Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora. Predstavnik predlagatelja je v uvodni obrazložitvi poudaril, da predlog zakona prinaša bolj učinkovito in hitrejšo pripravo občinskih prostorskih načrtov ter omogoča, da bodo državni prostorski načrti potekali hitreje. Med drugim predlog zakona določa, da se roki za izdajo mnenj pri prostorskem načrtovanju časovno omejijo na 30 dni. Uvaja se možnost začasne lokacijske obravnave ciljnih sprememb OPN, občinskega podrobnega prostorskega načrta ali lokacijske preveritve in dokumentacije za gradnjo, s čimer se lahko sočasno pridobijo mnenja k prostorskemu aktu in mnenja k projektni dokumentaciji. Da bosta ministrstvo, pristojno za prostor, in medresorska skupina, kadar bo to treba koordinatorja državnih nosilcev urejanja prostora in bosta opravljala torej vlogo koordinatorja in mediatorja. mnenj ne le pri pripravi DPN, ampak tudi pri pripravi OPN. Tako da če bo, če občina ne bo mogla uskladiti OPN z državnimi nosilci urejanja prostora, bo isto ministrstvo lahko opravilo vlogo koordinatorja. Predlog zakona med drugim tudi na novo določa status in naloge občinskega urbanista, ponovno uvaja komunalno opremljanje zemljišč, ki je lahko tudi vključeno v OPN, določa dodatne občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in da se komunalni prispevek odmerja pred izdajo gradbenega dovoljenja. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je poudaril, da je ZPS v mnenju izpostavila dve splošni pripombi in podala večje število pripomb k posameznim členom predloga zakona. Splošni pripombi sta se nanašali na velik obseg sprememb in na to, da ni predlagana sprememba in dopolnitev 61. člena zakona, ki bi odpravila neskladje tega člena z Ustavo, kot ga je ugotovilo Ustavno sodišče v odločbi z dne 20. 3. 2025. Pripombe k posameznim členom so se zlasti nanašale na razmerje do drugih zakonov, nejasnosti besedila in na pomanjkljivo nomotehniko. Velika večina pripomb ZPS je upoštevana s predlaganimi amandmaji, na nekatere pa je predlagatelj podal dodatna pojasnila. V daljši razpravi je bilo s strani opozicijskih poslancev med drugim izpostavljeno, da sicer pozdravljajo namero predlagatelja zakona, da se pospeši postopke izvedbe prostorskih aktov, saj so ti res nenormalno dolgi in povzročajo škodo pri reševanju stanovanjske problematike na gospodarskem področju in drugo. Z namenom zmanjšanja birokratskih bremen pa predlagajo črtanje členov, ki se nanašajo na regionalne prostorske plane. Predlagajo tudi črtanje določb glede ustanavljanja medresorske skupine in glede novih nalog urbanista glede komunalnega prispevka se jim ne zdi smiselno, da se plačuje za enostavne, nezahtevne objekte, razen če imajo samostojne priključke. Prav tako ne podpirajo, da bi se komunalni prispevek plačal pred gradbenim dovoljenjem, saj je obstoječa ureditev po njihovem mnenju ustrezna. Koalicijski poslanci so med drugim pohvalili delo ministrstva pri pripravi zakonodaje, ki bo omogočila poenostavljanje kompliciranih postopkov. Izpostavljeno je bilo tudi delo ministrstva na področju izdelave hidrološko hidravličnih študij, kar je pomembno v povezavi s poplavno ogroženostjo Slovenije. Za predlagan način novega obveznega komunalnega prispevka, torej glede na vložene amandmaje, pa se jim seveda zdi primeren in utemeljen. V zvezi z nekaterimi v razpravi izpostavljenimi pripombami o vsebini predloga zakona je dodatna pojasnila podal predstavnik predlagatelja. Med drugim je poudaril, da se zaveda nerealnosti regionalnih prostorskih načrtov, dokler ne bodo ustanovljene pokrajine, ne vidi pa potrebe po njihovem črtanju v tem zakonu trenutno. Glede plačila komunalnega prispevka je poudaril, da je nesmiselno, da bi se ga plačevalo za objekte, kot so garaže in drugi pomožni objekti, za katere se uporablja priključek iz lastne hiše. Na ministrstvu se zavedajo prenormiranosti prostorskega načrtovanja, za to gredo vsi njihovi predlogi v smeri deregulacije. Odbor je sprejel večje število amandmajev Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter štiri svoje amandmaje torej amandmaje odbora. Odbor je nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, magister Janez Žakelj bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati. Izvoli.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala predsedujoči za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi. Postopki prostorskega načrtovanja so v Sloveniji prezapleteni. Nosilci urejanja prostora imajo največkrat različne interese. Vse to nas duši in odganja, tudi potencialne investitorje, ki želijo hitro zaključiti postopke umeščanja v prostor in pridobiti gradbeno dovoljenje. Na tem področju nam res ne gre, stvari se ne premaknejo kljub želji, da se ti postopki skrajšajo in poenostavijo. Tudi današnja novela v praksi ne bo prinesla večje dodane vrednosti, bo pa lastnike neizkoriščenih stavbnih zemljišč obremenila z obveznim plačevanjem takse na neizkoriščena stavbna zemljišča. S tem bi se sicer lahko strinjali, če bi bil edini vzrok za to namera lastnikov, da zemljišča hranijo za svoje otroke in vnuke. Dejstvo pa je, da pridobivanje gradbenega dovoljenja zaradi zapletenih birokratskih postopkov pri nas traja nerazumno dolgo in je krivično, da bodo lastniki v tem času, ko čakajo na dovoljenje, morali plačevati takso, ker stavbnega zemljišča niso pozidali. Pri tem bi morali izvzeti vsaj tista stavbna zemljišča, ki so integralni del kmetijskega gospodarstva, kot so dvorišča. In prostori za skladiščenje pridelkov.

Vlada je želela uvesti tudi obvezno plačilo komunalnega prispevka za enostavne objekte in morebitne oprostitve prepustiti občinam. Bilo bi nesprejemljivo, da bi lastniki komunalni prispevek plačevali tudi za vrtne ute, nadstrešnice in podobne pomožne objekte. Zaradi velikega nasprotovanja je koalicija predlog le spremenila, tako da se za pomožne objekte, ki so eno stavne stavbe, komunalni prispevek ne bo odmerjal. Občine bodo lahko določile dodatne oprostitve plačila komunalnega prispevka za obstoječo ali novo komunalno infrastrukturo. Med drugim ta možnost velja tudi za stavbe, namenjena izvajanju javne gasilske službe, skladi v skladu s predpisi, ki urejajo gasilstvo. Sicer so občine večinoma naklonjene gasilskim društvom, pa vendar je nerazumljivo, da oprostitve plačila komunalnega prispevka ne določa zakon, temveč to prepušča občinam.

Plačilo komunalnega prispevka za legalizacijo objektov, zgrajenih po 31. decembru 1967 in pred 1. januarjem 1995, to legalizacijo prinaša predlog novele Gradbenega zakona, ki ga bomo obravnavali po tej točki morajo lastniki plačati, kar je pravično. Pa vendar se postavlja vprašanje, ali bomo vedno znova oproščali črnograditeljem in jim omogočali legalizacijo. Bo naslednja novela prinesla to možnost tudi za objekte, ki se gradijo danes? Kaj s tem sporočamo graditeljem?

Predlog novele izenačuje razlastitveni postopek glede plačila odškodnine ne glede na to, ali gre za območje državnih ali občinskih prostorskih načrtov. V obeh primerih bodo razlaščenci upravičeni do odškodnine za namensko rabo, ki je veljala pred uveljavitvijo akta o razlastitvi. Sprašujemo se, v čigavem interesu je to.

Predlog prinaša tudi obveznost občin, da zaposlijo vsaj enega občinskega urbanista ali pa morajo imeti zagotovljeno njegovo sodelovanje. Če občina tudi po več izvedenih razpisih ne uspe kot občinskega urbanista zaposliti osebe, ki izpolnjuje pogoje, lahko občina na to delovno mesto zaposli tudi osebo, ki še ni izpolnila pogojev. Tudi na tem področju rahljamo izobrazbene pogoje, čeprav gre za zelo zahtevno delo.

V Novi Sloveniji bomo predlogu sprememb in dopolnitev zakona nasprotovali. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Jani Prednik bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Podpredsednik, spoštovani minister, kolegice in kolegi, en lep dober dan želim. Novela novega zakona o urejanju prostora, ki prinaša pomembne spremembe v sistem, ki se dotika prav vsakega prebivalca. Prostor je omejen vir, ki ga moramo urejati skrbno in premišljeno z mislijo na prihodnje rodove in na naravo v kateri živimo in katere smo tudi sestavni del. Prav zato je dolžnost Državnega zbora, da poskrbi za zakonodajo, ki bo jasna, ki bo izvedljiva, in ki bo usmerjena v javni interes. Obstoječe stanje na področju prostorskega urejanja v Sloveniji ne moremo oceniti kot dobrega. Postopki so pogosto dolgotrajni, so pogosto zapleteni in ujeti v postopkovne zanke. Občine in investitorji se soočajo z nejasnostmi, državni organi so preobremenjeni, ljudje pa imajo občutek, da sistem preprosto ne deluje v njihovo korist. Ta občutek žal ni neutemeljen. Mnogi projekti stojijo leta in leta, ker postopki niso usklajeni ali ker pravila niso dovolj jasna. To vodi do nezadovoljstva in pogosto tudi do poskusov zasilnih vbodov, ki dolgoročno ne koristijo nikomur. V Poslanski skupini Socialnih demokratov razumemo in se strinjamo s trditvijo, da novela zakona prinaša določene izboljšave, med njimi digitalizacijo, krajše roke in večjo preglednost postopka. Vse to so koraki v pravo smer. Tukaj moram posebej poudariti našo pobudo glede komunalnega prispevka, ki smo jo uspeli uskladiti z ministrstvom in s koalicijskimi partnerji. Med usklajevanjem zakona je bila prisotna ideja, da se vanj umesti določilo, da bi ljudje morali plačevati prispevek tudi za enostavne objekte, kot so vrtne lope, nadstreški ali manjši pomožni objekti. V SD menimo, da ni prav, da se plačuje prispevek za objekte, ki v resnici ne povzroča nobenih dodatnih stroškov za komunalno infrastrukturo. S tem samo dodatno obremenjujemo gospodinjstva in povečujemo občutek, da se iz vsake malenkosti dela nova dajatev. Vse večja draginja okoli nas in obeti morebitne svetovne recesije, ki se bo dotaknila seveda tudi Slovenije. Za nas pomenijo, da to ni korak v pravo smer. Veseli nas, da smo skupaj s koalicijskimi partnerji in ministrstvom to uspeli odstraniti. V SD smo se dotaknili tudi zemljiške politike, predlagali smo in podprli predkupne pravice občin pri odkupih zemljišč, kadar gre za stanovanjske in javne namene, saj je to ključni inštrument, da se občinam omogoči bolj aktivno upravljanje prostora in načrtovanje njihovega razvoja. s takšnimi mehanizmi bomo lahko poskrbeli za dovolj zemljišč za javna najemna stanovanja, za šole, za vrtce in drugo javno infrastrukturo. V SD razumemo, da zakon sam po sebi ne bo odpravil vseh težav v prostorskem načrtovanju, in da je v večini svojih določil tako koristen kot potreben. Zato ne bomo ovirali njegovega sprejetja, vendar, ker nas namesto formalnih rešitev zanimajo ljudje, občine in kakovost bivanja, ne moremo biti tiho in jih v tem času ne poskusiti zaščititi pred novimi dajatvami. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Naslednji bo predstavil stališče gospod Tine Novak, stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Hvala za besedo, lep pozdrav spoštovani minister. Torej, zakon oziroma Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora je predlog, ki ureja eno ključnih ovir za razvoj naše države, to so dolgotrajni in zapleteni postopki na področju prostorskega načrtovanja. Vsi vemo, da je ena ključnih nalog države zagotavljanje stabilnega in predvidljivega pravnega okolja. Na področju urejanja okolja in gradenj smo bili v preteklosti žal priča številnim spremembam zakonodaje, kar je vneslo negotovost, tako za državljane, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, kot za gospodarstvo. V naši poslanski skupini se zavedamo, da je obstoječe stanje nevzdržno, prostorsko načrtovanje namreč ujeto v krču birokratskih postopkov. Ki seveda zavirajo tako javne kot zasebne investicije povzročajo negotovost in nesorazmerno podaljšujejo čas. Od pobude do realizacije. Namen zakona, da bi optimiziral, pospešil in izboljšal postopke ter zemljiško politiko je cilj, ki ga seveda načeloma podpiramo.

Vendar predlog zakona predvideva nekatere rešitve, ki nas navdajajo s pomisleki.

Prvič, ustanovitev medresorske skupine za usklajevanje mnenj je ambiciozen poskus reševanja problema neusklajenosti med nosilci urejanja prostora. Razumemo potrebo po mehanizmu, ki preprečuje blokade, hkrati pa moramo poudariti, da bo ključnega pomena zagotoviti, da bo delovanje te skupine ostalo strogo strokovno in transparentno. Saj s tem se bomo izognili tveganju politizacije odločitev, ki morajo temeljiti predvsem na strokovnih argumentih. Nadalje pozdravljamo uvedbo novih, hitrejših postopkov kot je ciljna sprememba OPN. Gre za pragmatičen odgovor na potrebe po večji prožnosti, ki so jih izražale zlasti občine. Ampak hkrati pa so številni deležniki vključno z združenji občin izrazili legitimne pomisleke glede možnih tveganj za stihijsko in parcialno urejanje prostora. Nadalje, nekateri ukrepi zemljiške politike so sprožili precejšen odziv javnosti. Razumemo namen spodbujanja gradnje preko obvezne takse za neizkoriščena stavbna zemljišča, vendar pa je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije tehtno opozorila na specifičen položaj kmetij, kjer ta zemljišča pogosto služijo funkcionalnim potrebam in ne špekulacijam. Podobno velja za nekatere nove določbe o katastrskih postopkih, kjer so strokovne organizacije opozorile na potencialne administrativne ovire. Predlog zakona bi torej naj stremel k zastavljenemu cilju odprave administrativnih ovir. Smer je sicer prava, vendar so orodja, ki jih predvideva, na določenih mestih toga in ne upoštevajo realnih razmer na terenu oziroma ignorirajo realnost.

Kljub navedenim pomislekom se v naši poslanski skupini zavedamo nujnosti izboljšav na področju urejanja prostora. Ker predlog v svojem jedru prinaša nekatere ukrepe za pospešitev postopkov in ker so bili v zakonodajnem postopku s sprejetimi amandmaji nekateri ključni problemi vsaj delno naslovljeni, predlogu zakona ne bomo nasprotovali. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Miha Lamut bo predstavil stališče Poslanske skupine Svoboda, izvolite.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Spoštovani.

Prostor je omejena naravna dobrina, s katero smo dolžni ravnati izjemno odgovorno, premišljeno, predvsem pa z zavedanjem, da lahko gre pri posegih v prostor za nepovratne procese. To je ena izmed ključnih premis, ki jih moramo imeti v mislih, ko se dotikamo prostorske zakonodaje. Odločanje o posegih v prostor mora potekati v funkciji spoštovanja strokovnih in zakonskih normativov, ki zagotavljajo varstvo prostora ter uravnavajo javni in zasebni interes, nujna usklajenost pa je ključna za razvoj in splošno blaginjo skupnosti. Zadnja leta smo vse pogosteje poslušali, kako se prostorsko načrtovanje in urejanje naselij giblje v začaranem krogu uradniških postopkov, ki vse prevečkrat delujejo po načelu postopek zaradi postopka samega. Seveda je prav, da je za vsakim umeščanjem v prostor transparenten normativni okvir, vendar mora dopuščati prožnosti, ki so podprte s strokovnimi in kakovostnimi rešitvami, ki prostoru ne samo jemljejo, ampak prinašajo tudi nove elemente, ki ga varujejo in so vsesplošno družbeno koristni.

Izpolnjevanje pravkar povedanega je ključen razlog, da je danes pred nami obsežna novela Zakona o urejanju prostora. Ena izmed težav, ki se že dolgo pojavlja, je razlika v hitrosti med pripravami in sprejemanjem prostorskih načrtov tako na lokalni, občinski ravni kot na državni ravni. Cilj ukrepov je bolj uravnotežiti časovnico priprave prostorskih načrtov z njihovim sprejemanjem, torej da priprava občinskega prostorskega načrta ne traja več kot eno in priprava državnega ne več kot dve leti. Ukrepi gredo tako v smeri, da se državne nosilce urejanja prostora pri lokalnih prostorskih politikah razbremeni zadev, kjer njihovo mnenje ni potrebno, ter v smeri hitrejših postopkov na lokalni ravni, saj se roki za izdajo mnenj pri prostorskem načrtovanju časovno omejijo na 30 dni. Nosilec urejanja prostora se po oddaji mnenja lahko odreče in s tem privoli v načrtovano rešitev brez posredovanja svojega stališča. Predlog zakona uvaja tudi pomembne novosti na področju zemljiške politike. Občine bodo morale v dveh letih sprejeti načrt preskrbe s stavbnimi zemljišči, ki bo razdeljen na kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni del. Uvaja se obvezna taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča, ki bo po letu 2026 namenjena spodbujanju racionalne rabe prostora. Ciljne spremembe občinskih prostorskih načrtov omogočajo hitrejše postopke za manjše posege. To je sila pomembno za širjenje kmetijskih gospodarstev, dograjevanje proizvodnih hal ali razširitve drugih javno pomembnih objektov. Večji poudarek se daje tudi krepitvi strokovnega prostorskega načrtovanja na lokalni ravni, saj občinski urbanist postaja osrednja strokovna oseba v občini z jasno določenimi nalogami in odgovornostmi, vključno s sodelovanjem v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. V Poslanski skupini Svoboda smo prepričani, da predlogi sprememb Zakona o urejanju prostora odpravljajo nekatera ozka grla prostorskega načrtovanja v Sloveniji, ki so se kopičila skozi leta. Predvsem pa to, da je pred nami predlog strokovno utemeljenih sprememb, ki prinašajo pozitivne učinke, tako na kratek kot tudi daljši rok, zato jih bomo soglasno podprli. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Gospod Zvonko Černač bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvoli.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav vsem še enkrat, še posebej ministru!

Tako v Državnem zboru kot v javnosti velja dokaj enotno mnenje, da je neustrezna zakonodaja s področja urejanja prostora in graditve glavna ovira za hitrejše postopke na področju umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj. Kljub temu, da je imel vsak minister, ki je pokrival področje prostora, doslej ambicijo, da se postopki poenostavijo in hitreje, je stanje iz leta v leto slabše. Vsaka sprememba je postopke podaljšala, skrajšala in tako bo tudi z novelo, ki jo obravnavamo danes.

Pred dvema letoma, po ujmi, ki je prizadela velik del Slovenije, smo v Slovenski demokratski stranki naivno verjeli, da bodo razmere takrat omogočile potrebne spremembe na področju prostorskega načrtovanja in pridobivanja dovoljenj, pa se to ni zgodilo. V SDS smo takrat predlagali številne dopolnitve zakonov, ki so šle v smer poenostavitve postopkov in hitrejšega pridobivanja dovoljenj. Golobova koalicija je vse naše predloge zavrnila. Danes obravnavamo spremembe Zakona o urejanju prostora, ki vsebinsko ne pomenijo bistvenih izboljšav. Kljub temu smo vložili številne dopolnitve. Ki pa jih je tudi včeraj koalicija na odboru vse zavrnila.

Naj povzamem nekaj naših bistvenih predlogov. V SDS smo predlagali odpravo regionalnih planov, dokler ni razmejitve pristojnosti med državo, občinami in regijami, ki jih formalno ni, gre za dodatno birokratsko oviro in za podvajanje postopkov. V Slovenski demokratski stranki smo predlagali odpravo obveznosti izdelave načrta preskrbe z zemljišči v postopku občinskega planiranja, ker je to ena od strokovnih podlag, ker podaljšuje čas sprejemanja OPN za najmanj pol do enega leta. Poleg tega gre za dokument brez vsebinske vrednosti, celo več, občine blokira pri njihovem razvoju, ker so v večini primerov ugotovitve v teh dokumentih, da imajo občine stavbnih zemljišč dovolj, seveda jih ne morejo zaradi različnih razlogov uporabiti oziroma na njih opravljati graditve in to potem seveda preprečuje razvojne načrte občin oziroma širitev zazidljivosti.

Najprej je vlada predlagala zaračunavanje komunalnega prispevka tudi za enostavne in nezahtevne objekte, torej za vrtne in pasje ute, senike, senike, kozolce in tako naprej. Ta določba je sedaj s spremembo omiljena. V Slovenski demokratski stranki smo predlagali odpravo številnih administrativnih postopkov, ki po nepotrebnem in s podvajanjem obremenjujejo postopke in podaljšujejo čas sprejemanja prostorskih aktov, tako na državnem kot na lokalnem nivoju. Kot sem povedal so bili vsi naši predlogi, torej predlogi Slovenske demokratske stranke, zavrnjeni.

