Predsedujoči, hvala za besedo, spoštovani minister, spoštovani vsi ostali. Za razliko od mojega predhodnika bom jaz v moji razpravi spoštljiv, ne nazadnje prihajam iz pedagoške stroke, za razliko od mojega predhodnika in v pedagoški stroki smo se nekako zavezali, da je naše poslanstvo na spoštljiv način deliti vrednote in učiti otroke na ta način, da bodo zrasli v osebe, ki bodo lahko živeli v tem, lahko rečemo zdaj že skorajda norem svetu, ki ga na nek način trenutno opozicija želi samo še potencirati svojo retoriko. Zamislite si, da vas ustavi policija, ker ste vozili, kjer je omejitev 50 kilometrov na uro, vozili 65, prekoračili ste za 15 kilometrov na uro ste prekoračili, torej omejitev. Vaš izgovor, glejte, mudi se mi v službo, zjutraj mi ura ni zbudila, pozno sem vstal, sem mudil službo. In potem reče policist, ja, verjamem, ja, služba je pomembna, dajmo uporabiti ta fleksibilni normativ, pa dajmo to spustiti, ampak dajte prosim voziti pazljivo naprej. Ali pa še slabše, omejitev 05 promila pri alkoholiziranosti v prometu, pa na pihaš 06, 07, pa reče policist, bomo ta fleksibilni normativ uporabili, ker vem, da ste bili na dobrem žuru, to nekako tako, da ne rečem pri kakšnem ravnatelju. Čemu sploh služijo normativi Kdo jih postavlja? Ja, postavlja jih stroka, v tem primeru pedagoška stroka in postavljeni so bili že davnega leta 1990 plus. Od leta 2003, torej 20 let nazaj se uporablja v narekovajih, bom rekel fleksibilen normativ plus 2. Jaz se sprašujem, kaj pomeni fleksibilen in zakaj plus 2. Vemo, da se oddelek v vrtcih tvori pri najnižji skupini od 6 do 12, torej v prvi starostni kategoriji, zakaj ni normativ plus 5, zakaj ni normativ plus 1? In ko sem šel preverjati ni niti ene tehtne pedagoške podlage za to, da bi se odločili, da je normativ lahko večji, ga ni, zato se normativi postavljajo od do. Normativ v vrtcu ni eksakten, ni deset, ampak je od 6 do 12 za prvo starostno kategorijo, od 12 do 22 za drugo starostno kategorijo in od 12 do 17 za kombiniran oddelek. In tu znotraj, bi jaz rekel, to je normativ in tu noter je ta fleksibilnost, vse ostalo, kar je, je zloraba. Jaz razumem, da je v določenem trenutku nastal problem zaradi pomanjkanja prostora, morebiti tudi zaradi pomanjkanja kadra. Vendar to je bilo pred 20 leti. In fleksibilen motiv je bil sprejet kot nek prehodni ukrep. Danes je to že zdrava za gotovost, če rečem tako v žargonu. 68 procentov oddelkov imamo takšnih, ki izkoriščajo ta fleksibilni normativ plus2, 68 procentov. Jaz se vprašam kaj smo v 20 letih naredili za to, da ta fleksibilni normativ ukinemo, ker če nismo naredili nič, potem bi jaz pričakoval novelacijo tega zakona o vrtcih že zdavnaj. Na kakšen način? Na ta način, da bi določili, da se v podzakonskem aktu spreminja normativ na 2 plus, ne 2 plus, ampak eksaktno številko, ki je za dva večja, kakor ga imamo zdaj in potem se ne bi pogovarjali več o fleksibilnem normativu. Pa ko veste, zakaj do tega ni prišlo, zato ker stroka tega ni podprla. Stroka, ni podprla. In kje je danes stroka? Stroka že več kot 20 let tuli na ves glas, da ne zmorejo na ta način delovati znotraj predšolske vzgoje. Problematika otrok se vleče torej že desetletja. Težavnost predšolske vzgoje, ki jo imajo naši vzgojitelji in vzgojiteljice, je pa bistveno večja kakor tista pred 20. leti. Otrok s posebnimi potrebami imamo vedno več, ampak mi se požvižgamo na to, kajti nam je pomemben samo en argument, nam je pomemben, argument financ, denarja, to je edino, kar šteje. Če bi vse vlade do zdaj, ne bom kazal s prstom samo na opozicijo, glede na demografsko sliko, ki so jo takrat imeli, prej je bilo namreč vprašanje, na podlagi katerih podatkov, OECD je izdalo poročilo, dajte si ga pogledati, boste videli, kjer kaže demografsko sliko, kaj nas čaka v bodoče glede na te podatke, ki jih ima za nazaj. In da niso glih ne vem kako pozitivni, žal. Upal bi si upal, želel bi si, da je mogoče slika malo lepša, ampak na podlagi teh podatkov.

