenja. Zato, ker so na nek način inkorporirani v ta postopek in seveda potem na koncu, ko dobijo ta dokument, ta zapisnik lahko in seveda popolno dokumentacijo, ja, seveda lahko zelo hitro odločijo in pravzaprav ni bilo kakšnih večjih problemov. V enem takem primeru, zdaj sem se ga spomnil, ko pa se je mesec dni zataknilo, ni bilo nobene aktivnosti, smo seveda, bom rekel, intervenirali v tem smislu, da smo preverili, zakaj to ni in smo ugotovili, ugotovili, da seveda tudi investitor, ki je vložil, ni povedal, da gre za prednostno obravnavo, da gre za poplavljence in seveda so se potem na nek način zahvalili za to informacijo in seveda zadevo normalno, tako kot zakon nalaga, ker to so vsi prednostni postopki tudi izpeljali.

Seveda, imamo tudi kdaj izzive vsi, na vseh področjih, kjer imamo odlične uradnike, ki delajo, to sem tudi že večkrat poudaril, zelo dobro, požrtvovalno se zavedajo, za kaj gre, da to ni neka taka vzporedna zadeva. Seveda pa naletimo tudi tu in tam na kakšnega, ki tega ne razume, s katerim imamo težave, ampak to seveda tudi ustrezno poskušamo tam rešiti.

Skratka, če bi samo še enkrat izpostavil, nihče ne bo privilegiran, nihče ne bo deprivilegiran, vse bomo zdaj in v bodoče obravnavali enakopravno, pravično, brez kakršnihkoli izjem, vse z namenom, da, bom rekel, čim prej dosežemo tiste cilje, ki smo si jih zastavili. Jaz sem prepričan in to ponavljam tudi tokrat, če bomo skupaj delali, torej vsa ministrstva, vsi organi, vse direkcije, vsi občine in tako naprej, verjamem, da lahko v tem času, ki smo ga nekako definirali tudi z zakonom, to sanacijo izvedemo. Morda bodo nekatere investicije na področju vodotokov te večje, zahtevnejše, seveda, morda kaj dlje, ampak vse te ključne naloge sem prepričan, da lahko naredimo pod tem pogojem. To pa pomeni, da res skupaj delamo z enim samim ciljem, da to delo dobro, kvalitetno in v postavljenem roku opravimo. Kar se tiče službe, ki je koordinator vseh teh aktivnosti, tudi iz zakona to izhaja, seveda smo popolnoma odprti za vse, ki imajo kakršenkoli imajo, imate kakršenkoli predlog, kakršnokoli idejo, ki jo, ki gre v smeri prispevka za to, da bomo še lažje in še boljše delali. In seveda nekateri, moram reči, ste nas tudi opozorili na zadeve in mislim, da smo tudi, vsaj moja ocena je takšna, dobra in takoj reagirali in bomo tako tudi v prihodnje.

Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Prehajamo v sklepni del razprave, v katerem dobita besedo še predstavnik Vlade ter predstavnik predlagatelja predloga priporočila. Besedo ima predstavnik Vlade magister Miran Gajšek, državni sekretar. Izvolite.

MAG. MIRAN GAJŠEK (državni sekretar MNVP): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci. Rad bi predvsem na ene stvari podal pojasnila, bi pa želel na začetku poudariti, da smo na MNVP zelo natančno spremljali tako razpravo na odboru prejšnji teden kot tudi današnjo razpravo.

Glede državnega prostorskega načrta. Poglejte, v začetku leta 2022 je bila podpisana pogodba za izdelavo državnega prostorskega načrta za Spodnjo Savinjsko dolino za prostorsko, investicijsko in projektno dokumentacijo. Ta DPN bi moral biti gotov v dveh letih. Zakaj ni? Zaradi dveh razlogov. Prvi, zaradi poplav leta 2023 in zato, ker je treba istočasno tudi narediti državni prostorski načrt za Zgornjo Savinjsko dolino in za Zadrečko dolino, ker šele na ta način s tremi državnimi prostorskimi načrti bomo lahko zadrževali polovico, približno 9, 10 milijonov kubičnih metrov v Zadrečki dolini v Zgornji Savinjski in polovico v Spodnji. To je razlog. Drug razlog je seveda ta, da je bilo potrebno po poplavah narediti hidrologijo, novo hidrologijo, ker to se nam lahko zgodi. In zdaj seveda, kdaj bo to gotovo? To ne more biti v treh mesecih, zagotavljam vam pa, da ne bo v desetih letih. Zakaj? Ker novela ZUreP in Gradbenega zakona, se pravi, ukinja neučinkovite projektne skupine. In tukaj noter je popolnoma jasno dikcija zakona, da minister oziroma državni sekretar pristojnega ministrstva koordinira delo. To ne moremo in ne smemo prepustiti tretjim ravnem državnih uradnikov. Potem ni rezultata. To je prva stvar.

Glede preventive, kar je povedal gospod Krivec, v bistvu imamo, vse občine morajo narediti z našo pomočjo, s pomočjo Direkcije Republike Slovenije za vode karte preventive pred plazovi. To je pomembna zadeva. Imamo osnovno karto, ker na ta način prevzemamo vsi skupaj, država in občine, odgovornost, da so področja, ki so namenjena gradnji, pač varna pred plazovi. Tudi nova poplavna uredba, ki je bila sprejeta na ravni ministrstva, omogoča pojem v bistvu gradnje, ki je odporna proti poplavam. Ker sto procentne poplavne ogroženosti, poplavne ogroženosti, pač poplavne varnosti pač ne moremo zagotoviti nekje.

Glede Mengša je že državni sekretar Šefic povedal, na Ministrstvu za naravne vire in prostor smo pomagali občini, kar je tudi gospod župan večkrat povedal v pogajanjih z ministrstvom za kmetijstvo, da je zdaj določena lokacija, da se lahko vrtec prične graditi. In še ena stvar, kar je zelo pomembno, predvidevam. Mi smo v maju letošnjega leta pisali vsem 212 občinam v Republiki Sloveniji s pozivom, če imajo kakršnekoli probleme pri umeščanju v prostor s katerimkoli resorjem, da jih ne ponavljam, ker vemo, kateri so zamudniki in kateri so problematični, da se nam javijo in mnogo občin se je javilo. Enako velja tudi za pripravo projekt projektov oziroma za pripravo, za izdajo gradbenih dovoljenj, če so problemi, tudi tukaj so se nam občine že javile in rešujemo skupaj probleme.

Se pravi, če sklenem, na Ministrstvu za naravne vire in prostor smo zelo natančno spremljali razpravo v četrtek, prejšnji teden in danes. In bomo seveda storili vse, da še izboljšamo naše delo tam, kjer se to da. Hvala.