Danes je v uvodu minister dejal, da ta sprememba pomeni, da se bo občinski načrt lahko sprejel v roku leta dni, državni pa v roku dveh let. Tole je objavljeno na spletni strani ministrstva, pristojnega za prostor. To je časovnica sprejemanja občinskih prostorskih načrtov po veljavnem zakonu, torej ne po tej spremembi. Iz te časovnice izhaja, da je postopek sprejemanja OPN SPO(?) 186 dni, če pa je vmes še prevlada interesa, dodatnih 45 dni. Torej po sedanji ureditvi sedem mesecev in pol. Kaj zdaj to pomeni, da po novi noveli podaljšujemo na eno leto? Seveda ne. Ta časovnica je popolnoma nerealna, noben OPN ni bil sprejet v letu dni, tudi ne v roku dveh let, tudi ne v šestih mesecih, tako kot je to napisano na spletni strani ministrstva, pač pa vemo, da so srečne tiste občine, ki lahko prostorski načrt sprejmejo v treh ali štirih letih. Večinoma postopki trajajo pet do deset let. V moji občini se sprememba OPN ne na OPN(?) sprememba sprejema že osmo leto. Že osmo leto. Zakaj? Zaradi tega, ker so vmes prihajale te spremembe, med drugim tudi nova strokovna podlaga, načrt preskrbe z zemljišči, ki je sam sebi namen, ki je postopek dodatno podaljšal za leto dni. Pa po osmih letih niti javne razgrnitve sprememb še ni bilo. In žal ta novela, ta novela ne bo prinesla popolnoma nobenega skrajšanja teh postopkov, žal ne bo. Ker v kolikor bi bilo temu tako, potem bi danes imeli neko drugo shemo. Ne te, ki jo imamo na spletni strani ministrstva in ki za veljavni zakon govori, da je OPN mogoče sprejeti v 186 dneh.

Torej, postopki, kot sem povedal, trajajo absolutno predolgo, žal jih to, ta novela tudi ne bo skrajšala, po našem mnenju se bo zgodilo ravno nasprotno - postopki se bodo še podaljšali. v Slovenski demokratski stranki menimo, da je potrebno področje umeščanja v prostor resetirati in postaviti popolnoma na novo, zaradi tega novelo Zakona o urejanju prostora zavračamo, ker je slaba, po našem mnenju tudi škodljiva in že obstoječe postopke bo samo podaljšala, ne pa skrajšala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin, Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 9. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Odpiram prijavo. Prosim za prijavo! Imamo enega prijavljenega, gospod Andrej Kosi ima besedo, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Ja, hvala za besedo. Lep pozdrav spoštovani minister, kolegi in kolegice.

Torej, kar se tiče sprememb in dopolnitev Zakona o urejanju prostora, pozdravljam pozitivno namero ministrstva in Vlade, da želi tudi ta postopek graditi v zvezi s to problematiko, ki se v Sloveniji dejansko dogaja. Da občine kljub dolgemu obdobju, večletnem obdobju ne pridejo do svojih ureditev, prostorskih ureditev. Torej, v tem času, vsaj lahko jaz povem iz 20-letnih izkušenj, je bilo veliko sprememb zakonov, tako prostorskega urejanja kakor tudi gradbenega zakona s ciljem, da bodo postopki lažji, hitrejši, enostavnejši, vendar do tega ni prišlo. Mislim, da ni toliko težava v sami zakonodaji, nekoliko tudi bolj je problem v birokratskih ovirah predvsem pri birokratih, ki so zaposleni tako pri nosilci urejanja prostora, potem pri mmenodajalcih in tako naprej, ki strmo vztrajajo pri nekih svojih načelih, zahtevah brez upoštevanja druge stroke in tako dalje. In če karikirano povem, če imamo zdaj prakso, da nekatere občine kljub več desetletjih sploh nimajo še svojih občinskih prostorskih načrtov, da nekatere občine tudi po deset in več let čakajo, da sploh lahko spremenijo svoj akt, bi lahko hudomušno rekel, da če se mlad par v Sloveniji odloči, da bo na eni parceli gradil hišo, in da je še ta parcela kmetijsko zemljišče. In ko da vlogo na občino in čaka, da bo potem ta parcela stavbna, bo prej stopil v kakšno stanovanje Doma za starejše občane kot v last stanovanj. Točno tako je to. Kajti, da prideš do stavbnega zemljišča in da potem celo do gradbenega zemljišča oziroma do gradbenega dovoljenja, da zgradiš hišo in dobiš uporabno dovoljenje torej, čaka lahko več, celo desetletij. In pravzaprav prav to ima zelo negativen vpliv na razvoj občine, na gospodarski razvoj, na stanovanjsko problematiko, reševanja stanovanjske problematike, čeprav se zavedamo po eni strani, da je poseg v prostor pomemben del družbe, kajti s posegom v prostor zaznamujemo neko krajino, zaznamujemo, posegamo tudi v kvaliteto našega bivalnega okolja, nenazadnje tudi na naše zdravje in je zelo pomembno, da praviloma načrtujemo, da omogočamo gradnjo res tam, kjer je najmanjši vpliv, tudi določene vrste objektov, da upoštevamo vse kriterije, ki so od poplavnih, erozijskih območij, naravovarstvenih, kulturno varstvenih in tako dalje. Pa vendar, bi lahko vsaj v tej dobi digitalizacije in tako naprej, postopke še posplošili in omogočili, da lahko občina hitreje pride do ustreznega prostorskega akta, na podlagi katerega se, potem lahko gradijo objekti. Zdaj sicer mi smo že včeraj na odboru, pa tudi danes predlagamo amandmaje s katerimi, tako kot je bilo že v našem stališču povedano, želimo razbremeniti torej ta proces, torej sprejemanja prostorskih aktov in tudi nekako pohitriti te postopke. Čeprav je bila seja dokaj konstruktivna so vsi amandmaji bili zavrženi. Seveda se ti amandmaji nanašajo, tako kot je bilo že v stališču povedano, da se odpravijo pridobivanje smernic, ampak se smernice nalagajo torej v centralno graditev, nek centralni del, kjer si ga prostorski svetovalci samo prevzemajo in potem ne rabijo pridobivati posameznih teh smernic tudi z ukinitvijo regionalnega plana, kajti to v realnosti še ni prišlo, tudi nimamo še dejansko regij, na podlagi katerih bi se lahko ti akti potem sprejemali.

Tudi v zvezi z nekaterimi spremembami, za katere menimo, da že aktualna oziroma veljavna zakonodaja to zelo dobro ureja. Tudi v zvezi s tem, kar sicer je bilo deloma sprejeto, da se za enostavne in nezahtevne objekte, ki nimajo svojih priključkov, ukine plačevanje komunalnega prispevka. Zdaj, bilo je sprejeto, da so enostavni objekti, ki nimajo priključkov oziroma so pomožni objekti kot enostavni objekti, ne plačuje, vendar so lahko pomožni objekti tudi nezahtevni objekti. Tudi v primeru rušitve objekta oziroma gradnje novega objekta, ki se kateremu se ne potem ne poveča površina, potem tudi ni plačilo. In pa tudi v primeru, kadar bi šlo za rekonstrukcijo, dozidave, nadzidave obstoječih stavb in se ohranijo obstoječi priključki, se kapaciteta njihovih priključkov dejansko ne povečuje. Tudi za objekte, kadar je občina oziroma druga pravna oseba javnega prava, gradi nek objekt oziroma tudi komunalno opremo. Tudi gasilcem oziroma torej tistim službam, ki izvajajo javno gasilsko službo in pa tudi vse druge službe za zaščito in reševanje bi bile potem upravičene plačila komunalnega prispevka.

Tako da dejansko problem, ki pa je tudi pri sami zakonodaji, bi mogoče rad opozoril na to, da zelo velikokrat to spreminjanje zakonodaje ni v redu. Mi smo zdaj v 20 letih spreminjali že petkrat, šestkrat to zakonodajo, bomo še tudi v bodoče. Ampak bi bilo prav, da končno pridemo do enega zakona, ki bo veljal nekaj let, mogoče tudi desetletij. Kajti, takrat se bo točno vedelo, kakšni so postopki v državi. Tako se v Sloveniji dela, in tako se lahko pričakuje. Torej občina, lahko pričakujejo spremembo prostorskega akta nekje leto, dve oziroma sprejetja prostorskega akta, gradbeno dovoljenje lahko dobiš v dveh mesecih in tako naprej in to je tisto, za kar velja. Zdaj se pa dejansko dogaja to, da občina sprejme sklep o sprejetju ali spremembi prostorskega načrta, začne začne s postopkom, potem se pa zakonodaja spremeni in nalaga neke nove obveznosti in potem spet iskanje rešitev, spet se na eni strani različno tolmačenje teh zakonskih določil tako s strani načrtovalca, občine, kot s strani torej najemodajalcev in tako dalje. In potem, ko ta zakon nekako zaživi, ko dejansko se v praksi ve kaj se lahko dela in kako ne spet pride do spremembe zakona in spet zgodba se ponavlja, tako kot je tudi bilo že povedano. Spet na novo. In tudi s takšnimi in drugačnimi strokovnimi podlagami, ki jih potem podvajamo v te akte, ne rešujemo teh težav. Imamo veliko tehničnih težav, recimo, ko se izdeluje neka strokovna podlaga ali pa potem, ko se izdeluje sam OPN je tudi primer recimo neustreznih katastrskih podlag. tudi to so lahko težave, da potem ugotovijo izdelovalci nekih, ne vem, poplavne študij, karkoli, da kataster ni usklajen s katastrom, na katerega se izdeluje OPN. In potem vse to usklajevanje, vse to podaljšuje postopke. In zato je bistveno, da imamo torej vsaj v dobi digitalizacije, torej vstopno točko, v katerem bo pripravljavec prostorskega akta točno že imel smernice, te smernice povzel, jih v svojem pri izdelavi OPN torej upošteval, potem dal seveda samo mnenjedajalcem oziroma mnenjedajalcem v mnenje, pridobi mnenje in je lahko prostorski akt dosti hitreje spremenjen. Tako da v smislu tega, še enkrat, mi s pozitivnimi amandmaji to predlagamo. Na odboru so sicer bili zavrženi, zato predlagamo nekatere rešitve še enkrat tudi na današnji seji. Pravzaprav v želji, da tudi naš prispevek pride k temu, konstruktivni želji, da bi bili postopki res hitrejši, boljši, enostavnejši in bi lahko občine prišle do sprememb oziroma svojih prostorskih aktov, sprejet svojih prostorskih aktov, kar bi omogočalo gospodarski razvoj, reševanje stanovanjske problematike, da bi lahko kdorkoli hitreje prišel do stanovanja. Veliko je poudarka, predvsem pri reševanju stanovanjske problematike, kako gradimo javna stanovanja. Ampak to ni rešitev, mi moramo ohraniti tudi podeželje in omogočiti tudi na podeželju, da se lahko gradijo nove hiše, novi objekti za stanovanjske namene, ne samo bloki v mestih, ampak tudi nekje na podeželju, da lahko s tem tudi podeželje živi in da ne odganjamo mladih ljudi s podeželja v mesto. In da lahko v bistvu, to je dejansko, s tem moramo omogočiti in omogoča, da lahko tudi en gospodarstvenik ustvari in živi v svoji občini, v občini, ki je potrebna razvoja in lahko tudi tam ustvarja, ne da pa se seli v neka večja mesta, kjer je to drugače in dejansko to je naš namen. Zato je potrebno res k temu pristopiti strokovno s ciljem hitrejših postopkov, predvsem, predvsem pa še enkrat poudarjam. Je potrebno podučiti, podučiti uradnike, da je njihov namen oziroma njihovo zaposlitev ta, da pomagajo, da iščejo cilj k rešitvam, ne pa da kljubujejo. in za to, da uveljavljajo svoj prav, podaljšujejo postopke, kajti plačani so predvsem nosilci urejanja prostora, so plačani iz državnega proračuna, ker to so državne inštitucije in dejansko, če jih državljani in državljanke plačujejo za to, da dejansko delujejo v tem, v njihovo dobrobit, potem naj tudi v njihovo dobrobit delujejo, ne pa da dejansko s svojimi zahtevami, ki so velikokrat tudi neutemeljene nekako povečujejo svoj prav, svoj prav in pa tudi nekako bi lahko rekel, da so lahko tam zaposleni, torej neko možnost zaposlitve, ampak da res delujejo v dobrobit državljanov in državljankam, da prispevajo k temu, da so prostorski akti hitreje sprejeti in s tem omogočamo tudi boljši prostorski, gospodarski in drugi razvoj posameznega lokalnega okolja. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Besedo želi minister za naravne vire in prostor, gospod Jože Novak, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Vsi skupaj, ne samo v dvorani, tudi v Sloveniji, soglašamo s tem, da smo prišli do zelo kompliciranega sistema, kjer se ne ve, kdo pije, kdo plača v sistemu in ceno temu plačajo državljani, investitorji, pa tudi stranke v postopku, ki se želijo, da sistem ni učinkovit. Zaradi tega sem napovedal, da se moramo vrniti nazaj v rešitve iz 90 let, v temeljne, bom rekel, rešitve, ki so bile dobre. Dva sistema sta ključna in kriva bila za to, da se je začela zakonodaja spreminjati leta 2007, najslabša možna rešitev antireforme 90 let. Vemo, kdo je bil v vladi 2004, dva, osem, pa kdo je bil to ministrstvo. V tistem času je prišlo do administrativne zablode. Kaj se je potem naredilo? Antireforma, te iste anti reforme leta, deset let kasneje. Samo nagradilo se je še to. In zato sem napovedal, da se bomo vrnili k enotnemu Zakonu o urejanju prostora in graditvi, ki bo ljudem pomenil, da lahko to soglašam z vsemi cilji, ki ste jih vsi postavili, dobil dovoljenje v enem postopku, ne pa v dveh ali treh, kot jih imamo danes, vključujoč s tem delom, kar je Ustavno sodišče reklo.

Zdaj pa tri, štiri besede. Regionalne plane je gospod Vizjak kot minister vpeljal noter. Žal niso členi odprti in jih ne moremo črtati, zaradi tega, ker je del členov neodprtih in jih ne moremo zdaj popraviti pri regionalnih planih. Jaz tudi verjamem, da ne bodo učinkoviti? Zaradi tega. Ker ni pokrajin. In vsega tega bo pa neko strokovno gradivo narejeno, ki ga bo pol naredili, da se razume. Ne podpiram kaj drugega, ampak samo pojasnjujem. To, da je program opremljanja lahko sočasno z OPPN, je samo prednost, ni zahtevano. Lahko je tako, kot se zdaj vsak zase naredi ali kadarkoli, ampak lahko to se samo omogoči tistim, ki je lažje. / nerazumljivo / komunalnega prispevka, ni nič novega. Tukaj samo piše, da je z e prostorom usklajeno tista tehnična rešitev, ni treba analogno delati. Mi danes olajšujemo in zmanjšujemo iz prejšnjega zakona, črtamo to, kar je bilo na odboru usklajeno, da pomožnim objektom ni treba plačevati. Torej olajšujemo komunalni prispevek, ljudem omogočamo enostavnejše, kot je bilo prej ti predlogi, ki so bili pa danes, so pa bili usklajeni z občinami, zato, ker imajo težave. Zdaj še začetna, bom rekel, uvodna beseda. V čem vidim prednosti in možnosti. To, da mnenjedajalec ne more dajati tudi leto dni ali dve svoje stvari, ampak da mora v 30 dneh, je seveda, ja, olajšava. Občina lahko povpraša, ni pa nujno, že danes je v zakonu tako rešeno, da ni treba povpraševati, če želi občina sama, če ni kaj jasnega kdo v svojem prispevku dal. Medresorska komisija je laufala v 90. letih. Jaz sem takrat celo vodil operativno in smo v 45 dneh dali, ko je bilo gradivo na Vlado in ga potrdili. Seveda zdaj imamo težavo zaradi ločevanja lokalne samouprave in to, ampak je Ustavno sodišče, hvala bogu, reklo, povezati z gradbenim dovoljenjem in vsem tem in to je nova celovita urejenost, ki je potrebna. Tako da soglašam, da bo seveda moral biti v naslednjem mandatu ta skupna zadeva, bom rekel, tudi opravljena, ker je. In dalje. Jaz mislim, da v zakonodaji je zdaj ključno, da ta vir negotovosti, pa tudi tveganja korupcije, ki so zaradi dolgotrajnega postopkovanja dane. Namesto tega vendarle imamo prostorsko načrtovanje kot premislek za operativno delovanje. V tem kontekstu seveda ta 9. člen ni potreben, zato ker je že sedaj, bom rekel, tako urejeno in ga samo, ni zahtevana, bom rekel, ureditev dodatna. Samo to je bilo pojasnilo še. / izklop mikrofona/