Zdaj, kar se tiče normativov, včasih so bile igralnice delane pod določenimi normativi z določeno velikostjo. Danes imamo drugačne normative in so te igralnice premajhne. In ko govorimo o teh 160 milijonih, ki jih Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje torej zdaj plasira v sistem vzgoje in izobraževanja, govorimo o tem, da pri nekaterih ne bo treba novega vrtca narediti, ampak morebiti samo dograditi, povečati kapacitete. Verjamem, da bo marsikaj potrebno tudi na novo narediti. In prav v sled tega smo poslanci Gibanja Svoboda dali pobudo, poslansko pobudo, da se razpisni pogoji nekoliko spremenijo v bodoče, kajti namreč v tem trenutku so razpisni pogoji takšni, da lahko na eno občino prijaviš zgolj en projekt. In za večje občine, nenazadnje sodim tudi jaz v eno od teh večjih občin s približno 16000 prebivalci, kjer imamo več vrtcev, seveda je to malo sporno, ker potem ne uspeš realizirati vsega tistega, kar bi morebiti želel. Da ne govorim o mestnih občinah, ker imajo pa teh vrtcev še bistveno več. Zato se mi zdi pomembno, da se v naslednjih razpisih na nek način tudi naslovi, da lahko kandidirajo občine z več projekti. In nenazadnje verjamem, da bi bilo tudi prav, v kolikor seveda bodo to razpoložljiva sredstva omogočala, da se tudi povečajo sredstva za to.

Zdaj pa mogoče še zadeva vezana tudi ne nazadnje na amandma, o katerem poteka pravkar razprava in o zasebnih vrtcih, jasno in glasno, prosta izbira ni pravica do financiranja, torej pravica do financiranja ni enako pravici do financiranja. Če nekdo vstopa na trg dela kot zasebnik, ve že takrat, da obstajajo določena pravila in se z njimi seveda mora sprijazniti. Prepričan sem in to ni samo moje prepričanje, ampak prepričanje tudi zunanjih strokovnjakov, da imamo v Sloveniji enega boljših, bom rekel, vzgojnih, prevzgojnih sistemov. Naš vrtec, javni je zelo dober. In mi kot koalicija smo se zavezali, da bomo javni. Sistem ojačali in ga ohranili. Tako danes poslušati s strani opozicije, češ, kako mi nekoga zapiramo, ne drži. Smo pa za to, da se pravila na kakšen način bomo ta javni denar delili, zelo jasno opredeli. In danes se o tem pogovarjamo.

O teh 5 procentih, o katerih je govora, jaz sem zadnjič tudi na matičnem delovnem telesu bil zelo jasen, da od zasebnikov, ki so trenutno na trgu, pričakujem tisto, kar je bilo ne nazadnje tudi s sprejetjem prvega zakona o vrtcih kot zasebniki mišljeno, da naj bi bili zasebniki tisti, ki oplemenitijo ali pa dodajo raznolikost, pluralnost v sistemu. Jaz mislim, da je ta zadeva zelo jasna. To ne pomeni, da oni izvajajo javni kurikulum, ampak - imajo kaj? - imajo svoj lasten program, ki je različen od tega in temu primerno imamo seveda Valdorfsko šolo pa Montessori, ki izvajajo po posebnih pedagoških načelih in to mednarodno priznane programe. Zato meni to ni sporno, da za njih, kar se tiče financiranja vsega ostalega, ostaja tako kot je bilo do zdaj. Tudi na matičnem delovnem telesu sem povedal jasno, da v kolikor bi bil kakšen amandma morebiti nedopolnjen, je prav, da ga to do te oziroma do tretje obravnave na nek način tudi dopolnimo zato, da bo zelo jasno zapisano, da se za njih nič ne spreminja. Tisto, kar se pa spreminja in kar je po moji oceni prav, da se spreminja je pa to, da se zasebne vrtce na nek način v bistvu opolnomoči s tem, da pripravijo programe, ki jih bo potrdil strokovni svet za splošno izobraževanje, seveda v kolikor želijo biti financirani iz javnih sredstev. Ves čas se manipulira z besedami, češ ukinjamo vrtce. Ni res, vrtci lahko prosto delujejo naprej, to bo njihova odločitev. Tudi izpostavil sem primer vrtca Zavoda G-Rega, ki izvaja, bom rekel, nekako športni vrtec, športni program, jaz sem tudi pač športnik in mi je zelo