Aja, pa se opravičujem, če dovolite, samo še takso bom omenil, ker je bila večkrat omenjena, Plačilo takse za enega do 2 procenta možnosti na zemljišču, ker govori o najbolj opremljenih zemljiščih tam, kjer je občina že vložila v komunalo. In to bo občina z odlokom uredila, ampak to je tisti manjši del, kjer je vložek javnega sredstva vložena in da se tam naredi. In ni pavšalno, ne za kogarkoli. Iz tega naslova imamo pa eno drugo rešitev, ki pa moramo konceptualno rešiti, to sva z enim od poslancev že govorila. Namenska raba je danes dolgoročno zasnovana. Včasih smo imeli namensko rabo v tem kontekstu samo za srednjeročno operativno obdobje petih let, kar se je delalo. To pa je razlika, tako kot je danes seveda problem, ko se je za 50 let naprej začrtalo in so to izenačili v eni zakonodaji. Dolgoročni plan, razvoj, urbanistični načrt nekega mesta je lahko daljši in v tem kontekstu se ne plačuje nobene stvari, namenska raba pa naredi samo za tisto operativno obdobje. To bomo morali v novem zakonu. Pa kaj še? V podzakonskih aktih bomo tudi morali olajšati, zato ker imamo veliko navlake o teh vsebinah, ki smo jo nalagali notri. In tu sem hvaležen vsem poslancem, katerihkoli, bom rekel, skupin, ki ste pripomogli tudi k temu in podpori. In mislim, da bomo lahko nekatere stvari izboljšali. Pa ne zato, ker sem jaz, ampak zato, ker je najmanj čas, da vse skupaj naredimo. Seveda ključno pa bo usposabljanje upravnih enot, usposabljanje občinskih urbanistov. Ti ljudje, ki pa ne morejo dobiti, to so razne obmejne, majhne občine, ki ne dobijo tistega urbanista z licenco, pa imajo začasno možnost, da nimajo nič, namesto nič, da imajo vsaj nekaj od tega. Iz tega naslova je tudi ta zakon. Ne dovoljuje več črnogradenj. To bomo kasneje pri Gradbenem zakonu lahko več rekli, da, ker je ta povezava lahko tudi narejena na ustrezen način. Skratka za ljudi je dosti prednosti v tem zakonu.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Želi še kdo razpravljati? Vidim, da je še želja po razpravi. Odpiram prijavo. Besedo ima gospod Zvonko Černač.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ja, glejte, minister je uvodoma dejal, da naj bi s to spremembo se postopek OPN, sprejemanja OPN skrajšal na eno leto in DPN na dve leti. Jaz sem pokazal shemo, ki je objavljena na spletni strani ministrstva pri tem zakonu, ki zdaj velja, kjer piše: postopki, sklep o pripravi OPN, osnutek, okoljsko poročilo, javna razgrnitev vmesne faze, vključno s celovito presojo vplivov na okolje, 186 dni. Se pravi, po sedanjem veljavnem zakonu uraden podatek na ministrstvu objavljen, naj bi OPN se sprejel v pol leta. Danes pravi minister, da se bo s temi spremembami postopek skrajšal in se bo OPN sprejel v letu dni. Vemo, da ni realna nobena od teh številk. Ampak če se resno pogovarjamo o tem, da želimo narediti neko spremembo in da postopki ne bodo trajali med pet in deset let, kot trajajo danes, bi vseeno pričakoval, da bi ob tej noveli dobili shemo, ki bi jo lahko preverili ali je realna ali ne in ki bi povedala, kakšne časovnice glede na te spremembe, ki so predlagane, pa so realne za sprejemanje tako OPN kot DPN. In ker tega ni in ker vemo, da te spremembe, ki ste jih predlagali, v pomembnem delu ne spreminjajo obstoječe tehnologije, mimogrede, strinjam se z ministrom in pričakovali smo, da bo do tega v tem mandatu prišlo, da se celotna zakonodaja resetira in da se naredi en zakon za celotno področje, ki se ga poveže tudi z ostalimi zakoni, predvsem z Zakonom o katastru nepremičnin in tako naprej, ampak tega ni bilo in tega tudi danes žal nimamo. In zaradi tega je neprimerno zavajati ljudi, investitorje, vse tiste, ki pač zdaj pričakujejo, da se bo to čez noč spremenilo in da bo OPN na občini šel v enem letu skozi. Tega ne bo, tega ne bo in bi bilo prav, da se to pošteno pove.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Minister, želite besedo? Izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Še eno pojasnilo. Jaz sem na odborih pojasnil, da jaz ne spreminjam Zakona o varstvu okolja, nisem pristojen za to. In gospod poslanec ima prav v enem delu. Če se presoja vplivov na okolje in ostalo ne združi in ne prilagodi temu, imamo težave. Jaz pričakujem, da bo minister, pristojen za ta zakon, prinesel v tem mandatu ali v kratkem tudi spremembo tega, trditev, ki jo pa imam je pa naslednja; jaz pričakujem, da bo do konca prihodnjega leta država imela vse OPPN, vse OPN, ki so potrebni še v tistih 15 občinah, ki jih še niso sprejele. Zdaj postopki dobro tečejo. Sprememba, če je pa ciljna sprememba, bo celo v pol leta teoretično, ne teoretično, tudi v praksi lahko spravil skozi, če ne bo presoje, seveda, če bo zahteven objekt, je pa tisto je do dve leti. Jaz nisem še imel prakse niti z DPN, da smo lahko delali več kot dve leti in vsaj te DPN, ki jih zdaj delamo, premikamo tudi one iz desetih let, ki nimajo toliko. Ne samo problem v zakonodaji, imajo v praksi, izkušnjah in seveda ostalih. Tako da soglašam, če ne bomo zadaj vse te procese, organizacijske in ostale opravili, bomo ostali lahko tam kjer je. Ampak zakon vsaj to omogoča. Dajmo razumeti, da tudi tistih 30 dni, ki zdaj daje tudi meni kot ministru za naravo, pa za vode kot dva, ki sta počasna in ne oddajata pravočasno, bomo dajali v pravočasnem delu. Država bo dala poplavne zadeve in jih ne naročala več drugim. Seveda ta proces, kjer so jih začeli, moramo pa zaključiti še na tistih primerih, kar je. Nič ne bo lahko. Nič ne bodo cvetele, bom rekel, rožice. Ampak s trdim delom, ampak v tem delu, če pa ne, moramo pa ukiniti, da sploh planirano bomo imeli ali pa gradbenih dovoljenj. Zato se vračam k dobremu predlogu, o tistem, ko sem rekel, da se mora resetirati ampak takrat pa seveda rabimo malo širšo razpravo in ne mojih dve leti, ki sem jih skupaj s temi pol leta, ki še bodo, imam na razpolago.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Sprašujem, če želi k 9. členu o amandmaju Poslanske skupine SDS še kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 13. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 14. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 21. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 34. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 37. člen ter amandma Poslanske skupine SDS, želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 38. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 39. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 52. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 67. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 70. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 71. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 73. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 79. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 81. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 83. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 88. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 95. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? (Da.) Ja, še kdo? Vidim, da ni. Gospod Zvonko Černač, imate besedo, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Zdaj, ta določba glede komunalnega prispevka za enostavne, nezahtevne objekte je bila sicer omiljena in je zdaj besedilo v spremenjenem zakonu oziroma spremenjeni noveli zakona, da se komunalni prispevek ne plača za enostavne stavbe. Ampak je ta določba nejasna. Med temi enostavnimi stavbami. Po tem, kar zdaj piše v tej spremembi, ni nezahtevnih objektov. To so pa silos, kozolci, garažni objekti, razni kmetijski objekti, ovčje staje, če želite in tako naprej, tega tukaj notri ni. Se pravi, da kljub temu bo treba plačati komunalni prispevek za objekte, ki so po dimenzijah malo večji, pa še vedno spadajo med nezahtevne objekte, ki nimajo nobenih komunalnih priključkov in zaradi tega mi predlagamo v amandmaju k 95. členu, da se te stvari napišejo bolj jasno in bolj nedvoumno. Da se komunalni prispevek ne plača ne za enostavne ne za nezahtevne objekte, seveda razen če so priključeni z lastnimi priključki. Da se ne plača v primeru rušitve objekta in nadomestnih gradenj za obseg porušenega oziroma odstranjenega objekta - to mislim, da nekje v zakonu sicer piše oziroma v noveli - rekonstrukciji dozidav in tako naprej. Objekte, katerih investitor je občina ali pravna oseba javnega prava. Ni pa jasno napisano, da ta oprostitev velja tudi za gasilstvo. Zaradi tega predlagamo, da se jasno in nedvoumno napiše, da se ne plača za stavbe, namenjena izvajanju javne gasilske službe v skladu s predpisi, ki urejajo gasilstvo in seveda vse ostalo, kar se tiče stavb s področja zaščite in reševanja. Predvsem pa se mi zdi najbolj pomembno to, da se jasno in nedvoumno zapiše, da ljudje ne bodo plačevali komunalnega prispevka za nekaj, za kar ni utemeljeno zaračunavanje komunalnega prispevka. Ker če vi imate tam neko strojno lopo, ki nima nobenega priključka, ki služi za shranjevanje kmetijske mehanizacije, ne vem, krme, bal in tako naprej. Je nedopustno, da se za tak objekt komunalni prispevek zaračuna in teh objektov je ogromno. Bremenijo v glavnem kmečko, kmetijsko prebivalstvo, ruralno prebivalstvo in bremenijo tiste, ki si večinoma že tako in tako z lastnim delom in z varčevanjem pomagajo, da sploh do teh objektov lahko pridejo. Tukaj ne gre za neke investitorje, ki so polni denarja, ampak gre za ljudi, ki se s trdim delom in trudom preživljajo iz dneva v dan, iz meseca v mesec. In zaradi tega menimo, da je potrebno jasno in nedvoumno zapisati, da v nobenem od teh primerov se komunalni prispevek ne plača.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Želi še kdo razpravljati pri 95. členu in amandmaju Poslanske skupine SDS? Minister želite besedo, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Jaz bi samo eno pojasnilo dal. Že sedaj v drugih členih piše, da noben objekt, ki ne bo imel novega priključka na vodovod, kanalizacijo ali, bom rekel, na te občinsko infrastrukturo, ni treba plačati. Tudi pomožne objekte smo zdaj dali ven, zato ker so praviloma iz same stavbe. Hvala v pomoč vsem predlagateljem in poslancem, ki so iz različnih skupin to tudi potrdili, da smo tako oblikovali ta predlog. Občina ima pa že sedaj tudi možnost, da oprosti - in tam smo navedli predvsem objekte. Iz področja obrambe, notranjih zadev, govorim tudi civilne zaščite in ostale - toliko več. Tudi pri stanovanjski gradnji, zlasti pri neprofitnih stanovanjih in drugih zadevah so ravno tako eksplicitno v drugih členih navedeni, da se ne daje. Iz tega naslova menim, da je za to fazo, bom rekel, ta del primeren in celo upošteva to, kar poslanec predlaga v veliki meri. Verjamem pa, da če bo prišlo do zlorab, imamo pa seveda ravno tako, bom rekel, kaj več za storiti. Jaz iz tega naslova lahko samo, saj pravim, jamčim, če sploh ni priključevanja in pomožni objekti ne gredo. Če pa bo kmetijski objekt, ki bo porabljen na novo, govorim seveda o nečem, kar je recimo nov rastlinjak, ki bo imel nove priključke in tako naprej in bo vezan kot samostojen priključek, ker v tem primeru se pa tako kot vsi gospodarski objekti pač plačajo in pa nekateri so celo, bom rekel, izven konteksta enostavnih objektov celo večji. Tako da, tu sem pa razumel tudi priporočilo, ker imamo pa v podzakonskih aktih zdaj neusklajeno in bomo prilagodili tudi teh določbah, ki so zdaj v tem zakonu narejeni. Tako da, ne bi smelo biti bojazni, da bi se zaračunavalo za nekaj, kar ne bi smelo biti upravičeno. Je bil pa to kompromis, ki smo ga tudi s Skupnostjo občin dosegli, ker oni so pa pojasnjevali veliko zlorab na tem delu, ko si nekdo želi posebej objekt dobiti, beri hišo ali kaj drugega, potem pa posamezne objekte, ki so tudi trgovine, so tudi delavnice in ostale imajo svoje gospodarske priključke, v tem primeru pa seveda gre za upravičenost plačila tudi tega namena.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Ja, kolega Černač, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): V Slovenski demokratski stranki vseeno menimo, da bi bilo prav, da je ureditev tukaj poenotena. Ni dobro, da bi se komunalni prispevek v eni občini za gradnjo gasilskega doma zaračunal, v drugi pa ne, in nekaj podobnega velja tudi za druge objekte. Menimo, da tukaj mora veljati enako pravilo na območju celotne države.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Želi še kdo pri tem členu in amandmaju? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 97. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati?

Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem stočetrti člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 106. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 117. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 129. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 131. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH GRADBENEGA ZAKONA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Jožetu Novaku, ministru za naravne vire in prostor. Izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovani! Tudi ta zakon je nadaljevanje tistega o urejanju prostora, seveda delno povezan, delno pa ima svojo, bom rekel, vsebino in materijo. Ista ugotovitev zapletenosti in dvojnosti, enkrat soglasja in dovoljenja k urejanju prostora, drugič z gradbenim dovoljenjem in vsem tem, kar iz tega, bom rekel, sledi. Tako da isto velja moje opozorilo o povezanosti in enem zakonu namesto dveh in ločenih zadevah, kar se vnaprej zahvaljujem tudi vsem poslancem, ki ste podobnega mnenja. oziroma imamo isti problem, seveda iščemo pa rešitve, za kar bi jih pa lahko dali.

Kaj pa smo v tej noveli, kjer smo omejeni z obsegom dela, lahko naredili? Glejte, najprej smo dali ukrepe, da se gradbeno dovoljenje lahko izda v 60 dneh. Dosedanji zakon tega ni omogočal, zato, ker je dal trajne dokler mnenjedajalec ni dal soglasja, ni dal mnenja, se je čakalo in čakalo. Mi zdaj zahtevamo, da se mnenje izda v 30 dneh in lahko upravna enota samo 15 dni dodatnega časa vzame. Bomo o tem še sigurno debatirali, o tem dodatnem času pa zakaj?

Nadalje, uredili smo, da štrleče stavbe, jaz rečem ti nadstreški, ko se je spremenil sistem urejanja, ni treba več ljudem dokazovati. Skratka, vsi tisti, ki so imeli prej evidentiran objekt v starih naseljih, kot je Koper, Izola, Piran ali staro mestno jedro, katerokoli naselje, ni treba zato, ker ima strehco nad cesto, urejati, ker je samo spremenjen način evidentiranja objekta. Prej je bilo po zidovih, zdaj je pa po strehah. S tem smo rešili avtomatično v vseh postopkih, tudi v premoženjskih in ostalih predpisih urejeno na ta način. Dana je prednost izkazovanju javnega interesa in pa seveda, kot vemo, bom rekel, tudi ta sistem e-graditve kot tehnika, ne kot vsebina k temu dali. Tudi mnenjedajalci morajo v prostorsko informacijskem sistemu dati pogoje vnaprej. Ne morejo si izmišljevati kar smo, bom rekel, do zdaj imeli in bomo imeli še v praksi problem, ampak ga bomo morali na nek drugačen način urediti. Seveda ta centralna grafična baza mnenjedajalcev, za koga bo vse, kar dano bo tudi seveda potrebno. Za rekonstrukcijo po naravnih nesrečah smo podaljšali rok, ne iz treh mesecev, ampak na daljši rok in bolj logično je zapisan člen univerzalni graditvi, graditvi objektov prilagojen vsem vrstam hendikepiranih. Ni treba dovoljenj za dostope do stopnice in n dvigala, prizidkov, bi rekel, tega in imamo posebno določbo, da ni treba menjati, kot sem rekel, prostorskih aktov za to, da bi ojačali, okrepili konstrukcijo kadar je potresno nevarna. Imamo posebno določbo zaradi odločbe Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 146. člen. 146. člen pomeni razveljavitev tega, kar so občine zahtevale, da v postopku sodelujejo, da ni možno legalizirati nedovoljenih gradenj brez, da plača komunalni prispevek, da se ugotovi, da so na stavbnem zemljišču in tako naprej. Mi soglašamo, da se 146. člen ne nadomesti in je pač črtan iz tega sistema ven. Smo pa zaradi tega, sledeč Ustavnemu sodišču dopolnili predlog 150. člena in 145. člena člena. 150. člen smo podaljšali. Da vsi objekti, ki stojijo pred do 1. januarja 1995 ali pred tem, se lahko tudi s posrednimi dokazi, če nimajo gradbenega dovoljenja, šteje, da je gradbeno dovoljenje dano. Primer, imamo pogodbo o nakupu stanovanja, piše celo gradbeno dovoljenje na podlagi česa je bilo napisano in če ga ni, ne naštejemo ta posebni dokaz. S tem smo olajšali več tisočim ljudem dokazovanje, bom rekel, okrog tega.

In drugo, tisti, ki so zgradili do leta 2017 nedovoljeno gradnjo, imajo poseben postopek 145. člena za poenostavljeno legalizacijo. Samo tisti do leta 2017 in to smo jim podaljšali do leta 2030 samo zato, ker so iz 146. člena bili z Ustavnim sodiščem črtani, in da imajo možnost tudi te legalizirati po nekoliko enostavnem tehničnih preverjanjih, vendarle smo tukaj zapisali, da take določbe ne pomenijo potrdilo o varnosti objekta, ker ne bo nihče pregledoval tega, ampak da je to tveganje tudi tistih, ki kupujejo ali kogarkoli drugega. Tudi potem smo še nekatere druge izboljšave naredili okrog tega drugega. Dodali pa smo tudi to, da objekti potresne prenove iz leta 1976 ne rabijo dokumentacije, govorim za Posočje, obrambni objekti, ki so iz leta 1991, javni objekti iz obrambe. Ministrstva za notranje zadeve in vsega ostalega. Seveda iste aktivnosti. So potrebne, tako s projektanti. Občinami, upravnimi enotami, da bomo lahko dosegli hitrejšo in delovanje, bom rekel, sistema. Tudi tukaj predlagam, da če bo manj kot desetini, desetini členov dopolnjenega predloga danega, potem predlagam, da Državni zbor v skladu s 138. členom Poslovnika na isti seji opravi tudi tretjo obravnavo predloga zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku Tomažu Lahu, izvolite.

TOMAŽ LAH (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo, še enkrat lep pozdrav ministru in kolegom in kolegicam. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona. Predstavnik Vlade je uvodoma predstavil ključne rešitve predloga zakona, katerega glavni namen je zagotoviti učinkovitejše in hitrejše postopke izdaje gradbenega dovoljenja ter večjo pravno varnost. V praksi to med drugim tudi pomeni jasno definiran čas od vložitve vloge do izdaje gradbenega dovoljenja ter boljšo dostopnost do informacij mnenjedajalcev za pripravo projektne in druge dokumentacije v obliki centralizirane evidence na spletu. Mnenjedajalci bodo namreč morali vnaprej objaviti podatke v prostorskem informacijskem sistemu, kar bo investitorjem omogočalo boljšo informiranost. Kot ključni cilj pa je minister izpostavil, da se bo gradbeno dovoljenje moralo izdati v zakonsko določenem 60-dnevnem roku. V zvezi z legalizacijo objektov je navedel spremembe v postopkih, ki se nanašajo na dokazovanje gradbenega in uporabnega dovoljenja za objekte, zgrajene pred letom 1995. Poudaril je tudi poenostavitve, kot je na primer podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja za objekte državnega pomena na največ pet let ter izboljšave glede izdaje gradbenih dovoljenj. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila dve pripombi, ki sta tudi obširneje predstavljeni v pisnem mnenju. Prva se je nanašala na člen predloga zakona, ki uvaja pozitivno pravno domnevo v primeru molka mnenjedajalca oziroma če mnenje ni podano v predpisanem roku. Slednja je po njihovem mnenju ustavno sporna rešitev z vidika členov, ki se nanašajo na varstvo okolja, na kar je Slovenijo opozorila tudi Evropska komisija. Druga pripomba pa se nanaša na nedavno odločbo Ustavnega sodišča, s katero je bil razveljavljen 146. člen zakona, ki ureja objekte daljšega obstoja. Predlagana rešitev namreč uvaja domnevo, da imajo vse gradnje, zgrajene pred 1. 1. 1995, gradbeno in uporabno dovoljenje, kar je primerljivo, pač po njihovem mnenju, z ureditvijo, ki je bila razveljavljena. Predstavnik Državnega sveta je predstavil mnenje Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Ob tem in je povedal, da komisija predlog zakona podpira. Ob tem je med drugim poudaril, da komisija pričakuje, da bodo pripombe in predlogi reprezentativnih združenj občin, inženirske zbornice ter komisije ustrezno upoštevani v nadaljnji obravnavi pri pripravi naslednje novele zakona.

V razpravi so člani odbora iz vrst opozicije pozdravili nameri predloga zakona, ki sta izboljšali stanje na področju gradbeništva ter skrajšali postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja. Strinjali so se z ministrom, z ministrom, da bo v prihodnje na tem področju potrebna enovita zakonodaja, ki bo obsegala tako področje urejanja prostora kot gradnje. Razpravljavci so se v večji meri osredotočili na dve rešitvi iz predloga zakona, in sicer na uvedbo pozitivnega mnenja mnenjedajalca k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v primeru, da mnenje ne bo podano v predpisanem roku ter legalizacije nedovoljenih objektov. Glede prve rešitve so opozorili na potrebo po zmanjšanju odločevalske vloge uradnikov v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, na nujnost izobraževanja uradnikov, na poenotenje delovanja posameznih organov, uslužbencev in inštitucij ter na potrebo po zagotavljanju varnosti investitorjev predvsem z vidika, da imajo, ko želijo zgraditi nek objekt, na voljo informacije, ali se lahko zgradi in v kakšnem časovnem okviru. Glede rešitve legalizacije nedovoljenih objektov pa so razpravljavci opozorili, da obstaja veliko število tovrstnih objektov in se strinjali, da je potrebno to področje prioritetno urediti. Predlagali so, da bi se za te objekte določila presečni datum in kasnejše prehodno obdobje, v katerem bi bilo treba objekt uskladiti. Opozorili so, da je v večini primerov nedovoljenih objektov v ozadju kriv sistem oziroma dolgotrajnost postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja. Izpostavili so še, da gre sedaj v večini primerov za legalne gradnje s projektno dokumentacijo, ki pa nimajo potrdila s strani upravne enote.

Predstavnik predlagatelja je s pojasnili odgovoril na vse podane pomisleke opozicijskih poslancev.

Odbor je sprejel več amandmajev poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter svoj amandma k 42. členu in nato glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov in kolega Jani Prednik, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Predsednica, pozdravljena. Pozdrav tudi vsem ostalim.

Vsi poznamo realno sliko gradnje v Sloveniji: predolgi in preveč razdrobljeni postopki, papirologija, neenotni roki in ogromno, ogromno usklajevanja. To škoduje seveda vsem: družinam pri obnovah in gradnji hiš, občinah, občinam pri vrtcih in domovih za starejše ter državi pri projektih v javnem interesu, predvsem gradnji stanovanj. Omeniti moramo še dva problema, ki sta posledica teh težav: veliko število črnih gradenj in tako imenovane sivine pri starejših objektih, ki v pravnem smislu visijo v zraku. Predlog zakona pred nami gre v pravo smer in gre v pravo smer glede reševanja omenjenih zagat. Cilji naše koalicijske pogodbe in programa Socialnih demokratov glede tega so razumljivi: itrejši, preglednejši in varnejši postopki, brez nepotrebnih zastojev in brez popuščanja pri javnem interesu. Zato zakon in njegovo sprejetje seveda podpiramo. Zelo dobrodošla pridobitev novega zakona je portal eGraditev, enoten portal, kjer se odda vlogo za dovoljenja, vidi status, roke in odgovorne ter tudi stanje zemljiša, je nedvomno nekaj, kar moramo vsi pozdraviti. Tu podpiramo obvezen prehod na e-poslovanje, ker je dobro tako za uporabnike kot tudi za upravljavce. Druga zelo pomembna in medijsko upravičeno obravnavana novost zakona je rok leta 1995 v povezavi domneve obstoja dovoljenj za starejše objekte. Jedro problema je poznano vsem. Po naši državi stoji veliko hiš in manjših stavb, ki se jih uporablja desetletja, papirje, papirji zanje pa niso nikoli obstajali ali so izgubljeni, predvsem zaradi pomanjkljivega nadzora, shranjevanja in upravljanja z njimi v tistem času. Trg nepremičnin je zaradi tega manj pregleden, prenove se odlagajo, občine težje planirajo infrastrukturo.

Ker je stanje vsako leto slabše, tokrat v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo, da se stare dokazljivo uporabljene objekte v urejenem postopku, pod narekovaji seveda, pripelje v red. To ni in ne sme biti amnestija. V zakonu so prisotne bistvene zaščite, ki onemogočajo enostransko uporabo tega načela v potresno ali poplavno ogroženih območjih ter območjih zaščitene narave. Hkrati so v zakonu prisotne tudi zaščite v povezavi z varnostno pomanjkljivimi objekti.

Za nas kot Socialne demokrate je bilo zelo pomembno, da zakon poskrbi za bistveno pospeševanje projektov v javnem interesu. Vsi vemo, da potrebujemo več javnih najemnih stanovanj, šolskih in zdravstvenih objektov. Podpiramo prednostno obravnavo takih zadev in digitalno sledljiv nadzor.

Določila zakona glede teh ciljev smo dodatno podkrepili z našimi amandmaji, ki so bili sprejeti na seji matičnega odbora. Zakon je dober in bo pomagal rešiti marsikateri problem ali zagato, ki nas je kot državljane mučila v zvezi z gradnjami v zadnjih 20 letih. Potrebno bo nadaljnje delo. Ker vse obstoječe težave še niso odpravljene, ker se zahteva dodaten premislek in seveda usklajevanje. Menimo, da smo na pravi poti, zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov predlog zakona soglasno tudi podprli.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Doktor Matej Tašner Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica, izvolite.

DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC (PS Levica): Najlepša hvala predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Cilj Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona je v osnovi prilagoditi področje dovoljevanj potrebam sodobnega časa, in mislim, da jih vsi močno pričakujemo in da jih tudi kot država potrebujemo. Zakon zato prinaša pomembne rešitve, kot so to, da zavezuje mnenjedajalcev k transparentnosti in zagotavljanju vseh relevantnih informacij o svoji pristojnosti in zahtevah na enem mestu preko prostorskega informacijskega sistema, določa se enotni 30-dnevni rok za izdajo projektnih pogojev in mnenj za vse mnenjedajalce ter uvaja fikcijo skladnosti dokumentacije s predpisi mnenjedajalcev, v primeru, ko pride do molka organa, zagotavlja prožno izvajanje gradnje z jasno določenimi dopustnimi manjšimi odstopanji, poenostavlja oziroma odpravlja ovire pri dokazovanju pravice graditi v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja za nadzemne dele obstoječih objektov, ki segajo na sosednja zemljišča in so posledica novega načina evidentiranja objektov, razširja obseg izvedbe rekonstrukcije, če je ta nujna zaradi zmanjšanja ali odprave posledic naravne ali druge nesreče po vzoru Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, odpravlja dvojno regulacijo s črtanjem zahteve po prijavi začetka gradnje preko sistema e-graditev za začasne skladiščne objekte in enostavne stavbe, saj to materijo ustrezneje ureja ZUreP.

Dodaja prijavo začetka gradnje za manjšo rekonstrukcijo, za večjo sledljivost posegov na obstoječem objektu, posodablja in usklajuje bistveno zahtevo univerzalne dostopnosti z mednarodnimi dokumenti in standardi ter prinaša še nekatere druge manjše, a prav tako pomembne spremembe.

V preteklih mesecih so se sicer Inženirska zbornica in mediji izpostavili, da se z zakonom, s spremembami, se pravi s prvotnim besedilom, pri domnevi izdaje gradbenih dovoljenj bi lahko prišlo do legalizacije vseh črnih gradenj, zgrajenih med leti 1968 in 1995. To seveda ni bil namen zakona in na to smo tudi v Levici že v prvih opozorilih zahtevali, da se o tem uskladimo in na to temo tudi napovedali lastne amandmaje, ampak na srečo oziroma veseli nas, da je takšno mnenje prevladalo v celotni koaliciji in v zvezi s tem, se pravi z domnevo izdaje gradbenega dovoljenja, smo s sprejemom amandmajev na odboru zakon spremenili na tak način, da se s temi spremembami seveda ne bo legaliziralo nobenih črnih gradenj.

Edina novost, ki jo prinaša na tem področju zakon, je to, da se bo domneva izdaje gradbenega dovoljenja lahko pridobila tudi za objekte, zgrajene pred letom 1995. za katere pa je potrebno z dokazi potrditi oziroma dokazati, da so to dovoljenje v preteklosti že imeli oziroma dejansko pridobili. Za vsa upravna dovoljenja, izdana po letu 1995, se namreč lahko dobijo pri upravnih organih, ki so ta dovoljenja izdala in iz tega vidika bi to moralo biti enostavno. Problem pa nastane pri starejših objektih, pri katerih so lastniki ta dovoljenja v desetletjih izgubili, jih pa danes morebiti potrebujejo za pridobitev kredita na banki, za urejanje notarskih zadev in tako naprej. Skratka, s spremembo domneve izdaje gradbenega dovoljenja se ne legalizira, kar v resnici pravzaprav že zdaj ni legalno. Zaradi številnih manjših popravkov se z zakonom spreminja tudi 145. člen zakona, ki govori o legalizaciji in je bil uzakonjen leta 2017. Tudi tu ostaja nespremenjena ureditev, da se odločba o legalizaciji lahko izda. le za objekte, ki so bili vsaj do grobe faze gradbenih del zgrajeni pred uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2017. Se pa z zakonom podaljšuje rok za vložitev dokumentacije za legalizacijo do leta 2030. V Levici sicer upamo, da v tem času ne bo prišlo ali pa množično prihajalo do sprememb občinskih prostorskih načrtov, ki bi omogočili legalizacijo objektov, ki so zgrajeni na zemljiščih, katerih namembnost ne ustreza namenu objekta. Predlog zakona pa bomo skladno tudi s tem podprli.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolega Tine Novak bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Hvala za besedo.

Predlagana novela Gradbenega zakona predstavlja oziroma proba predstavljati poskus reševanja nekaterih zelo perečih težav, s katerimi se državljani in investitorji srečujejo v praksi dnevno. V naši poslanski skupini se zavedamo, da je trenutno stanje na področju gradenj nevzdržno, zlasti zaradi birokratskih zastojev in nenehnih sprememb zakonodaje. Spomnimo se velike zakonodajne prenove, ko smo stari sistem zamenjali z novim trojčkom. In sicer Gradbenim zakonom, Zakonom o urejanju prostora in Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Cilji so bili ambiciozni: poenostavitev digitalizacije in večja odgovornost stroke. Kljub dobrim namenom so se kmalu pokazale pomanjkljivosti, ki so vodile v serijo novel in popravkov. Vsaka novela je seveda poskušala reševati parcialne probleme. Sedanji predlog pa je zgolj nadaljevanje te prakse. Kljub temu pa menimo, da predlog prinaša nekatere dobrodošle rešitve, ki naslavljajo prav omejene zaostanke. S pozornostjo smo spremljali razpravo o tako imenovanem molk organa. Prvotna rešitev je vzbujala resne pomisleke, ali je sprejeta kompromisna rešitev, ki predvideva dodaten poziv mnenju dajalcu, preden se šteje, da je mnenje podano predstavljala bolj uravnotežen pristop. Ob tem je skrajšanje rokov za mnenjedajalcev ukrep, ki naslavlja eno ključnih ozkih grl v postopku in daje upanje, da se bodo postopki v prihodnje dejansko skrajšali. Prav tako kot pomembno prepoznavamo uvedbo prednostne obravnave za projekte v javnem interesu, kot so javna najemna stanovanja ter za strateške investicije in projekte sofinanciranja sredstev Evropske unije. V času, ko je hitrost pri črpanju sredstev in zagonu investicij ključna za naš razvoj, je takšen mehanizem pač nujen. Osrednja točka zakona pa je domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte. Predlagana domneva legalnosti se dotika zelo občutljivega vprašanja pravičnosti. Razumemo, da je včasih treba potegniti črto pod preteklostjo in omogočiti normalizacijo stanja, ki na terenu obstaja že desetletja. S tem se res reši pravna negotovost za veliko število lastnikov nepremičnin, ki zaradi neurejenih arhivov ali drugih zgodovinskih okoliščin niso mogli dokazati legalnosti svojih domov. Kljub temu pa ne moremo mimo opozorila, da takšna rešitev poraja občutek neenakosti. Ustvarja namreč razliko med tistimi državljani, ki so vestno sledili vsem postopkom in tistim, za katere se bo stanje uredilo po poenostavljeni poti. Pozdravljamo pa dejstvo, da se uvaja določene varovalke, ki naj bi preprečile legalizacijo na najbolj občutljivih območjih. In poudarja, da se s tem ne potrjuje izpolnjevanje bistvenih gradbenih zahtev. V naši poslanski skupini smo torej pretehtali argumente za in proti. Amandmaji, ki so bili sprejeti na odboru, so nekatere naše ključne pomisleke vsaj delno naslovili. Ker pa zakon vsebuje rešitve, ki nas navdajajo s pomisleki, a hkrati res naslavlja pereče težave ljudi, jih ne moremo prezreti bomo v naši poslanski skupini zakon podprli, v nadaljevanju pa bomo budno spremljali njegovo izvajanje v praksi in učinke, ki jih bo prinesel. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Poslanska skupina Svobode je naslednja, v njenem imenu kolega Miha Lamut, izvolite.

MIHA LAMUT (PS Svoboda): Spoštovani! Predlagana novela Gradbenega zakona predstavlja premišljeno in nujno nadgradnjo obstoječega pravnega okvira na področju graditve objektov. Njen glavni cilj je zagotoviti večjo prožnost, preglednost in učinkovitost upravnih postopkov ob hkratni krepitvi pravne varnosti, strokovne odgovornosti ter ustreznega nadzora. Spremembe izhajajo iz konkretnih potreb in izzivov iz prakse, s čimer se vzpostavlja zakonodaja, ki ni le načelna, temveč tudi življenjska in izvedljiva. Posebej pomembno je, da zakon ustrezno naslavlja potrebo po hitrem in učinkovitem ukrepanju v primeru naravnih nesreč. Z izboljšano ureditvijo instituta nujne rekonstrukcije se omogoča hitrejša sanacija poškodovanih objektov v večjem obsegu skladno s projektno dokumentacijo o podaljšanem roku za začetek gradnje. To je pomembna podpora prebivalcem, občinam in investitorjem, ki si želijo čim prej povrniti objekte v uporabno stanje. Pomemben premik predstavlja tudi nadaljevanje digitalizacije postopkov, saj se uvaja obvezna prijava začetka gradnje pri manjših rekonstrukcijah, ukinja pa se prijava pri enostavnih začasnih objektih. Sistem e-graditev ostaja temelj elektronskega poslovanja na področju graditve, pri čemer se s prehodnim obdobjem zagotavlja stabilna in postopna uveljavitev sprememb. Novela pomembno prispeva k boljši razmejitvi pristojnosti med občinskimi in državnimi inšpekcijskimi organi, kar odpravlja dosedanja neskladja in omogoča učinkovitejši nadzor nad zakonitostjo gradnje. Z možnostjo opustitve obvezne ustne obravnave v določenih primerih se omogoča hitrejše ukrepanje inšpekcij, zlasti pri preprečevanju nelegalne gradnje. Ob tem pa se še vedno zagotavljajo temeljne procesne pravice strank. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja novela jasno določa odgovornost mnenjedajalcev in roke, v katerih morajo ti podati mnenje. Rok se podaljšuje na 30 dni, hkrati pa se uvaja fikcija mnenja, v primeru molka mnenjedajalca se tako šteje, da je mnenje podano, kar preprečuje zavlačevanje in prispeva k večji učinkovitosti postopkov. To krepi zaupanje investitorjev in zmanjšuje pravno negotovost. Zakon tudi na področju obravnave starejših objektov uvaja realen in življenjski pristop. Z domnevo izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte, ki izpolnjujejo določene pogoje se priznava dejansko stanje in zmanjšuje administrativno breme, tako za investitorje kot za upravne organe. Tak pristop pomembno prispeva k urejanju prostora brez nepotrebnega podaljševanja postopka legalizacije. Novela določa jasnejša pravila glede dopustnih manjših odstopanj od projektne dokumentacije med gradnjo. S tem se investitorjem in izvajalcem omogoča določena tehnična prilagodljivost ob spoštovanju prostorskih aktov in varstva sosednjih pravic. Takšna določnost pomeni pomembno povečanje pravne varnosti in zmanjšuje možnosti za naknadne zaplete v postopkih preverjanja skladnosti gradnje. Dodaten pomemben korak je uvedba možnosti prednostne obravnave vlog, kadar gre za projekte v javnem interesu. To pomeni hitrejše odločanje v primerih, kjer je časovna komponenta ključna, na primer pri črpanju evropskih sredstev ali zagotavljanju osnovne infrastrukture in storitev prebivalstvu. S tem se povečuje operativna učinkovitost države in občin pri izvajanju nujnih projektov. Zakonodaja se dotika tudi odgovornega upravljanja z obstoječimi objekti v javni lasti. Z napotilom k pripravi akcijskih načrtov za vzdrževanje in izboljšanje stanja stavbnega fonda se spodbuja trajnostno upravljanje, zmanjšuje potrebo po rušitvah, povečuje energetska učinkovitost in prispeva h kakovostnejšemu bivalnem okolju. Predlagana novela pomeni pomembno izboljšanje obstoječega pravnega okvira, saj odpravlja administrativne zaplete, krepi nadzor in odgovornost deležnikov, hkrati pa omogoča bolj prožno in učinkovito izvajanje gradenj. Posebej velja poudariti pozitiven prispevek k digitalizaciji postopkov, večji pravni varnosti ter hitrejšemu in strokovno utemeljenem odločanju. V Poslanski skupini Svoboda podpiramo sprejem predlagane novele Gradbenega zakona kot pomemben korak k modernizaciji, večji učinkovitosti ter trajnostni in pravno varni graditvi v Sloveniji. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke naslednja, v njenem imenu kolega Zvonko Černač, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Lep pozdrav še enkrat vsem. Tudi pri noveli oziroma spremembi Gradbenega zakona lahko ponovim stališče Slovenske demokratske stranke, ki sem ga predstavil pri spremembah Zakona o urejanju prostora. Kljub dobrim namenom popravki, ki jih predlaga Vlada, ne bodo pohitrili postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj. Edina pozitivna sprememba v tem zakonu je na področju legalizacije objektov oziroma na področju domneve izdanega gradbenega dovoljenja za starejše objekte. Kjer je Ustavno sodišče nedavno odpravilo prejšnji 146. člen zakona in Vlada sedaj to področje ureja v 150. členu, in to je tudi edini razlog, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke spremembi tega zakona ne bomo nasprotovali. V ostalih delih pa postopki ostajajo več ali manj nespremenjeni. Ohranja se pretirana zbirokratiziranost sistema. Elektronsko poslovanje, ki bo v začetku prihodnjega leta uveljavljeno na območju vseh upravnih enot in ministrstva, ne bo nič skrajšalo postopkov. Tako imenovana presunkcija pozitivnega mnenja pri molku organa to ni, ker omogoča dodatne obvode. V Slovenski demokratski stranki smo predlagali enostavno določbo, če mnenja v 15 dneh ni, se šteje, da je bilo dano. Pika. Koalicija je to zavrnila, predlagali smo tudi številne druge poenostavitve postopkov. Predlagali smo poenostavitve pri gradbenem dovoljenju za enostanovanjske objekte, v Slovenski demokratski stranki smo predlagali poenostavitve v primerih, ko gre za predelave podstrešja ali drugih delov stavb v bivalne namene, v Slovenski demokratski stranki smo predlagali, da se uporabno dovoljenje pri eno stanovanjskih stavbah izda brez postopkov. Da se izda na podlagi izjave investitorja, da so dela končana v skladu z gradbenim dovoljenjem oziroma da se v primeru, če je prišlo do manjših sprememb med gradnjo, tej izjavi predloži skica oziroma neke vrste projekt izvedenih del, ki prikaže te spremembe. Pri odstopanjih od izdanega gradbenega dovoljenja med gradnjo, smo v Slovenski demokratski stranki predlagali, da so dopustna odstopanja v primerih, ko ne gre za bistvena odstopanja. In na tem področju je v praksi tudi največ težav, na tem področju je tudi največ tako imenovanih neskladnih gradenj in na tem področju se zaradi te pretirane birokratiziranosti dela velika škoda. V noveli pa Vlada predlaga normativne kvalifikacije, predlaga, da so pri stavbah dopustna odstopanja, če se zunanje mere povečajo za največ pol metra ali če se zmanjšajo, to torej pomeni, da če se zunanja mera poveča za 55 centimetrov, je ta neskladnost presežena in je potrebno prekiniti, pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja med gradnjo. Nekaj podobnega pri horizontalni postavitvi objekta, če se premakne za največ en meter, torej če se za 1,1 metra, je to že sporno. Pri gradbeno inženirskih objektih pa vlada uporablja drugačen kriterij. Tukaj pravi, da se lahko zunanje mere povečajo za 20 odstotkov. Gre pa za avtoceste, viadukte, skratka, gre za večje infrastrukturne projekte, objekte, pri čemer je pol metra ali pa 1 meter. Pri stavbah manj kot odstotek ali še bistveno manj površin, pri velikih infrastrukturnih objektih pa 20 odstotno odstopanje lahko sega v stotine metrov ali celo kilometrov. Pri teh spremembah gre torej za popolnoma birokratski način razmišljanja, ki ne bo v ničemer pripomogel k življenjskemu urejanju postopkov v takih primerih. Malo podrobneje bom potem to obrazložil na konkretnem primeru pri razpravi o amandmajih. Vsi predlogi Slovenske demokratske stranke so bili tako kot pri spremembah Zakona o urejanju prostora tudi na tem področju, torej pri spremembah Gradbenega zakona zavrnjeni. Skratka, potrebno je na tej točki jasno povedati in investitorjem ne vzbujati lažnega upanja, da bo sprememba Gradbenega zakona, ki jo boste danes potrdili, izboljšala, poenostavila ali pohitrila postopke. Ne bo jih. Pomembna je samo v tistem delu, ki sem ga omenil uvodoma, torej v primeru objektov, ki so starejšega datuma in nimajo ustreznih listinskih dokumentov, da bi bili, v narekovaju, legalni. V Slovenski demokratski stranki bomo zaradi tega, ker so bili zavrnjeni vsi naši predlogi, tako pri Zakonu o urejanju prostora kot pri tem gradbenem zakonu v kratkem pripravili nabor konkretnih ukrepov s področja graditve objektov in jih ponudili v razpravo in sprejem Državnemu zboru. V kolikor jih bo koalicija zavrnila, bo to naša zaveza volivcem za ureditev tega področja takoj po zaključku tega mandata.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati je naslednja, v njenem imenu magister Janez Žakelj, izvolite.

MAG. JANEZ ŽAKELJ (PS NSi): Najlepša hvala, predsednica. Spoštovani.

Pred nami je predlog sprememb in dopolnitev Gradbenega zakona, katerega glavna novost je možnost legalizacije vseh objektov, zgrajenih med 1. januarjem 1968 in 1. januarjem 1995. Domneva iz izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja se torej ne le ohranja, ampak širi na daljše obdobje. V praksi to pomeni, da se šteje, da imajo objekti, zgrajeni pred letom 1995, pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje, če zanje ni bil izrečen pravnomočni inšpekcijski ukrep odstranitve ali če je plačan komunalni prispevek. In če je plačan. Če povemo preprosto, tisti, ki so gradili brez dovoljenj, bodo s tem zakonom ponovno nagrajeni. Težko je verjeti, da bomo s takšnim pristopom dosegli cilj, da bi v prihodnje zmanjšali število nelegalnih gradenj. Država namreč vedno znova s časovnim zamikom skrbi za legalizacijo, namesto da bi pravočasno ukrepala. Ob tem pa se z vsako obljubljeno poenostavitvijo postopki v resnici zakomplicirajo in podaljšajo, kar so na odboru za infrastrukturo priznali tudi strokovnjaki. Res je, da bo širjenje obsega legalizacij zmanjšalo število odprtih postopkov pri inšpektoratih, kjer jih je trenutno približno 10 tisoč, a to ne more biti rešitev za pomanjkanje kadrov. V Novi Sloveniji smo prepričani, da slabega dela inšpekcijskih služb ali njihove podhranjenosti ne smemo nadomeščati s kolektivno legalizacijo.

Druga pomembna novost se nanaša na postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj. Novela zakona predvideva enoten rok 30 dni, v katerem morajo mnenjedajalci podati mnenje. Če tega v predpisanem roku ne storijo, nastopi fikcija izdanega mnenja. Za investitorje je to gotovo korak v pravo smer, saj pomeni manj administrativnih ovir, a za občine in upravne enote, ki so že zdaj kadrovsko podhranjene, predstavlja veliko tveganje. Prostorski posegi so trajni, zato je preverjanje skladnosti z zakonodajo nujno. Če se to zanemari, lahko pride do škodljivih vplivov na okolje, krajino ali celo do krnjenja javnega interesa. To je na odboru izpostavil tudi minister Jože Novak. V Novi Sloveniji v svojem programu podpiramo poenostavitve postopkov, digitalizacijo in večjo učinkovitost upravnih organov, a hkrati opozarjamo: uspeh bo odvisen predvsem od tega ali bodo upravni organi imeli dovolj kapacitet in jasnih smernic. Poenostavitve ne smejo pomeniti slabše kakovosti okolja, prostorskega načrtovanja ali poseganja v pravice sosedov.

Želim poudariti še amandma Nove Slovenije, ki smo ga vložili za rešitev dolgoletnega problema lastnikov stavb v Posočju, zgrajenih po potresu leta 1976. Takrat so ljudje gradili na podlagi zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove, vendar nikoli niso dobili posamičnih gradbenih dovoljenj. Zaradi tega imajo danes težave pri kreditih, prodajah ali pri uveljavljanju subvencij. Enako velja za številne gasilske domove - kar 460 objektov gasilskih društev ima neurejeno dokumentacijo. Predlagali smo, da se tudi tem omogoči pridobitev odločb o domnevi. Veseli nas, da je koalicija na koncu vendarle pristala na rešitev stiske prebivalcev Posočja, res pa je, da nas žalosti način, kako je bila ta rešitev sprejeta - ne z glasovanjem o našem amandmaju, ampak z novim predlogom, pod katerega se je podpisala koalicija. Vendar najpomembnejše je, da bodo ljudje v Posočju prišli do rešitev, ki si jo že dolgo zaslužijo. Prav zaradi tega Nova Slovenija omenjenemu predlogu zakona ne bo nasprotovala, a ob tem jasno sporočamo: legalizacije naj ne bodo orodje za prikrivanje slabega dela države in podhranjenosti inšpektoratov. Potrebujemo učinkovite in pregledne postopke, jasna pravila in pravočasne ukrepe, ki bodo zagotavljali tako pravno varnost lastnikov, kot varovanje prostora in javnega interesa. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 14. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati pri tem členu? (Da.) Interes je in vas bom prosila za prijavo, prosim za prijavo. Dva prijavljena razpravljavca imamo.

Najprej dobi besedo kolega Andrej Kosi, za njim kolega Aleksander Reberšek, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Ja, hvala predsedujoča za besedo.

Še enkrat lep pozdrav!

Gradnja objekta, za nekatere zelo pomemben del v svojem življenju, bodisi to, da lahko uresniči sanje po svojem domu, bodisi za to, da lahko zgradi objekt, ki ga potrebuje za svojo neko dejavnost, poslovno kmetijstvo. Tudi potreba po objektih, da lahko torej imamo infrastrukturne objekte, da lahko nekam pridemo in tako dalje. Žal imamo v Sloveniji sistem, ki velikokrat marsikateremu investitorju in tako dalje, povzroča sive lase. Gre za to, da so vsaj pri tem, ko pride, ko hočejo priti do dovoljenja, da lahko nek objekt gradijo, trčijo ob birokratske ovire. Ki kljub temu, da smo vsaj v 20, zadnjih 20 letih, mislim, da gre to zdaj že za šesto spremembo novelacije oziroma sprejetje novih zakonov in novelacija novih zakonov, vedno zagotavljamo rešitve, ki bi naj bile hitrejše, boljše, enostavnejše. Problem je v birokratskih ovirah, kajti vsi tisti birokrati, ki sodelujejo pri gradnji, se ne držijo tega načela in ciljev vsake novelacije zakona. Zdaj, pri gradnji imamo kar veliko deležnikov, ki so pač v to vpeti, na eni strani investitor, potem imamo izvajalce, torej projektante, ki stroka, tu spet je stroka neenotna, imamo ISZ(?), torej inženirsko in infrastrukturno zbornico, ki večkrat trčita pri svojih načelih, potem imamo izvajalce, nadzornike, potem imamo pa še uradnike. In na koncu, ki pač izdajajo gradbena dovoljenja in tudi uporabno dovoljenje in iz prakse vam lahko povem, je tudi težava, za katere domnevam, da tudi to ne bo rešilo.

Zdaj, roki, ki smo jih določili, da 30 dni za izdajo mnenja, ne vem, kako bomo to rešili, izdajo mnenja pri tistih mnenjedajalcih, ki pa delujejo po svojem zakonu in imajo svoje roke pod svojim zakonom. Tu bi moralo biti enotno stališče in tudi to, da, ko je mnenje izdano, da se potem znova ugotavlja, ali zdaj kako oziroma ko mnenje ni izdano, zdaj kako, ali se to podloži(?) neki novi rok, pa potem spet izvedencem in tako dalje, ki bo izdal mnenje ali pa tudi to, da upravni organ preverja, ali je mnenje ustrezno pojasnjeno in izdano. Ko je projekt narejen in se ti s projektom strinjaš, je v mnenju dovolj stavek: projektne rešitve so ustrezne, kajti v projektu strokovnjaki napišejo vse, opiše v skladu s prostorskim aktom in vse tehnične podatke. In če mnenjedajalec, ne vem, za infrastrukturo, reče, mnenje, projektne rešitve so ustrezne, ne rabi to dodatno pojasnjevati, zakaj, ker je to že prikazano v projektu. Če da občina mnenje, da je projekt / nerazumljivo/ s prostorskim aktom, ne rabi pojasnjevati zakaj, ker je ta rešitev in tako prikazana kot tudi opisana v projektu. Če Zavod za kulturno dediščino, Zavod za varstvo narave, ne vem, Direkcija za vode in tako, da, da mnenje, da so projektne rešitve ustrezne, pomeni, da so rešitve, ki so opisane in prikazane v projektu, ustrezne in ne rabi to dodatno pojasnjevati. Kajti, ko imamo mi dikcijo, da mora nekdo to dodatno pojasnjevati in to upravni organ preverja, bo prišlo do tega, kar je sedaj, predvsem / nerazumljivo/ s prostorskim aktom, ko bo uradnik pri izdaji gradbenega dovoljenja rekel: po mojem mnenju objekt ni skladen, ampak, ampak v mnenju, ki pa je dala občina, pa ni to prav pojasnjeno in bo zahteval dodatna pojasnila oziroma celo dodatno novo mnenje.

Predvsem trčimo to, kot je bilo včeraj že povedano tudi s strani ministra, ker prostorske akte pripravlja torej stroka, niso pravna stroka in potem pravniki dodatno pojasnjujejo nek odlok. In, torej, lahko se zgodi tudi primer, ki vam lahko povem iz prakse, ko je bilo recimo gradnja gasilskega doma in v območju, stanovanjskem kmečkem območju. In ker je bilo po družbeni objekti v oklepaju napisano, da se lahko gradijo zdravstveni domi, kulturni domi in zaklepaj, ni bilo pa noben gasilski dom. Gasilski dom, ni bila možna gradnja, čeprav je bilo recimo v stanovanjskem območju ESS pa to enako naredil, ampak so bile na koncu še tri pikice. Torej bi morali odločno obravnavati svoj razum. In seveda, uradnik se je striktno držal to, kar piše v odloku in je občina morala iti potem v dodatno tolmačenje svojega odloka ali uradno tolmačenje svojega odloka, da je potem z uradnim tolmačenjem, potem pojasnila, da je gradnja gasilskega doma možna. Seveda to podaljšuje postopke in tako dalje. In dejstvo je v bistvu v tem smislu, da tudi mi potem predlagamo nekatere rešitve tudi v tem smislu, da če nekdo torej v 30-dnevih ne izda mnenja, je to mnenje izdano ad acta. Bilo je tudi po ZGO, če ne bilo, soglasje ni izdano. In to dokazuješ, da ni izdano, da to velja, ampak se je zgodilo v praksi, da pa je upravni organ rekel, ja. Dajte vi meni to soglasje pridobiti, jaz tega ne bom upošteval. In zato je to tudi, tako kot sem že prej povedal, potrebno povečevanje uradnikov in vseh vpletenih, da pa je dejansko cilj poenostavitve postopkov. Tudi zdaj pri teh tolerancah že v naših stališčih in dopustnih odstopanj. Ta dopustna odstopanja so v redu, ko smo mi to uvedli v Gradbenem zakonu. Kajti, v preteklosti se je dogajalo, če si ti objekt povečal za 1 centimeter, si moral iti v spremembo gradbenega dovoljenja, kar je nonsens. Čeprav si ga kasneje lahko torej pri vzdrževalnih delih dodal fasado in je bil objekt potem večji, ampak če pa je bil v projektu za centimeter večji, si pa / nerazumljivo/ spremembo gradbenega dovoljenja. In sedaj, ko določamo neke meje, se pa lahko pojavi problem, da pa, tako kot je bilo povedano, če damo recimo 1 meter, je okej, če pa bo ena nula pet, bomo pa morali iti v spremembo gradbenega dovoljenja. Zato je boljše, če je torej dikcija kot dopustno oziroma nebistveno odstopanje, ker potem se lahko pojasni torej to, da odstopanje ne posega bistveno, nebistveno torej v tista določila, ki so bila predpise, ki so bila tudi tam na tej lokaciji določena. Torej, bodisi, da ne odstopa od tega, da ne posegamo na tuja zemljišča, da ne posegamo izven stavbnih zemljišč, da ne posegamo na neka varovana območja in tako naprej. Pa vendar je lahko tudi objekt potem večji ali pa nekaj drugače zasnovan. Tu je seveda zelo dobro. In mogoče bi bilo tudi smiselno upoštevati dikcijo ali pa neko stvar, kot jo recimo imajo v Avstriji, tam imajo a Maistra, torej strokovnjaka, ki ima licenco in strokovnjak je tisti, ki za to odgovarja kako bo objekt zgrajen. In on se odloči, ali bo imel projekt za izvedbo, on se odloči, ali bo tako in tako in potem projekt izvaja. Res pa je, da v kolikor bo kaj narobe, bo za to striktno odgovarjal, tako kazensko kot tudi z odvzemom licence in tako dalje. Kajti mi, ko dajemo obveznost po projektu za izvedbo recimo pri nekih enostavnejših objektih, ki so sicer lahko manj zahtevni objekti, ampak niso konstrukcijsko zahtevni, tudi mogoče pri manjših enostanovanjskih stavbah in tako dalje potrebe po projektu za izvedbo niso potrebne, kajti danes vsak gradbenik, ki ima prakso, ki že gradi objekte 10, 20, 30 let, brez kakršnihkoli težav zgradi enostanovanjsko stavbo. Res je, da so sedaj te zahteve po pasivni gradnji nekoliko bolj kompleksne, prezračevanje, pametna inštalacija in tako dalje, ampak se da to vse lepo rešiti tudi brez projekta. In v tej smeri bi tudi morala iti v bodoče dikcija tudi v naprej. Kar se, potem tiče tudi nekaterih zadev, mogoče bi bilo smiselno tudi uvesti obvezno določilo, da morajo biti pa meje katastra urejene, preden se začne z gradnjo. Tu se pojavlja težava. Kajti tolerance gradbenih, torej parcelnih mej so lahko zelo velike, na določenih področjih tudi več metrov. Glede sicer to toleranco, da projektant težje upošteva in ko pride vnos objekta, zakoličenje, naravo, lahko pride do težav in za to mora biti dikcija tudi ta.

Kar se pa tiče legalizacije. Tu smo sicer nekoliko slišali, kako, zdaj bomo nekaj legalizirali. Ampak če je sistem v Sloveniji dovolil, da je lahko nekdo zgradil brez papirjev, objekt, zgradil pa ga zato, ker smo že prej obrazlagali, da to, ker je čakal več let do stavbnega zemljišča ali ker je čakal več let do gradbenega dovoljenja in ker ni moral čakati, je šel v gradnjo. Če smo nekomu dovolili, da lahko objekt zgradil in v objektu celo uporablja, da je celo lahko priključen na komunalno infrastrukturo, da celo plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali celo pridobil hišno številko in je celo vrisan v kataster, potem smo nekaj dovolili in tudi tu mora država prevzeti neko odgovornost. Zdaj, neki rok za nazaj je vedno tako, če damo mi rok, recimo, ne vem, 2005, aha, okej, do konca, tisti, ki pa en dan kasneje pa več ni možna legalizacija. Zato predlagam, kot sem že včeraj povedal, da damo neko dikcijo za naprej, recimo primer 1. 1. 2026 vsi objekti, ki so sedaj nekako neskladni, nelegalni ali karkoli, v nekem obdobju se evidentirajo, torej se da vloga za legalizacijo, se objekt fotografira, nariše se tlorisiperezi in tako naprej, se opiše, kaj je s tem objektom in se plača, degradacija, zropac, komunalni prispevek in tako dalje in se ga objekt legalizira. Seveda če objekt ni skladen s prostorskimi akti ali na kakšen drug način se da neko vmesno obdobje, da se lahko to uredi. Če v tem vmesnem obdobju ne uredi, se pa potem plača neka taksa oziroma neke vrste davek, s katerim boš potem lastnika prisilil, da bo v to obnovo šel oziroma prilagoditev objekta šel. In seveda, razen v primerih, ko pa dejansko legalizacija objekta ni možna, ker je zgrajen bodisi na nekem priobalnem območju ali na varnem območju, varovanem območju, kjer dejansko res gradnja objekta tam ni sprejemljiva in ga je pač potrebno takrat odstraniti, tako kot so na sosednjem Hrvaškem ocenjevali objekte ob obali in tako dalje. In takrat in tudi reči, glejte, od 1. 1. 2026 na primer ali pa 27, karkoli, pa nobena legalizacija več ne bo možna. Če boš gradil objekt brez papirjev, boš ga pač porušil.

In ko sem pač poslušal stališča predvsem Levice tako naprej, da je pa to zdaj legalizacija pa nekaj val nekaj zelo narobe, ja je narobe, ampak če smo nekomu torej omogočili, bi morala tudi del odgovornosti prevzeti za to država in enkrat za vselej to rešiti z nekim takim načinom, da z neko striktno mejo potem to odstranimo. Kajti drugače se bo samo ponavljalo še naprej leta in leta, da bomo spet čez dve leti rekli, zdaj pa podaljšujemo spet rok. Objekti, ki so pa zgrajeni, ne vem, do 2007 pa potem do 2010 in tako dalje. Zato smo nekako tudi tu, tako kot predlagajo še amandma, recimo pri uporabnem dovoljenju, torej pri enostanovanjski stavbi, da se samo da izjava, da je objekt zaključen in se pridobi uporabno dovoljenje oziroma v kolikor so spremembe, da se potem da še piti dokumentacija oziroma nek popis sprememb. In pa tudi, kar smo v zvezi z legalizacijo, kot je bilo že tudi v našem stališču povedano, da torej, da se odločba o legalizaciji izda torej v roku 60 dni in pa da tu je sicer bil pa rok do 30. aprila 2004. Ti objekti, ker je po že to v dikciji prejšnjega določila tega zakona.

Tako da dejansko mi moramo sprejeti en sistem, nek sistem, ki bo pa tudi dolgotrajen, da ne spreminjamo zakonodaje vsako leto. Kajti potem, ko se nekako navadiš na ta zakon, se znova potem pride do spremembe in potem spet novo na novo spreminjamo dikcije, nazive, enkrat je pgd, drugič je dgd, potem je tako in tako dalje in ljudje več ne vedo kaj je prav, kaj ni prav, navajeni so nekega določila, ki je bil sedaj, potem se to spremeni in več noben ne ve, kako naj zgradi ali kako naj dejansko upravlja z objektom. Tako da naši amandmaji so dani pravzaprav v smislu tega, da so postopki lahko še bolj enostavni, hitrejši in boljši, seveda v konstruktivni smeri. Je pa, se strinjam, to kar je rekel minister, da moramo čim prej pristopiti k novi zakonodaji, sistemski zakonodaji, k eni zakonodaji, ki bo vsebovala tako ureditev prostora kot gradnjo. Mi torej v naši stranki to že pripravljamo spet neka določila, ki bomo tudi zdaj v prihodnje to dejansko predstavili tukaj v Državnem zboru. Upam, da nas boste tudi iz koalicije nekako tu konstruktivno sodelovali in dali konkretne rešitve, kako v Sloveniji rešiti sistem, da bo gradnja hitrejša, enostavnejša, urejanje prostora in pa tudi sistem glede rešitve črno gradnjo. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, kolega Aleksander Reberšek, imate besedo. Izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, zelo na kratko. Iz Gasilske zveze Slovenije so se obrnili na vse poslanske skupine v Državnem zboru, se pravi na vse stranke glede reševanja na področju gradbene zakonodaje in pa gasilstva. Najprej z dopolnitvijo Zakona o urejanju prostora pri prejšnji točki dnevnega reda, kjer bi vse gasilske domove oprostili plačila komunalnega prispevka in pa sedaj tudi pri tem zakonu glede z dopolnitvijo gradbenega zakona, s katerim bi dosegli, da bi objekti v katerih se izvaja dejavnost javne gasilske službe, da bi pridobili gradbeno in uporabno dovoljenje v kolikor gasilska društva teh dovoljenj za svoje domove nimajo. Ocenjuje se, da je nekje 460 teh gasilskih domov. Gre samo za dva stavka, ki bi jih morali vnesti najprej v Gradbenem zakonu v 150. člen in sicer objekt, v katerem se izvaja dejavnost javne gasilske službe v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo in pa Zakon o urejanju prostora v 240. členu. Komunalni prispevek za novo obstoječo komunalno opremo se ne plača za objekte, v katerih se izvaja dejavnost javne gasilske službe v skladu z zakonom, ki ureja gasilstvo. Samo da ta dva stavka bi morali vnesti v zakon in bi imeli gasilci, bom rekel, rešen zelo velik problem. Če povem po domače, številni gasilski domovi imajo nepopolno dokumentacijo, večinoma nimajo uporabnih dovoljenj. Gre za objekte javnega pomena, primerljive z objekti s področja obrambe, zaščite in reševanja, kar pa je zanimivo, s tem zakonom, zakon jim zdaj priznava, da bodo pridobili gradbeno dovoljenje za gasilce pa niste poskrbeli in to me, bom rekel, zelo žalosti. Amandmaje, ki bi reševali to, kar sem zdaj povedal, jih v svobodi niste vložili, v koaliciji naših recimo, ki smo jih pa vložili mi, jih pa niste podprli. Pa tako se vsi politiki, bom rekel, radi slikajo z gasilci, pa hodijo na gasilske veselice in tako naprej. Zdaj, ko je pa treba kot poslanec Državnega zbora, da nekaj konkretnega naredi za gasilce, pa temu niste šli nasproti. Zdaj, kolikor sem jaz seznanjen, si je minister baje za to prizadeval, koalicijski poslanci pa ste glasovali proti amandmaju Nove Slovenije, ki bi to področje uredil, kar si prizadeva tudi Gasilska zveza Slovenije, in to me bom rekel. Zelo. Žalosti. Zato zelo na kratko, spoštovani minister, prosim vas, lepo vas prosim, vložite vse napore, da čim prej pridete s temi rešitvami v Državni zbor.

In da to področje tudi enkrat sistemsko in za vekomaj tudi uredimo, da gremo nasproti ne samo Gasilski zvezi Slovenije, ampak sploh gasilkam in gasilcem. In verjemite mi, slovenske gasilke in gasilci vam bodo za to zelo hvaležni. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Želi morda še kdo razpravljati? Spoštovani minister, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Tudi zaradi prakse, ki smo jo uvedli na odboru, da na 1. členu tudi malo širše spregovorimo, je ravno prav, da ste omenili različne stvari. Najprej se bom še enkrat zahvalil vsem poslancem, tako na Odboru za infrastrukturo, kot tudi sicer. Enake cilje imamo, vsi želimo poenostaviti pa vendarle zagotoviti strokovnost in seveda tudi korektnost v samem gradivu. Seveda, bilo je nekaj nians posameznih stvari, moram pa povedati okrog tega, v čem vidim dobro pa v čem vas naj ne skrbi. Nekatere stvari so lahko zaskrbljujoče, nekatere pa manj.

Najprej presunkcija 30 dni in morebiten dodatek 15 dni, takrat, ko prinese na upravno enoto za dovoljenje. Mi smo bili opozorjeni na večih nastopih, da bi bilo dobro, da nekatera področja izvzamemo iz časa 30 dni. No, najbolj pogoste so iz tiste, ki so iz varovanih območij in so zaščiteni s posebnimi predpisi Evropske unije ali pa pri poplavah ali pa pardon, pri urejanju voda, ki tudi presegajo, bom rekel, nekatere strokovno delo. Mi smo vztrajali, da mora biti za vse enako. In moja dolžnost kot ministra za naravo, da poskrbim pogoje, da bodo v 30 dneh dali pogoje, če jih morajo v 30 dneh, ravno tako tudi kot minister za vode. Zagotavljam pa, verjemite mi, da je sanacija ministrstva najmanj toliko težka kot na terenu po poplavna obnova. Toliko smo daleč zagrebli v ta administrativni del, ne pa vsebinski, tako da tu soglašamo z vsemi vsebinami, ki ste jih dali. Pravne službe, ne samo naše, tudi vladne, zakonodajne, tudi državnozborska zakonodaja opozarja, da smo na robu zakonodajne upravičenosti. Zato so nam posebej zahtevali ta dodatek za to, da ne bo nekdo opozorjen, da ni dal. Jaz kot inženir bi se drugače soglašal, tako kot ste kolegi poslanci že rekli, 30 dni in pika. Včasih smo imeli štampiljko na projektu, soglašamo, s tem je urejeno skladanje in tako naprej. Ste mi dali pa veliko priporočil tudi za podzakonske akte, ki jih moramo urediti. Nekatere stvari se bodo dale tam še malo zapisati. To je bil prvi del.

Nadalje o tem vprašanju legalizacije in pa domneve. Mi smo, še enkrat, da bo vsem jasno, zakon več ne dovoljuje in nič ne izboljšuje za nobeno stanje nedovoljenih gradenj od leta 2017. Nič v tem zakonu ni več dovoljeno. Ustavno sodišče je 146. člen črtalo in ni več. Danes sporočilo preprosto lahko vsem državljanom povemo: ne splača se več na črno graditi, plačali boste samo dodatno še za uzurpacijo, imeli boste dodatne težave seveda za to. Za objekte do leta 2017, kot je prejšnji zakon že določil, pa ostane in smo samo podaljšali, da lahko urejajo svojo legalizacijo, kdor nima nič od dovoljenj in je res ta prava črna gradnja, da lahko to legalizacijo naredi. Pa samo pod pogojem, če je skladna z občinskim aktom kateregakoli leta, takrat, ko je nastala, lahko od leta 60, pardon, 70, 80, 90 ali sedaj veljavnim prostorskim planom, mora imeti plačane komunalne prispevke in dokazati in vse ostale zadeve. Skratka ni lahko čez sito nedovoljenih gradenj priti. In drugo, 150. člen govori o nečem drugem. Ta pa samo govori o tem, da so objekti, ki so bili zgrajeni in imajo neke vrste dokazilo, mi smo napisali v zakon, tako je bilo tudi dikcija usklajena na odboru, različna dokazila. To pomeni, tudi če kdo ima gradbeno dovoljenje, ga pač ima, ne rabi ga iskati, pač dokazano in bo lahko predložil ne državi, ampak tistim, ki ga prodajajo, kupuje ali kdorkoli drugi dela. Bo pa ta različna dokazila, lahko tudi, kot sem rekel, pogodbo o nakupu, lahko bo tudi drugo dokazilo v občini in tam piše noter, da ima gradbeno ali uporabno dovoljenje. Ti objekti so pa iz leta 1967 podaljšali na leto 1995. To pomeni, vsi gasilski domovi pred letom 1995, če imajo ali / nerazumljivo/. Tako da smo širši krog dali, bom rekel, teh. Še posebej imamo napisano za objekte, ki so pomembni s področja predpisov Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve, kjer je civilna zaščita, in iz tega naslova mislim, da večina pride po tem, bom rekel, dokazili lahko tudi tam, tudi v ta kontekst.

Zdaj to niti ni izhodišče, da bi karkoli iskali, da bo manj dela za inšpektorje. Mi imamo z inšpektorji problem, tudi če bi jih imeli zadostno. Sistem v Sloveniji je bil neučinkovit, pa tudi nič priljubljen. In na koncu koncev verjetno so jih določene politike v določenem času podpirale. Jaz si drugače ne predstavljam to neučinkovitost, ko dejansko nasledim 600 neizvršenih določb. Pa še Ustavno sodišče oziroma določba, da moramo zagotoviti pravico do bivanja in nenadoma moraš ti celo črnograditelju dejansko zagotoviti nadomestno stavbo. Mi smo res prišli do zapletenega sistema in bomo morali nekaj sistem, nekaj pa kolegi naši, ki ne bodo imeli ukrepanja, bodo se morali posloviti od služb. Nekateri pa seveda zdaj težko pridemo noter, ker veste, koliko so gradbeniki za iskani na terenu. Saj ga težko plačaš za dobro. Ampak imamo tudi tukaj in odpravljajo se zamude, ampak samo na nek drugačen način.

Poslanec Kosi je zelo dobro opozoril, na kar je, ampak mi imamo danes v zakonu že napisano: mnenje je zavezujoče. Jaz se bojim določbe, da bi upravni delavec lahko med mnenjem elektroinženirja, ki bo dal k enemu, bom rekel, soglasju / nerazumljivo/ drugemu imel sposobnost usklajevati med njimi. Jaz se bojim, da bo prišlo do večje težave. Celo več, mi razbremenjujemo pravne delavce pri odločanju, da morajo upoštevati mnenje, ki so jih dobili. Praviloma niso na isto stvar naslovljeni, zato ker je vsak s svojega področja. Jaz mislim, da iz tega naslova razbremenitve nih in odgovornosti tistega, ki ne da mnenje, bo povzročila, da se bodo seveda dala mnenja. Vendarle bomo pravilnike in ostale tudi zapisali, da je dovolj tudi štampiljka. Skladno je, kot je predlagal gospod poslanec ali kaj drugega, da ne bomo imeli cele litanije, ko dobim včasih po 30 strani soglasje k nekomu, na koncu pa pove, da mora vse ne vem kaj še vse upoštevati, pa še celo nezakonito kdo zahteva, to ste pravilno ugotovili, da je, da. Seveda ta izkušnja sosedov so, kako dobre in bomo seveda že v tem delu jih tudi poskrbeli, da se bodo na, na, na ta dan, na ta dan postavili.

Še o komunalnem prispevku in o tem. Seveda občine imajo že zdaj, tudi tam imamo napisano, lahko oprostijo, ker so po navadi lokalne skupnosti tudi zaradi gasilcev, kakršne so v njihovem statusu, praviloma oprostijo komunalnih prispevkov in ostalih zadev, ker se je tudi delež, tudi pri stanovanjih imajo to določilo zdaj noter, da jih lahko oprosti občina. Iz tega naslova smo se bali nečesa, kar smo bili posebej opozorjeni, ne posegate preveč v lokalno, pravice lokalne samouprave. In iz tega naslova je tudi, predlogi s strani vseh združenj občin bila v tej smeri, da prepustimo bi rekel del stvari, ki ste jih postavili noter. Tako, da jaz sem prepričan, da bodo pod temi dvemi določili in še enkrat tudi hvala za opozorilo za Posočje, tudi poslancev, ki ste dali na odboru, da imamo tudi ta del pokrit, ki je bil pa se pravi izpuščen in ni spadal(?) v nobenega od tistih objektov, kar je narejeno.

Jaz se še enkrat zahvaljujem, v diskusiji na odboru, je pa tudi ta poziv, jaz sem, mi smo tudi že začeli pisati izhodišča za naprej za ta zakon, tako da mislim, da bo ravno pravi čas, da se bodo pripravljali premisliti v naslednjem mandatu. Bo treba, bom rekel, ne samo izhodišče sprejeti, seveda tudi očitno vrniti, jaz bom rekel v narekovaju, malo sem vesel tega, da sem v tistih 90 letih soustvarjal tisto zakonodajo, kjer smo samo prilagodili na Evropsko unijo in na zasebno lastnino in je bil bistveno bolje urejen kot katerikoli zakoni po letu 2000, kasneje, bom rekel, ki so urejali to področje. In takrat bi pa morali res zacementirati, z več izhodišči, več deset smo jih že slišali, delno mi predlagali, delno kolegi in jaz mislim, da se bo tudi taka zadeva lahko postavila, ker urejanje prostora in olajšanje dela ljudem, ki ni politično vprašanje, ampak je zelo tehtno vprašanje, tako kot ste rekli, temeljno vprašanje, ki lahko dejansko danes povzroča več problemov kot krediti, povzroča več problemov pridobivanja državnih sredstev, Evropske unije, kogarkoli drugega, če hočete tudi na posameznih zadevah. Tako, da hvala za priporočila, ki ste jih tudi posamezni dali. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati pri tem členu? (Ne.) Če ni interesa, potem zaključujem razpravo.

In v razpravo dajem 15. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Bi tukaj kdo razpravljal? (Ne.) Potem ne bo razprave.

V razpravo dajem 24. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Je morda, tukaj pa je interes, kolega Zvonko Černač, še kdo? (Ne.) Potem pa izvolite, kolega Černač.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ja, ta člen, 79., govori o dopustnih manjših odstopanjih od gradbenega dovoljenja in pravi: pri stanovanjskih stavbah gre za manjše odstopanje, če se višinski gabarit ne poviša za več kot pol metra. Mi z amandmajem predlagamo, da se te številčne opredelitve nadomestijo z besedo bistveno, če se gabarit bistveno ne poveča in vsi ostali parametri, ki so navedeni v tem členu zakona, ampak ni časa, da bi vse navedel.

Jaz sem povedal, da bom izpostavil konkreten primer, ker si ne znamo predstavljati kaj to pomeni. Takole je še nekaj mesecev nazaj izgledala tako imenovana Zidarjeva vila v Fiesi. Pred nekaj meseci ali tedni jo je stečajni upravitelj prodal, ampak izgleda približno takole, torej bolj groba slika je pa tale, brez strehe, pa približno za slab meter je porušena na vrhu, ker je inšpektor ugotovil, da gre za neskladno gradnjo in stečajni upravitelj tega objekta ni mogel dati legalno v prodajo, dokler ni izvršil inšpekcijske odločbe. Zdaj mi pa povejte, kaj je bolj moteče v prostoru, tole in za kateri objekt bi se dalo iztržiti večjo vrednost ali tole?

Torej, po tem, kar vi predlagate v tem zakonu, tega objekta ne bi bilo mogoče sanirati. Če pa govorimo o bistvenih odstopanjih, pa ga je mogoče sanirati in prav bi bilo, da bi ga in da se ta streha ne bi odrezala, ker gre za meter več kolenčnega zidu, ki pač omogoča, da ta mansarda bi bila uporabna, drugače pa sedaj ne bo.

In še druga zadeva. V inšpekcijski odločbi je bilo treba zasuti klet, ker ta ni bila predvidena v gradbenem dovoljenju. Pa kaj vidite? Da je kaj drugačen ta objekt, ki ima zasuto klet, kot ta, ki nima zasute kleti? Torej, jaz sem hotel na tem primeru izpostaviti, da imamo tri četrt inšpekcijskih postopkov, sem prepričan, zaradi takih administrativno birokratskih nesmislov.

V tem konkretnem primeru se je naredila dvakrat napaka: najprej se je ta prodaja zamaknila za nekaj let, cena, ki je bila iztržena, je bila nižja, kot bi lahko bila in tisti, ki je ta objekt kupil, je dobil bistveno slabši objekt in njegova uporabna vrednost bo na koncu bistveno manjša. Zakaj? Zaradi tega, ker obstaja nekje v zakonu neka birokratska določba, ki govori o tem, do kakšnih mer so še dopustna odstopanja. Seveda bi verjetno investitor, ko je to gradil, dobil spremembo gradbenega dovoljenja, ampak je ne bi mogel, ker prostorski plan na tej občini tega ne omogoča. Se pravi, v nobenem primeru se ta zadeva ne bi uredila na nek pameten, razumski, ne birokratski način, ker je zakonodaja od spredaj in od zadaj, oprostite, zaciklana. In v tej zaciklani zakonodaji se potem seveda ne morejo na pameten način reševati stvari. In zaradi tega imamo tri četrt neskladnih, ne vem kakšnih gradenj, ki niso v skladu z izdanimi gradbenimi dovoljenji ali pa imamo recimo ministra, ki je namesto garaže zgradil panonsko hišico in hvala bogu, da jo je - zdaj bo kakšen rekel, razglabljam bogokletne stvari -, ampak katastrofa bi bila kljub temu, da ne bi bilo to formalno pravno pravilno, če bi tam stala garaža namesto objekta, ki sodi v tisto okolje. Tako pač je. In namesto, da bi odpravili to zaciklanost te zakonodaje, konkretno v tem primeru gradbenega zakona, o čemer sem govoril na začetku, se zdaj z nekimi manjšimi formalnostmi, ki so še vedno obremenjene z birokratskimi nesmisli in ta je eden večjih tukaj, zaradi tega sem izpostavil konkreten primer, ki ne rešujejo življenjskih situacij. Oprostite, tisti, ki odločajo na licu mesta. Morajo biti sposobni po zdravorazumski presoji presojati, ali je neka stvar v prostoru moteča, škodljiva, je ni mogoče formalno pravno legalizirati ali ne. V tem konkretnem primeru, ko je šlo za ta objekt in ogromno manjših objektov, manj spornih, kot je bil ta, pa tudi ta za moje pojme ni sporen, zame je zdaj katastrofa narejena, ko je nek objekt, ki je bil pokrit s streho, zdaj brez strehe, dela se škoda in prodan je bil za nekaj 100000 evrov manjšo vrednost, zaradi tega. Torej zakonodaja bi morala preprečevati take nesmisle, ne pa da jih spodbuja. Potem pa še tiste, ki čakajo pet, deset let, da bi prišli legalno do dovoljenj, ko pač vidijo, da ne morejo več čakati rabijo dom za svojo družino. Nekaj naredijo, jih pa še pribije na pranger. Zaradi tega smo predlagali, da se te določbe bistveno spremenijo. Da se določbe, ki govorijo o nekih normativnih kvantifikacijah, ki so neživljenjske, spremenijo in da se namesto teh 0,5 metra, enega metra. Imamo pri kozolcih, glejte, 6 metrov ne sme biti več kot 6 metrov visok, a ste videli kakšen toplar, ki je visok samo 6 metrov, od 8 metrov navzgor so. Se pravi, toplarja ne moreš legalno postaviti z dovoljenjem za nezahtevni objekt, moraš iti v postopek pravega gradbenega dovoljenja. Se pravi, dve leti rabiš postaviti nek vzorec, ki ga postaviš v dveh tednih. Torej to, tega po našem mnenju ta zakonodaja žal ne bo odpravila, bo pa in poudarjam še enkrat, v tem 150. členu in v enem drugem členu, ki govori pač o teh postopkih. za ureditev neurejenih formalno pravnih razmerij pa odpravlja ogromno, ogromno težav, ki jih imajo ljudje, da se bodo te zadeve uredile. In jaz tukaj nekako ta člen 150. razumem, da pod to zaščito in reševanje so tudi gasilski domovi, čeprav smo tudi mi v Slovenski demokratski stranki predlagali izrecno določbo. Da ne bi bilo nič spornega. Pa je bila ta zadeva tudi zavrnjena. Verjamem, da bo ustrezno tolmačenje povedalo. Da so v tem členu zaobseženi tudi vsi ti objekti.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Bi morda še kdo razpravljal? Spoštovani minister, izvolite.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Ja, dober primer je bil tole. Zakaj? Kadar imamo mi standarde narejene na način, da si za 20, 50 let določimo normativ v prostorskem planu je seveda neživljenjski marsikdaj. Tako da, to je dejstvo. Jaz seveda se vračam nazaj k tistemu, smo imeli lokacijsko dovoljenje, ker smo imeli tolerance in se moramo vrniti spet k tistemu sistemu, ki smo ga na odboru in kolegi, ki ste ga že danes dali nazaj v diskrecijsko pravico. In takrat smo imeli komisije, ki smo si pogledali in seveda razumno odločili. V sedanjem sistemu pa so mi na ta amandma samo dvoje operativno pravniki, ne samo naši, tudi drugi postavili. Ne more se sprejeti, zato ker seveda v normativnem svetu, kot so zdaj določeni, ne razume, kaj pomeni bistveno povečanje, bistvo premikanje. Želijo spet metre. Ampak isto pri metrih je to pravilno, tudi poslanec opozoril, je nesmisel, ker pri 1 je 1 meter lahko že 30 procentov objekta, v kakšnem drugem delu. Poučna stvar. Saj pravim, žal je to za celoten sistem, ki ga moramo seveda prestaviti nazaj v čas, ki smo ga prej omenili.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Boste še razpravljali, kolega Černač? Replika? Izvolite replika.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ker nimam časa. Samo na kratko, glejte, minister, popolnoma jasno je, kaj je v tem primeru bistveno. V tem primeru je bistveno, če bi bilo eno nadstropje več, potem ta sprememba ne bi bila mogoča. Ker je pač 1 meter tukaj gor mansarde več, je pa to nebistveno, ali je streha ta meter nižja ali višja je objekt enak, samo zdaj po novem ne bo uporaben, po starem pa.../izključen mikrofon/.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati pri tem členu? Če ne, potem zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 25. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ni interesa, ne bo razprave.

V razpravo dajem na 41. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi tu kdo morda razpravljati? Ne, potem ne bo razprave.

V razpravo dajem še 44. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi tu morda kdo besedo? Ne.

Potem zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada, zato za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavnici Vlade, državni sekretarki Helgi Dobrin na Ministrstvu za notranje zadeve, izvolite.

HELGA DOBRIN (državna sekretarka MNZ): Hvala lepa za besedo, spoštovani. Spoštovane poslanke, poslanci in drugi navzoči. Pred vami je predlog sprememb in dopolnitev zakona, ki naslavlja nekatere izzive organizacije in dela v policiji. Zakon o organiziranosti in delu v policiji ureja normativno podlago za sodobno policijsko organizacijo, njeno vodenje, usmerjanje ter razmejuje pristojnost med Ministrstvom za notranje zadeve in policijo. Sprejet je bil v letu 2013 in kasneje zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti tudi večkrat noveliran. S tokratnim predlogom njegovih sprememb in dopolnitev se urejajo vprašanja posebnosti delovnopravnih razmerij, status in zaščita policistov, njihovo usposabljanje, izobraževanje in raziskovalna dejavnost, tesnejša vpetost policije v delovanje lokalne skupnosti in tesnejše sodelovanje policije z drugimi subjekti, vse to s ciljem doseči boljšo organiziranost in delovanje.

Predlog spreminja posamezne institute, za katere se je v praksi izkazalo, da jih lahko boljše in ustreznejše uredimo. Nekatera vprašanja pa je treba urediti na novo tudi zaradi spremenjenih razmer. Tako predlog dopolnjuje naloge generalne policijske uprave, med katere bo umeščeno tudi izvajanje nalog prevoznika za namene helikopterske nujne medicinske pomoči, medbolnišničnih helikopterskih prevozov in helikopterskih prevozov otrok v inkubatorjih zrklopovi policije. Z zakonodajo bo tako določen letalski prevoznik, ki bo po predpisih, ki ostaja v pristojnosti ministrstva za zdravje, zagotavljal prevozniški del izpostavljene javne službe. Ker se je v praksi izkazalo, da izraz načelnik še vedno ni najbolje zaživel in ga ljudje niso vzeli za svojega, zakon ponovno uveljavlja izraz komandir policijske postaje. Drugače se tudi ureja sodelovanje policij z veteranskimi organizacijami in dopolnjuje zakonska podlaga za podzakonsko urejanje upravljanja s službenimi živalmi. Določa se tudi večja samostojnost policijskih uprav pri izvajanju nekaterih javnih naročil. Za večjo zaščito policistov, zagotavljanje njihove pravne varnosti ter nudenje večje podpore v času, ko se srečujejo s stiskami, se razširja možnost dodelitve pravne pomoči tudi na prekrškovne in pravdne postopke, v katere so policisti vstopili kot stranski interventi in razširjajo možnosti zagotavljanja psihološke pomoči in podpore tudi na pomožne policiste, upokojene policiste ter njihove družinske člane. Dodatno se določajo pravice družinskih članov, kadar bi morebiti prišlo do tragedije in smrti policista v času napotitve na nevarna območja, in sicer neodvisno od tega, ali bi smrt nastopila v okviru opravljanja dela ali ne, saj je potreba po večji zaščiti izkazana že z nevarnimi okoliščinami, ki obstajajo na teh območjih. Tudi v zvezi s plačami policistov je pripravljenih nekaj sprememb. Pomembna je tista, ki določa, zvišanje plač kandidatov za policiste, torej začetnike, ki imajo nižje plače, pa tudi nova možnost, da se policist imenuje v isti naziv v primeru, ko se ponovno zaposli v policiji. Vzpostavlja se tudi pravna podlaga za onemogočanje dodeljevanja službenega orožja v last ob upokojitvi. v primerih, da bi take dodelitve, da bi take dodelitve lahko vplivale na operativnost policije. Z namenom izboljšanja dela se vzpostavlja obdobno preverjanje strokovnega znanja, za katerega je določena tudi obveznost predhodnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki bosta zagotovili policistom obnovo že pridobljenega znanja ter možnost podrobnejše seznanitve z novostmi, s tem pa hkrati tudi izboljšanje njihove samozavesti ter posledično zmanjšanje pomanjkljivosti pri opravljanju nalog. V komisiji bo lahko sodeloval tudi predstavnik ministrstva, kadar ga bo ministrstvo predlagalo. V tem primeru bo predstavnik ministrstva sodeloval pri obdobnem preverjanju vseh policistov in pomožnih policistov, ki bodo k tej komisiji pristopili. Z namenom dolgoročnega zagotavljanja strokovnih kadrov se vzpostavlja tudi nov sistem štipendiranja. S tem se bo zgodaj pristopilo h kandidatom, ki bodo svojo poklicno pot nadaljevali v okviru policije, kar je pomembno predvsem pri poklicih, ki zahtevajo daljše izobraževanje in usposabljanje. Dijakom in študentom se bo tako ponudila priložnost, da se že med študijem poklicno in osebnostno razvijajo ter tako uresničijo svoje poklicne ambicije.

Predlog ne odstopa od načel, ki so bila upoštevana že v pripravi veljavnega zakona, to je zakonitost, pravna varnost, predvidljivost, strokovnost, operativno avtonomnost in strokovna neodvisnost delovanja policije. Glavno vodilo pri pripravi sprememb je torej učinkovitejše delovanje policije kot celote. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku odbora, kolegu Teodorju Uraniču, izvolite.

TEODOR URANIČ (PS Svoboda): Spoštovani.

Odbor je kot matično delovno telo na 62. nujni seji 12. 9. 2025 obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji.

Uvodoma je predstavnica predlagatelja, državna sekretarka Ministrstva za notranje zadeve podala dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter podrobno predstavila bistvene rešitve, ki jih prinaša. Mnenje o predlogu zakona so podali še predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnica Državnega sveta.

V razpravi so poslanci Poslanske skupine SDS uvodoma izpostavili določbo predloga zakona, ki predvideva vzpostavitev naloge generalne policijske postaje kot prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči. Za slednje ocenjujejo, da je to pristojnost Ministrstva za zdravje, ki bi moralo helikopter kupiti, piloti, zaposleni na policiji, pa bi le izvajali polete in vzdrževali helikopterje. Izpostavili so tudi preimenovanje načelnika komandirja, kar je po njihovem mnenju neustrezno. Kot pozitivno so med drugim izpostavili možnost zagotavljanja psihološke pomoči policistom in njihovim družinam ter pomožnim policistom in štipendiranje policistov. Izpostavili so težavnost policijskega dela, ogroženost pri delu, kar vodi v zmanjševanje števila policistov. Izrazili so nestrinjanje glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi policistom na podlagi pravnomočne obsodbe na nepogojno kazen v trajanju več kot šest mesecev. V okviru obravnave predloga zakona so izpostavili veliko število vloženih amandmajev s strani koalicijskih poslanskih skupin, neusklajenost s Policijskim sindikatom Slovenije in sklic nujne seje odbora in izredne seje Državnega zbora. Pri slednjem menijo, da je to nepotrebno, saj bi se po njihovem mnenju predlog zakona lahko obravnaval na redni seji Državnega zbora. Povedali so, da predloga zakona ne podpirajo, saj ocenjujejo, da njihovi amandmaji, s katerimi so naslovili vsebinska nestrinjanja, v okviru predloga zakona ne bodo prejeli ustrezne podpore za sprejem. Poslanke, poslanec Poslanske skupine Svoboda so povedali, da predlog zakona prinaša pomembne izboljšave za policijo, njene zaposlene in njihove družine. Menijo, da predlog zakona vsebuje več pozitivnih rešitev, med drugim štipendije za prihodnje policiste, višje plače kandidatov za policiste oziroma mlade policiste, ki so še v usposabljanju, psihološko pomoč za družine policistov in upokojene policiste. Poudarili so tudi ničelno toleranco do kriminala v policiji, ki jo zagotavljajo določbe predloga zakona, kar je predpogoj, da bodo državljanke in državljani policistom zaupali. Kot pozitivne rešitve predloga zakona so med drugim izpostavili tudi izobraževanje policistov in preverjanje strokovnosti policistov. Glede organizacije helikopterske nujne medicinske pomoči so povedali, da se jim zdi smotrno, da je za zdravstveno oskrbo pacientov pristojno Ministrstvo za zdravje. Za helikopterske prevoze pa bo s svojimi piloti odgovorno Ministrstvo za notranje zadeve. In da gre pri tem za smiselno povezovanje dveh sektorjev. Izpostavili so, da predlog zakona prinaša rešitve, ki so dobre za širšo družbo, organiziranost policije in za policistke in policiste. Napovedali so podporo predlogu zakona in amandmajem vloženi s strani koalicijskih poslanskih skupin. Poslanka Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati je v razpravi izpostavila pristojnost ministra za notranje zadeve v razmerju do državnega tožilstva, pri čemer se je vprašala o smotrnosti navedbe določbe v predlogu zakona, saj je to že urejeno v Zakonu o kazenskem postopku. Glede organizacije helikopterske nujne medicinske pomoči je predlagatelja predloga zakona prosila za odgovor ali bo helikopterska nujna medicinska pomoč s strokovnega vidika še vedno pod pristojnostjo Ministrstva za zdravje in izrazila pomislek glede razmejenosti med policijo in zdravstveno stroko. Pozdravila je psihično podporo policistov med opravljanjem nalog in vse, kar bo pripomoglo k večjemu številu policistov in večji prisotnosti policije na terenu. Zanimal jo je tudi razlog za menjavo izraza načelnik s komandirjem, ki ga predvideva predlog zakona. Predstavnica in predstavnik predlagatelja predloga zakona sta v nadaljevanju podala dodatna pojasnila v razpravi zastavljena vprašanja. Po končani razpravi je odbor glasoval o amandmajih Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, amandmajih Poslanske skupine SDS in predlogih za amandmaje odbora. Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica in amandma Poslanske skupine SDS k 20. členu ter predloge za amandmaje odbora poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 9., 29. in 33. členu. V skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, v njenem imenu kolega Tine Novak, izvolite.

TINE NOVAK (PS NP): Hvala za besedo.

Govorimo torej o policiji, o enem najpomembnejših stebrov naše varnosti. Policistke in policisti prav vsak dan opravljajo zahtevno, odgovorno in pogosto tudi nevarno delo, zato je prav, da jim damo jasen pravni okvir, pogoje za delo in podporo, ki jo potrebujejo. Predlog zakona, ki je danes pred nami prinaša nekatere rešitve, ki gredo prav v to smer ob obravnavanju tega predloga zakona. Prav tako ne smemo pozabiti na ljudi, na varnost vsake državljanke in državljana, ki pričakuje pomoč v trenutku stiske. Ko govorimo o helikopterski nujni medicinski pomoči, govorimo o reševanju življenj. Zakonski predlog, ki ga obravnavamo, pravilno določa, da policija prevzame vlogo prevoznika, saj s tem ljudem zagotavljamo, da pomoč preide pravočasno in usklajeno. Toda prav zato morajo biti postopki, ki bodo sledili od nakupa helikopterja dalje, brez madežev dvoma. Na Komisiji za nadzor javnih financ smo opozorili na sporno javno naročilo za nabavo helikopterjev, ki je povzročilo veliko vprašanj o preglednosti, tehničnih pogojih in o tem, ali so bili vsi ponudniki obravnavani enako. Takih postopkov si pri življenjsko pomembnih storitvah ne smemo več privoščiti. Potrebujemo jasna merila, nujna vključitev stroke in popolno transparentnost, da bomo ljudem iskreno rekli, pomoč, ki jo potrebujete, je organizirana, varna in v celoti v službi javnega interesa. Zakon prinaša tudi pomembne rešitve na kadrovskem področju. Že dolgo namreč poslušamo, da policija težko pridobiva nove ljudi za zahtevne, odgovorne in deficitarne poklice, še posebej pilote in tehnike letalce. Gre namreč za poklice, brez katerih sistem ne more delovati, a hkrati za poklice, kjer je izobraževanje dolgo, zahtevno in tudi finančno obremenjujoče. Zato se marsikateri mlad človek, četudi ima željo in talent, ne odloči za to pot, saj pač nima zagotovila, da bo na koncu dobil priložnost za zaposlitev in bo lahko sploh dočakal izobraževanje brez velikih finančnih bremen. Tak sistem štipendiranja pomeni tudi večjo predvidljivost za policijo, ki bo lahko pravočasno načrtovala, koliko kadra potrebuje in katere profile mora usposobiti, mladi pa tako dobijo občutek varnosti. Saj vedo, da jih bo ob koncu šolanja čakala zaposlitev, da imajo podporo med študijem in da njihov trud ni in ne bo zaman. To je prava pot za dolgoročno kadrovsko stabilnost, ki jo nujno potrebujemo. Dobrodošla je tudi ureditev službenih stanovanj, ki prinaša stabilnost mladim družinam in omogoča, da upokojeni uslužbenci ob določenih pogojih ohranijo dom, v katerem so živeli več desetletij. To je izraz spoštovanja do ljudi, ki so svoje življenje posvetili službi države. Seveda pa velja opozoriti tudi na pomisleke Zakonodajno-pravne službe. Pomembno je, da so določbe predlaganih sprememb zakona jasne, skladne z ustavo in da v praksi ne bo prihajalo do nepotrebnih zapletov. Poslanci naše stranke oziroma poslanske skupine bomo zakon podprli oziroma mu ne bomo nasprotovali. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti je naslednja, v njenem imenu kolega Felice Ziza. Izvolite.

FELICE ZIZA (PS IMNS): Spoštovana predsednica Državnega zbora, hvala, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi. / nagovor v italijanskem in madžarskem jeziku/

Predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji je v Državnem zboru predložila Vlada za obravnavo in sprejem. Pomurska madžarska narodna skupnost in Obalna samoupravna italijanska skupnost sta podala pozitivno mnenje oziroma soglasje k sprejemu zakona. Glede na to, da je bil, da je bila sklicana torej nujna seja oziroma izredna seja danes nismo uspeli zaradi časovne stiske organizirati in sklicati Komisijo za narodne skupnosti. Zato pa smo, ker smo imeli tudi drugo priložnost, pred kratkim srečali ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, pa državno sekretarko Tino Heferle, s katero, s katerimi sva se dogovorila? Da, 26. člen predloga zakona, ki ga imamo pred sabo mogoče krči določene možnosti dvojezičnega poslovanja na policiji glede delovnih mest v tistem trenutku seveda, ko se spreminjajo ali število delovnih mest ali nivo znanja italijanskega oziroma madžarskega jezika, zato sva se z ministrom in državno sekretarko dogovorila, da 26. člen bi bilo mogoče boljše črtati in pustiti originalni, torej veljavni 80. člen zakona. Zato je bil potem ta amandma tore, nov amandma za črtanje 26. člena sprejet na pobudo koalicijskih partnerjev, na Komisiji za notranje zadeve, za javno upravo in lokalno samoupravo in zato se ministru in državni sekretarki zahvaljujemo. V členu 80. člena zakona, ki je veljaven, se pa govori o vsakič, ko se spremeni kakšno delovno mesto. ali pa nivo znanja madžarskega oziroma italijanskega jezika na območju, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, je vedno potrebno najprej vprašati za soglasje obe krovni organizaciji narodnih skupnosti, tako da smo zadovoljni, da je to na koncu ostalo tako in ponovno se res zahvaljujem ministru in državni sekretarki. Kot je razumljivo. Naša poslanska skupina bo glasovala za predlog zakona, torej bomo predlog zakona sprejeli in glasovali za. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, Poslanska skupina Svoboda je naslednja in v njenem imenu kolega Branko Zlobko, izvolite.

BRANKO ZLOBKO (PS Svoboda): Spoštovana predsednica, spoštovana predstavnica Vlade, predstavnik MNZ, spoštovani poslanke in poslanci!

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu policije, ki je danes pred nami je pomemben kamenček v mozaiku zagotavljanja varnosti v naši državi. Gre za zakon, ki nadgrajuje temelje sodobne, strokovne in zaupanja vredne policije, da bo ta tudi v prihodnje kos nalogam, ki jih pred njo postavlja čas in družba. Prvič v zgodovini uvajamo sistem štipendiranja za prihodnje policiste. To ni le simbolična gesta, temveč strateški premik, kajti mladim omogočamo, da se že med šolanjem, že med šolami prejmejo finančno podporo in varno pot v kariero. Policija si s tem zagotavlja dolgotrajno in kakovostno kadrovsko bazo, posebej na zahtevnih področjih. Kot je policijsko letalstvo, kjer šolanje traja tudi desetletje. Zakon izboljšuje tudi pogoje za mlade policiste. Razlika med plačilom v času usposabljanja in redno plačo po koncu usposabljanja se bo zmanjšala, kar pomeni, da bo poklic policista privlačnejši za mlade, ki želijo služiti skupnosti.

Zakon celovito ureja tudi helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Kar je v preteklosti izvajala policija, zdaj postaja stalna in zakonsko priznana naloga Generalne policijske uprave. S tem zagotavljamo pravno varnost, stabilno financiranje in usklajeno z evropskimi predpisi. Bolniki v življenjski nevarnosti, novorojenčki, ki potrebujejo inkubator, ali poškodovani v nesrečah bodo še naprej deležni hitre in varne pomoči iz zraka. Upamo in pričakujemo, da bo pogodba o nakupu novih namenskih helikopterjev čim prej podpisana, helikopterji pa čim prej dobavljeni. Ne pozabimo niti na psihološko podporo. Psihološka pomoč se po novem razširja tudi na upokojene policiste, pomožne enote in njihove družinske člane. To je jasen signal, poklic policista pušča posledice tudi po koncu službe in država jim mora stati ob strani. Povečuje se strokovnost in varnost državljanov. Vsak policist bo moral redno na vsake tri leta opraviti preverjanje strokovnega in psihofizičnega znanja. s tem se zagotavlja, da bo policija, da policija ostaja profesionalna in pripravljena na zahtevne situacije, kjer je v igri spoštovanje človekovih pravic.

Zakon krepi tudi socialno varnost družinskih, družin policistov. V primeru smrti policista med opravljanjem nalog bodo njihove družine upravičen do širših pravic, podpore in zaposlitvenih možnosti. Uvedena je tudi rehabilitacija, uvedene so tudi rehabilitacijske in počitniške zmogljivosti, ki krepijo občutek varnosti in pripadnosti. Posebna pozornost je namenjena sodelovanju z veteranskimi, veteranskimi organizacijami. Zdaj bo to sodelovanje jasno zakonsko urejeno, kar bo prispevalo k ohranjanju zgodovinskega spomina, promociji poklica in nenehnemu izobraževanju policistov ob hkratni skrbi za preglednost in usklajenost z javnim interesom.

Nenazadnje, a nič manj pomembno, zakon odpravlja tudi diskriminacijo. Po novem bodo pravice družinskih članov veljale enako za vse skupnosti, ne glede na spolno usmerjenost. To ni le uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2022, temveč jasen civilizacijski korak k enakosti, dostojanstvu in spoštovanju vseh, ki nosijo uniformo in njihovih bližnjih.

Zakon bomo zato v Poslanski skupini Svoboda z veseljem podprli. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Andrej Kosi bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala predsednica za besedo.

Lep pozdrav!

Policija je pomemben organ v državi, saj varuje življenja, telesne integritete in premoženja ljudi, preprečuje in obvladuje varnostne incidente in zagotavlja javno varstvo, razmere, ki ljudem omogočajo kakovostnejše življenje in delo ter splošen družbeni razvoj in blagostanje. Prav zato mora biti delovanje policije učinkovito, strokovno in zakonito.

Delo policije urejamo z Zakonom o organiziranosti in delu v policiji, ki je eden izmed pomembnejših zakonov za policijo, saj z njim urejamo normative policijske organizacije, njeno vodenje, usmerjanje in razmejitev pristojnosti. S predlogom sprememb in dopolnitev Zakona o organiziranosti in delu v policiji se želi zagotoviti boljšo organiziranost in delovanje policije, da se bo lahko zakonito strokovno, učinkovito, razumno in usklajeno odzivala na vse varnostne izzive, vključno z ustrezno ureditvijo. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke kot pozitivno izpostavljamo določbe s katerimi o ponovni sklenitvi delovnega razmerja policiji ni potrebno ponovno opraviti izpita za policista. Možnost zagotavljanja psihološke pomoči policistom in njihovim družinam ter pomožnim policistom. Fleksibilnejše možnosti sodelovanja policije, veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami glede uporabe nepremičnega in premičnega premoženja policije. Možnost štipendiranja policistov, pri čemer sicer menimo, da to ni dokončna rešitev pri reševanju kadrovske problematike v policiji, saj štipendisti ob koncu obdobja štipendiranja ne bodo zavezani k podpisu pogodbe o zaposlitvi in obdobno preverjanje strokovnega znanja policistov, ki imajo pravico izvajati policijska pooblastila, da se v praksi ne bodo več pojavili primeri. Kot je kaznovanje nekoga, ki v lastnem stanovanju brez povzročitve velikega hrupa igra klavir. Kot je priznani pravnik Miha Šepec s Pravne fakultete Maribor dejal, bi policisti v tem primeru morali preveriti dejansko stanje, preveriti sodno prakso in predvsem upoštevati zdravo pamet in načelo sorazmernosti.

Opozarjamo pa na določilo 3. člena zakona, kjer se med seznam nalog generalne policijske uprave dodajajo naloge izvajanja prevoznika helikopterskih prevozov, za nekatere potrebe s področja zdravstva. Kot je ugotovila Zakonodajno-pravna služba, se to delovno področje nanaša na Ministrstvo za zdravje in ne na Ministrstvo za notranje zadeve in tako ne upošteva dovolj natančno resornega načela. Delovanja organov državne uprave, ki izhaja iz prvega odstavka stodvajsetega člena Ustave, kar predstavlja neskladje s pravno sistemskega vidika in načela pravne države. Prav tako je potrebno izpostaviti težavnost policijskega dela, ogroženost pri delu, kar vodi v zmanjševanje števila policistov. Posledično pa to pomeni tudi manjša varnost državljank in državljanov, kar predlog zakona ustrezno ne rešuje. Izpostavljamo tudi veliko število vloženih amandmajev s strani koalicijskih poslanskih skupin, neusklajenosti s Policijskim sindikatom Slovenije in obravnavo predloga zakona o nujni seji odbora in na izredni seji Državnega zbora štiri dni pred redno sejo, saj bi lahko ta predlog zakona obravnavali na redni seji Državnega zbora.

Ker menimo, da predlagane spremembe in dopolnitve zakona ne bodo ustrezno rešile kadrovskih in drugih težav v policiji in ker koalicija v celoti ne upošteva mnenja Zakonodajno-pravne službe, predvsem glede izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je po mnenju Zakonodajno-pravne službe protiustavna tega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji ne bomo podprli.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati je naslednja, v njenem imenu doktorica Vida Čadonič Špelič, izvolite.

DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ (PS NSi): Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Lepo pozdravljena oba predstavnika ministrstva, poslanke in poslanci.

Gotovo, da je treba priznati, da ste se na ministrstvu trudili s tem zakonom in želeli seveda izboljšati stanje v policiji. V Novi Sloveniji pa imamo vendarle občutek, da vam to ni uspelo v tolikšni meri, kot si bi policija sama zaslužila. Pri tem bom uporabila besede sindikata, to se pravi tistih zaposlenih, ki najbolj poznajo razmere v policiji in ki jih je vredno poslušati. Bom kar rekla, da nam je žal, da se dejansko na ministrstvu niste bolj uspeli uskladiti s sindikatom, kajti opozarjajo, takole, policija je na robu zmogljivosti, pišejo in zahtevamo več zaposlitev. Pri tem seveda pravijo, da je bilo v lanskem letu kar za 6,5 procentov manj zaposlenih v policiji kot pretekla leta. In zato se zadeve tam, kjer bi se morale, ne rešujejo tako, kot bi se morale, seveda imam pri tem v mislih tudi razmere v jugovzhodni Sloveniji in tudi na Dolenjskem. Zato v sindikatu opozarjajo, da če vlada ne bo zagotovila dodatnih zaposlitev, ali ne bo prenesla nekaterih nalog na druge državne organe, gotovo, da ste o tem se pogovarjali tudi na ministrstvu, da ne bodo mogli več policisti zagotavljati osnovne varnosti državljanom. Zdi se mi to precej huda ugotovitev policistov. Tudi dalje pišejo v policijskem sindikatu, da so zaskrbljeni zaradi tega zakona in zlasti omenjajo tudi nov 97. a člen, ki govori o izobraževanju. In pravijo tako, da je predlagana ureditev v praksi lahko nevarna, saj obvezno obdobje preverjanja znanja policistov ob neuspehu tega preverjanja po zakonu lahko predvideva torej odvzem pooblastil oziroma celo prenehanje delovnega razmerja. Pravijo, da to ni zgolj strokovno vprašanje, ampak da gre tudi za spoštovanje pravne države, in celo naštevajo nekatere člene Ustave, s katerimi naj v tem delu zakon naj ne bi bil usklajen. In ravno na to je Zakonodajno-pravna služba opozorila. In zato se tako v sindikatu kot tudi v Novi Sloveniji čudimo, da enostavno so bila tako njihova priporočila, želje, prošnje kot tudi opozorilo Zakonodajno-pravne službe v tem procesu spregledani. Torej v sindikatu celo zahtevajo umik tega novega člena, saj, kot smo rekli, bi lahko pomenil, da tudi policisti izgubijo službo, ob tem, da vsi priznavamo, da je policistov v tej državi absolutno premalo. Torej želijo si, in mi tudi, da bi v zakonodajnem procesu spoštovali mnenje Zakonodajno-pravne službe in da bi bil zakon s tem veliko boljši, predvsem pa bolj uporaben za tiste, ki ga bodo izvajali, torej za policistke in policiste.

Helikopterjev ne bom omenjala, saj so zadnji dogodki s Komisijo za preprečevanje korupcije verjetno povedali vse tudi namesto nas. Bom pa še opozorila na 40. člen zakona, ki načelnika ponovno preimenuje v komandir. Policisti mislijo, da so se že navadili na načelnika in da bo prinesla ta uvedba ponovno nekaj zmede in nekaj nezadovoljstva med policisti.

Zaradi vsega naštetega v Novi Sloveniji zakona ne bomo podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

In še Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu kolega Jani Prednik, izvolite.

JANI PREDNIK (PS SD): Predsednica, hvala. Še enkrat vsem en lep pozdrav.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji je rezultat dolgoročnih in zahtevnih usklajevanj v okviru koalicije. Naj ob tem odkrito povem, da so bila izhodišča pri pripravi predloga precej različna, tudi stališča med nami niso bila vedno enotna, a prav zato je toliko bolj pomembno poudariti, da smo s strpnim dialogom in premišljenimi kompromisi prišli do predloga, ki ga lahko označimo kot dobrega. S tem smo koalicijske partnerice dokazale, da je področje delovanja policije za nas ena najvišjih prioritet in da mu posvečamo vso potrebno pozornost. Socialni demokrati posebej pozdravljamo natančnejšo in jasnejšo opredelitev določb, ki zamejujejo morebiten vpliv ministra za notranje zadeve na delo državnega tožilstva, niti v eni fazi kazenskega postopka. To je jasen signal, da želimo utrjevati pravno državo in zagotoviti, da postopki ostanejo nepristranski in neodvisni. Posebno pozornost namenjam 97. členu. Ta uvaja spremembe v zvezi z obdobnim preverjanjem strokovnega znanja policistov, predvsem na področju frekventnosti osvežitve znanja o splošnih pooblastilih, ki jih morajo poznati prav vsi. Druge vsebine preverjanja so prilagojene naravi dela posameznega policista. Naše stališče je jasno: policist, ki ne pozna osnovnih pooblastil, svojih nalog ne more opravljati odgovorno in učinkovito. Zato je prav, da so standardi visoki. Ti standardi niso neživljenjski, saj o njih odločajo strokovne komisije, v katerih sodelujejo izkušeni praktiki, torej tisti, ki sami vsakodnevno izvajajo policijska pooblastila. To zagotavlja strokovnost, pravičnost in legitimnost tega sistema.

Vendar pa naj poudarim, da kljub široki podpori temu zakonu obstajajo tudi določena razhajanja. Prvo je vezano na naloge Generalne policijske uprave v zvezi s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo. Menimo, da bo praksa pokazala, da gre za smiselno rešitev. A ob tem želimo tudi jasnejši zapis, ki bi nedvoumno izkazal spoštovanje načel delovanja organov državne uprave. Kot jih določa zakon o državni upravi. Zato pritrjujemo mnenju Zakonodajno-pravne službe, da je to ureditev treba še tesneje povezati s področno zakonodajo na področju zdravstvene dejavnosti. Drugo razhajanje pa se nanaša na stanovanjsko politiko. Socialni demokrati ne moremo v celoti soglašati s črtanjem določbe, ki upokojenim policistom z dopolnjeno 34-letno delovno dobo ne omogoča, da ostanejo v službenem stanovanju, v katerem so pogosto prebivali tudi po 20 let. To je poseg v življenje posameznika, ki ga ne smemo podcenjevati. Seveda se zavedamo nujnosti zagotavljanja stanovanj za mlade policiste, ki se soočajo z velikimi izzivi na nepremičninskem trgu. Ne glede na to pa edino pravo in pravično rešitev vidimo v širitvi Stanovanjskega sklada za pripadnike slovenske policije. Vsi policisti, tako mladi kot tisti, ki so že zaključili službo, si zaslužijo, da država skrbi za njihovo socialno varnost. Res je, da zakon dopušča izjeme v primeru zdravstvenih razlogov na podlagi individualne presoje primera, vendar pozivamo ministra, da preuči možnost in sredstva usmeri v širitev sklada, saj si vsi policisti zaslužijo varno rešitev stanovanjskega vprašanja.

Spoštovani, Poslanska skupina Socialnih demokratov v svojem bistvu pozdravlja temeljne rešitve, ki jih ta zakon prinaša. V absolutnem smislu gre za pozitiven korak naprej predvsem na področju zagotavljanja visokih standardov pripravljenosti in strokovnosti naših policistk in policistov. To je tudi osnovni namen tega zakona. Policija, ki je strokovna, učinkovita in ki je v službi ljudi.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi še kdo razpravljati? Aha, imamo interes. Prosim vas za prijavo! Pet prijavljenih razpravljavcev imamo. Prvi dobi besedo kolega Predrag Baković, za njim pa kolega Branko Zlobko. Izvolite.

PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Hvala lepa, spoštovana predsednica. Izkoristil bom parlamentarno prakso in seveda moja razprava bo pri tem 1. členu morda malo širša.

Ne glede na to, da zakon prinaša dobre rešitve, dobre novosti in pa tudi se odziva na ustrezno določeno problematiko pa seveda ne morem mimo zapisa, ki so ga omenili že tudi poslanci v stališču, v svojem, nekateri zlasti dopisa policijskega sindikata, ki problematizira nekaj stvari. Tudi sam bi morda omenil eno stvar in sicer gre za tako imenovani 88. člen, ki govori o službenih stanovanjih in počitniški dejavnosti. Kjer so iz tretjega odstavka izpadli pokojni policisti, ki so po 34 letih, najmanj 34 letih dela v policiji in imeli 20 let pogodbo za službeno stanovanje, lahko potem ostanejo, ostanejo brez tega stanovanja. Tukaj seveda je neka varovalka, ki govori o tem, da posebne utemeljene razloge, zakaj bi to stanovanje policist obdržal, ugotavlja strokovna komisija, ki pa vemo kako to lahko včasih boli. Ne morem mimo tega, da nekdo, ki je 34 let pustil v policiji, da se bo po teh 34 letih lahko, če je seveda uporabnik tega službenega stanovanja, da se bo lahko v teh primerih, potem tresel za to, kaj se bo z njim zgodilo v prihodnje. Zavedam se, da tudi mlajši potrebujejo stanovanja, vendar pa 34 let v policiji, veste, ni malo in ne moremo tako delati z ljudmi. Nenazadnje puščamo tudi neko slabo sporočilo. Torej, ko zaključiš obdobje, če si seveda v tem času nisi uspel urediti nekega drugega bivališča ali kakorkoli in si uporabnik službenega stanovanja policije imaš težave zlasti. Obrazložitev pri 29. amandmaju 29. člena, ki govori tako, da se to besedilo črta z namenom, da se za vse generacije policistov obstoječe in v bodoče ohranja primerno število razpoložljivih službenih stanovanj. V kolikor ne bi črtali te določbe bi posamezniki lahko v praksi zasedali službeno stanovanje tudi 40 ali več let, to pa bi lahko vodilo do tega, da ne bi bilo dovolj, na voljo dovolj službenih stanovanj za mlajše in bodoče generacije policistov. Jaz mislim, da moramo zadevo rešiti drugje, in sicer v širitvi stanovanjske sheme tudi za policiste. In tukaj najti ustrezno, tukaj najti ustrezno število stanovanj in ne na račun tega, da bo nekdo, jaz ne verjamem, no, zdaj, če imam pravi podatek, naj bi policija razpolagala nekje z okoli 400 stanovanj, okrog 5000 je policistov, že tako ali tako imamo težavo, zdaj pa tistih nekaj, ki so 34 let delali v policiji in imeli 20 let službena stanovanja, pa da se mu s tem prekine, seveda, če nima nekih drugih okoliščin, da se mu s tem prekine pravica do tega službenega stanovanja, se mi pač ne zdi v redu ravno zaradi tega, ker je potrebno poskrbeti tudi za tiste, ki so policiji pustili celo svoje življenje in na ta način pravzaprav pokažemo tudi odnos, kakršnega imamo do teh ljudi. In zato menim, da ta rešitev ni najboljša in apeliram tukaj, da se najde ustrezna rešitev za te ljudi, da ne bi ostali brez stanovanj. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa, kolega Branko Zlobko ima besedo, za vami dobi besedo kolegica Sandra Gazinkovski, izvolite.

BRANKO ZLOBKO (PS Svoboda): Hvala za besedo, gospa predsednica. Nov zakon o organiziranosti in delu policije prinaša pomembne izboljšave za policijo, njene zaposlene in seveda tudi za njihove družine. Gre za zakon, ki združuje varnost, pravičnost in podporo tako za policiste kot za družbo, v kateri služijo. Uvaja se štipendija za prihodnje policiste, s katerimi bo mladim zagotovljena finančna podpora že med šolanjem, policija pa bo imela dolgoročni dotok kvalitetnih kadrov in to je poskus reševanja kadrovske problematike, ki v policiji traja že od leta 2007. In vsako leto je prepad med zaposlenimi čedalje večji. V letošnjem letu se srečujemo z 800 policistov manjka. Tudi mladim policistom. Se zvišuje razlika pri plači med usposabljanjem in pa plačo, redno plačo, ko jo bodo prejeli, ko bodo začeli delati, kar dela ta poklic privlačnejši in tudi to je eden od ukrepov za reševanje kadrovske problematike.

Kar se tiče stanovanj, se pravi, katere naj bi policisti dobili po 34 letih dela v policiji za dolgoročno pogodbo še v najem za naslednjih 20 let. Seveda smo imeli tudi v naši stranki okrog tega pomislek. Hvala lepa vsem, ki so toliko let opravljali težko delo, stresno v policiji, vendar se moramo zavedati, da so tukaj tudi mladi policisti, ki začnejo kariero. In ta stanovanja dejansko tudi potrebujemo, če hočemo, da bomo tudi skozi stanovanjsko politiko reševali tudi kadrovsko politiko. Ob tem se jaz osebno tudi sprašujem ali imajo ti policisti tudi kakšne druge bivalne zadeve, ne vem, vikend, zidanico ali kaj drugega, tako da nenazadnje smo se odločili tako, kot smo se in smo dali prednost mladim, ki začenjajo delo v policiji, se pravi, in na tak način tudi rešujemo. Kadrovsko stisko policije.

Kar se tiče 97.a člena, se pravi periodičnih preizkusov. Prvobitno je bilo zapisano, da traja, da bo ta preizkus na pet let. V petih letih, oprostite, se lahko marsikaj zgodi. Spreminja se zakonodaja, ljudje pač se malo prepustijo drugačnim užitkom in seveda niso več tako gibalno sposobni. Nedolgo tega, še nazaj, je imela policija vsako leto take preizkušnje in preizkuse, pa se ni nihče pritoževal. Vedeti moramo, da policisti, ki imajo pooblastila in jih tudi uporabljajo, imajo pri uporabi teh pooblastil tudi določene, določena sredstva, pa je to fizična sila, se pravi strokovni prijemi, udarci, meti, je tukaj, so tukaj sredstva za oklepanje, je tukaj palica, plinski razpršilec in nenazadnje tudi strelno orožje. In policisti, če ne bodo poznali teh pooblastil, jih prvo se ne bodo upali uporabljati ali jih bodo pa napačno uporabili. Lahko pride do samopoškodbe ali pa poškodbe teh, proti katerim se ta pooblastila uporabljajo. Zato osebno smatram, da je nekje na tri leta prav, da se opravijo ti periodični preizkusi.

Kar se tiče sindikata, ja, prvobitno je bilo rečeno, da sta dva preizkusa, se pravi osnovni, pa enkrat ponavljam, dodali smo še tretji, se pravi, trikrat lahko opravlja preizkus, in če ga, vmes je šest mesecev čas, da se policist pripravi oziroma pooblaščena uradna oseba in če ga tretjič ne opravi, ne bo izgubil službe, ampak se ga premesti na delovno mesto nepooblaščene uradne osebe. Se pravi, bo izgubil pooblastila. In v tem primeru, če odkloni to delo, potem pač izgubi službo. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolegica Sandra Gazinkovski, imate besedo, za vami dobi besedo kolega Ferenc Horváth, izvolite.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala lepa, predsednica.

Ja, jaz menim, da je predlog Zakona o organiziranosti in delu policije dober. Zakaj? Najprej zagotavlja štipendije za policiste. Tako mladim končno omogočamo finančno varnost že med samim šolanjem, Policiji pa dolgoročno zagotavljamo kakovosten kader, kar je še posebej pomembno na zahtevnih področjih, kot je policijsko letalstvo. Zvišujemo plače. V takem sistemu se marsikdo veliko lažje odloči za ta poklic, saj tako lahko vsak ve, da njihov trud in odgovornost nista podcenjena. Seveda pa tako zakon resno nagovarja izzive na področju kadra. Psihološko podporo tudi uvaja. Se pravi, vsi vemo, da je policijsko delo izjemno zahtevno in pušča posledice ne le pri aktivnih policistih, ampak tudi pri pomožnih upokojenih uslužbencih in celo njihovih družinah. S tem zakonom se prvič sistematično odpira dostop do strokovne pomoči vsem, ki so nosili oziroma ki nosijo uniformo.

Uvaja se, meni zelo pomembno, ničelno toleranco do kriminala v policiji. Pravnomočno obsojeni na več kot šest mesecev zapora ne morejo biti policisti. Policija je institucija zaupanja in zaupanje se s to določbo krepi. Edino pravilno je, da nekdo, ki je pravnomočno obsojen pač ne more biti zgled in ne more delati v policiji. Zakon povečuje pomen socialne varnosti družin policistov, ko policist pri opravljanju nevarnih nalog izgubi življenje, zakon zagotavlja širšo podporo njegovim svojcem, od zaposlitvenih možnosti pa vse do počitniških zmogljivosti. To daje občutek, da za policistom ne stoji samo uniforma, ampak celotna skupnost.

Predlog zakona krepi poklic, ki je temelj naše varnosti, hkrati pa daje policistom in njihovim družinam več dostojanstva ter zaupanja v prihodnost, in ravno zato, kot sem že rekla, verjamem, da je predlog dober.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala.

Kolega Ferenc Horváth, imate besedo, za vami dobi besedo kolega Andrej Kosi, izvolite.

FERENC HORVÁTH (PS IMNS): Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovana državna sekretarka, spoštovani gospod direktor, spoštovani kolegice in kolegi!

/ pozdrav v madžarskem jeziku/

Kot je bilo v stališču naše poslanske skupine povedano, bova zakon podprla, jaz se bom pa tudi v svoji razpravi predvsem osredotočil na tisti del, ki se nanaša na obe avtohtoni narodni skupnosti. In na tem mestu bi se rad zahvalil ministru, gospodu Boštjanu Poklukarju in državni sekretarki Tini Heferle ter njunim sodelavcem, ki so imeli posluha za, bom rekel, za poslanca obeh avtohtonih narodnih skupnosti saj ministrstvo je dejansko nama prisluhnilo in tako črta omenjeni 26. člen novega zakona, ki bi dejansko nekoliko, bom rekel, vsaj po našem mnenju, zmanjšal ustavne pravice obeh avtohtonih narodnih skupnosti. Vsaj tako meni..., tako meniva oba poslanca narodnih skupnosti, da ta del, ki je, bom rekel, ostal iz prejšnjega zakona in potrebuje predhodno soglasje obeh krovnih organizacij glede premeščanja policistov, tistih, ki obvladajo jezik narodnih skupnosti. Mislim, da je zelo pomembno, da je ta člen ostal notri. Ravno zaradi tega, ker kljub temu, da imamo seveda zaupanje v delo policije, ampak mislim, da je to vprašanje zelo občutljivo. In kot predstavnika obeh narodnih skupnosti mislim, da je naša naloga, da se zavzemamo za tiste pridobljene pravice, ustavne pravice, ki jih imamo na različnih področjih. Morda se nekaterim zdijo, bom rekel, ti popravki oziroma te spremembe zelo minimalne. Ampak kot sem že povedal, varovanje glede varovanja ustavnih pravic mislim, da je to naša prioritetna naloga. In jaz sem vesel, da je, bom rekel, da je ministrstvo, vodstvo ministrstva prisluhnilo bom rekel naši prošnji. Kljub temu moramo povedati, da tudi, bom rekel, predlog, ki so ga oni podali je bilo za predstavnike oziroma za obe krovni organizaciji sprejemljivo, ampak ta zaveza, kot je v sedanji obliki, smatramo, da je bolj zavezujoča in pomeni neko večjo varovalko glede uporabe madžarskega in italijanskega jezika.

Torej, rad bi se še ponovno zahvalil posluhu ministrstva, tudi glede tega, da smo se uspeli dogovoriti glede uporabe oziroma spremembe osebnih izkaznic, ker mislim, da smo tudi nekako vzpostavili pravni oziroma ustavni red, ki je bil v preteklosti. Zato je še enkrat zahvala in kot sem že povedal, bom zakon oziroma bom jaz sam tudi zakon podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolega Andrej Kosi, izvolite.

ANDREJ KOSI (PS SDS): Hvala za besedo. Policija je res pomemben steber delovanja vsake države. Je inštitucija, ki skrbi za javni red in mir in zagotavlja varnost njenih prebivalcev. Torej v državi preprečuje kazniva dejanja, lovi storilce kaznivih dejanj in tako naprej. In prav zato mora biti delovanje policije učinkovito, strokovno in tudi zakonito. S tem Zakonom o organiziranosti in delu policije urejamo bistveni del, kako naj policija deluje. Čeprav so v teh spremembah in dopolnitvah določene rešitve, ki so ustrezne, ki so pozitivne, ne rešuje pa bistvene težave v policiji. In bistvena težava v policiji je kadrovski osip, kar je seveda posledica upokojitve in pa neustreznega delovanja vodstva. Predvsem pa to kar ste pa dosegli vi, je pa to, je pa politični vpliv na delovanje policije. Kajti z obvodi, kadrovskimi uvodi na vodilna mesta zaposlujete ljudi po pooblastilih, ki niso kompetentni, ki ne stopa po poti hierarhije oziroma strokovnosti v policiji in to se pozna pri delovanju policije v praksi. In prav policija izvaja, vodstvo izvaja potem na policiste pritiske v želji, da so potem rezultati vsako leto torej nekje enaki ali pa celo boljši, kot so bili prejšnja leta. In policisti tega ne zmorejo, ker jih je 800 manj in to se nekje pozna in zaradi tega odhajajo iz policije.

In ko smo na odboru obravnavali te spremembe zakona, ste govorili, kako je bilo to usklajeno s sindikati. Jaz upam, da ste si prebrali ta zadnji dopis policijskega sindikata, pa bom prebral še enkrat. Vsaj del, kar so zapisali, da so celo tudi črtane določene /nerazumljivo/ zakona, ki so bile prej s socialnimi partnerji tudi usklajena. In že v prvem dopisu je policijski sindikat policije Slovenije opozoril na določbe, da ker pač niso usklajeni s tistim, kar so se dejansko dogovorili, ampak ta dopis je pa najboljši, to, kar navajajo, pa bom prebral, da bodo tudi ljudje in državljani, državljanke slišali. "Spoštovani poslanci in poslanke Gibanja Svoboda in drugih koalicijskih strank! Pred volitvami ste že večkrat javno zavedali spoštovanju pravne države. Premier Robert Golob je leta 2022 v predvolilnem programu javnih nastopih poudarjal, da je treba vrniti zaupanje v pravno državo in da zakoni veljajo za vse. V koalicijski pogodbi 2022-2026 so zapisali, da boste v ospredje postavili človekove pravice in pravno državo kot vrednoto. Sprejemanje določb zakona, na katere lastna strokovna služba Državnega zbora izrecno opozarja, da so neustavne. In ne enostransko spreminjanje pravic zaposlenih mimo socialnega dialoga pa je neposredno v nasprotju od teh zavez, pravne države se ne gradi z deklaracijami, temveč z ravnanjem. Če boste poslanci koalicije zavestno glasovali. Rešitve, za katere obstajajo strokovna opozorila, da so v neskladju z Ustavo in če boste sprejemali spremembe, ki posegajo v pravice policistov, mimo sindikalnega dialoga, potem ne boste spoštovali pravne države, ki ste jo obljubili volivcem. S tem boste zavestno ignorirali neodvisno strokovno presojo najvišje zakonodajne inštitucije, prelomili stavkovni sporazum in prevzeli politično odgovornost za ustavne pritožbe, kolektivne tožbe in za izgubo zaupanja policistov ter v javno javnosti v pravno državo. Jaz upam, da ste si to prebrali, res upam. In na koncu: "Policisti ne iščemo privilegijev, temveč zgolj pravno državo, ki ste jo obljubili volivcem in kot jo zahteva Ustava Republike Slovenije". Policija se torej ne gradi na tem, da kršite načela pravne države in Ustavo Republike Slovenije pri tej določili zakona, kot ste dejansko obljubili in kot so v sindikatu tudi zapisali.

In tudi kar se helikopterske nujne pomoči tiče, ste preslišali, spregledali mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki jasno opozarja, da to ni v skladu z Ustavo. Zapisali so, točno to je Zakonodajno-pravna služba zapisala, da predlagana dopolnitev 18. člena zakona ne upošteva dovolj natančno resornega načela delovanja organov državne uprave, ki izhaja iz prvega odstavka 120. člena Ustave. Organizacija in pristojnosti uprave ureja zakon, kar predstavlja neskladje s pravnosistemskega vidika in načela pravne države po 2. členu Ustave. Povejte mi, minister Golob oziroma predsednik Vlade Golob je obljubil, da bo HNMP deloval po evropskih standardih. Naštejte mi eno evropsko državo, kjer policija izvaja HNMP. Nobeno, v nobeni evropski državi policija ne izvaja helikopterske nujne medicinske pomoči, kot to želite narediti v Sloveniji, in v nobeni evropski državi policija ne določa, katere / nerazumljivo/ helikopter se bo kupil za potrebe HNMP. In tudi v Sloveniji imamo na čelo po Ustavi napisano, po zakonodaji, kar je tudi Zakonodajno-pravna služba ugotovila, da to ureja Ministrstvo za zdravje. In še vedno opozarjamo, helikopter mora kupiti Ministrstvo za zdravje in z njim tudi Ministrstvo za zdravje upravljati. In Ministrstvo za zdravje ima tisto, ki bo določila, kateri je specifikacijo, kakšen mora biti helikopter. Če pa že nimajo pilotov, pa naj policija vsaj strokovno pač pilotira te helikopter. In ni države v Evropi, kjer bi bil napis policija in zraven še HNMP oziroma nujna helikopterska medicinska pomoč. Razen to bo v Sloveniji, če bo to veljalo. Razen to v Sloveniji. Torej to ni tako kot je v evropskih državah. In v nobeni evropski državi nisem slišal nobenega predsednika vlade, nobenega predsednika vlade, ki bi javno medijem povedal, da se naj policija očisti določenih politikov oziroma pripadnikov politične struje. Nobenega, razen v Sloveniji. In ni države v Evropi, kjer bi policija proti predsedniku vlade celo spisala, spisala kazensko ovadbo. In ni države v Evropi, kjer bi policija na tak način delovala, da bi kadrovala politika v policiji in na vodilna mesta postala ljudi po obvodih, po pooblastilih in tako naprej, ker leta in leta, torej posebej pa sedaj zadnja tri leta, zastopajo vodilna mesta. Sedaj, ko je v. d., vršilec dolžnosti pač gospod Petrič, nastavlja kadre iz PU Ljubljana, torej iz svojih kadrov. In ti izvajajo pritiske, kot tudi sindikati opozarjajo. Sindikati opozarjajo, da policisti odhajajo iz policije prav zaradi tega. In na tak način ne boste dobili novih kadrov v policijo. Vi lahko zagotavljate stanovanja, vi lahko zagotavljate takšne in drugačne medijske podpore, reklame, pridite v policijo, na tak način ne. In z rešitvami, ki jih predlagate, ne boste rešili težav, ki jih ima policija. Nikoli ne boste rešili teh težav. Ne boste jih rešili. Je pa prav, to je pa prav, da se mora strokovno usposabljati vsako leto in preverja znanje, da ne bo tega, kar ste pa naredili, kar je bil primer v Mariboru, da bo kaznoval osebo, ki v svojem stanovanju igra klavir. Pa lepo vas prosim, kje je tu zdravi razum? Očitate nam, kako je bilo v prejšnjem, pod prejšnjo Vlado, kako so policisti kaznovali nekoga, ki je jedel bureke, kaj je pač bilo, čeprav so bili jasno, da so zaradi preprečitve širjenja bolezni, torej je bilo prepovedano gibanje, ampak sedaj v svobodi, kjer pa bo svoboda, pa preprečujete igranje klavirja v lastnem stanovanju. Kaznujete ljudi, ki v lastnem stanovanju igra klavir. To je pa svoboda. In kaznujete prebivalstvo, pač nekoga, ki se je mogoče peljal, torej s kolesom po pločnikih tako naprej, medtem pa Romi pretepajo, kradejo in tako naprej, pa noben nič ne upa. Takega organa, takšne policije v Sloveniji ne potrebujemo. Takšne policije, ker bo policist, ker ga bo strah kako bo ukrepal, kako bo zoperstavil se zoper človeka in tako dalje, tega ne potrebujemo. Ne potrebujemo policije, ki bo podpirala enega glavnega župana, torej glavnega mesta in na lastnem zemljišču pretepala lastnika zemljišča, ki je preprečeval nelegalno gradnjo kanala C0. To je tisto, kar mi potrebujemo, policijo takšno, kot ste obljubili, ki bo služila torej državi in zagotavlja javni red in mir in varstvo države v prid državljanom, državljankam. Ne pa to, kar počnete vi. In torej sindikat vam je res, je lepo jasno napisal, poslanci in poslanke Svobode. Lepo preberite si še enkrat, da to ni pravna država na tak način kot delujete vi.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Imata obe dve repliki? Najprej repliko kolegica Sandra Gazinkovski.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Ja, res je, ne bomo rešili vseh težav v policiji, seveda jih ne moremo, če so pa zakomplicirali vse, kar je bilo možno. Kje so kadri vaši izpred desetih let, kje? Mislim, težko je rešiti neko tako težavo, to je res, to se strinjam, ampak s tem predlogom se trudimo. Štipendije, še posebej na področju policijskega letalstva. Mislim, to je zame dober način, kako bomo prišli do kadra. Stanovanja, ja, mladi potrebujejo stanovanja in če se bo nekdo moral, zaradi službe preseliti v Maribor, je, če imamo opcijo kadrovskega stanovanja, edino pravilno. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima državna sekretarka. Gospa Helga Dobrin, izvolite.

HELGA DOBRIN (državna sekretarka MNZ): Ja, hvala lepa za besedo. Pojasnila bi samo nekaj glede usklajevanja s policijskima sindikatoma, ki sta bila upoštevana v največji možni meri in sta celoten postopek imela možnost podajati pripombe in sta tudi dobila naše odgovore. Tako jima je bil predlog najprej poslan v oktobru 2024, to je bilo še neformalno, neformalni del. Potem je bil osnutek v javni razpravi, kjer smo dobili njihove pripombe in se nanje odzvali. Potem je bila javna razprava, ki je bila tudi organizirana oziroma strokovni posvet na Ministrstvu za notranje zadeve, to je bilo v aprilu in na katerega so bili povabljeni tudi predstavniki obeh sindikatov, ki so se posveta udeležili in na njem posredovali svoje poglede, stališča in pripombe. Potem je bil predlog poslan v medresorsko usklajevanje sindikatoma pa smo poslali pisni odgovor na njihove prispevke. Ker s pojasnili niso bili dovoljeni, so 16. maja nam poslali protest o neusklajenosti besedila z zahtevo po sklicu sestanka. Na to je bil sklican sestanek, in sicer 10. 6. in nato še 16. 6. Na obeh sestankih je bilo opravljeno usklajevanje. Besedilo predloga je bilo maksimalno prilagojeno. Seveda pa vsem njihovim željam nismo mogli slediti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati pri 1. členu? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. V razpravo sedaj dajem 45. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni interesa, zato zaključujem razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE DVE LETI PO KATASTROFALNIH POPLAVAH IN