blizu ta ideja o tem, ne. Res pa je, da je kar dostikrat zelo jasno povedal, češ kako je apolitičen - zdaj, če se nekdo ponudi za snemati video za SDS stranko, pa sodeluje na SDS tiskovni konferenci, zelo težko jaz opredelim, da bi bil nekdo tako apolitičen, ampak pustimo to na stran. Jaz verjamem, da nekdo, ki bo izvajal takšen program in ga bo znal prirediti znotraj tistih pravil, ki je potrebno, bo dobil s strani strokovnega sveta za splošno izobraževanje pozitivno mnenje. In to je v zakonu napisano. Torej pogoj za to, da ti lahko sodeluješ v tem javnem, ne bom rekel natečaju, ampak v tistem ki sufrira javna sredstva, je najprej, da zadovoljiš seveda vpis v razvid, kar je pogojeno z infrastrukturo, s kadrom, opremo in nenazadnje s programom, ki ga mora potrditi strokovni svet za splošno izobraževanje. Zdaj, strokovni svet za splošno izobraževanje ni kar nekdo tako v tri dni, 27 članov ima in prihajajo z različnih področij, s področja predšolske vzgoje, osnovnošolske vzgoje in iz univerzitetnega izobraževanja. Tako da jaz mislim, da tu, kar se tiče stroke, je zadeva pokrita in v to ne bi vstopal. Tako da vsi tisti vrtci zasebni, ki želijo zdaj nas prepričati, kako jih hočemo uničiti, ni res. Mi jim dajemo možnost, da svoje programe uredijo do te mere, da bodo šli skozi strokovni svet. In potem seveda bo tudi marsikaj odvisno od koncesij, ki so tudi opredeljene znotraj tega zakona, kjer je tudi opredeljeno, da se koncesije podeljujejo od 7 do 15 let. Prej je bilo vprašanje s strani Dimičeve, kaj pa s tistimi, ki jim konča koncesija pri letu 2031; seveda, če bodo zadostili pogojem in ki jih bo strokovni svet potrjeval in bodo dobili pozitivno mnenje potem, če bo potreba, seveda se bo razpisala koncesija. S tem ne vidim nobenih težav, vendar, oprostite, če ne bodo zadostili pogojem, ki jih bo strokovni svet zahteval, potem se nimamo o čem pogovarjati, ker potem so dejansko čisti zasebniki, ne. In kakor sem iz razprave sam tudi dojel, to ste poudarjali popolnoma vsi poslanci iz opozicije na matičnem delovnem telesu, češ kako imajo oni dobre programe, potem sploh ne vidim jaz nekih težav, ker potemtakem verjamem, da bodo njihovi programi šli skozi strokovni svet, dobili pozitivno mnenje in bo to podlaga za to, da lahko eventuelno kasneje tudi kandidirajo za prejemanje javnih sredstev. Opazka s strani poslanca Lisca, češ komunistični manifest pa ne vem kaj še zraven. Sam nisem bil nikoli član komunistične partije, nisem ne zdaj in tudi ne bom, tako da če me želite s tem povezati, pomeni, da želite zavajati javnost, kar nenazadnje ni korektno, sploh pa v enem hramu demokracije, v katerem smo. Pravite, da trenutno sistem deluje. Da, ampak potem se vprašam jaz, glede na to, da ste vi večkrat sklicevali seje na temo v bistvu nasilja v šoli in tako dalje, veste, temelji se postavljajo v vrtcu, temelji razvoj otrok se postavljajo v vrtcu zato je pomembno, da so tam trdni temelji. Trdni temelji bodo pa takrat, kadar bomo vzgojiteljicam, pomočnicam vzgojiteljicam in vsem strokovnim kadrom zagotovili adekvatne pogoje za to, da bodo lahko se oni dejansko ukvarjali s svojimi otroci, ki jih imajo tam. In opazka je bila, češ glede na demografsko sliko pa vse, saj de facto, kar se tiče normativa fleksibilnega, ni nikoli teh otrok toliko, kolikor je normativ, zaradi tega, ker so kar precej bolani, ampak mislim, da je takrat predstavnica vrtcev Slovenije zelo jasno povedala, da, ampak če so bolani otroci, so bolani tudi vzgojiteljice in vzgojitelji in strokovni kader, ker to je čisto nekaj normalnega - otroka, ki je bolan, seveda stisneš k sebi, ne, ga ne pustiš kar tam nekje na strani in počakaš, da pridejo starši. In če imaš kontakt, je velika verjetnost, da boš tudi ti seveda zbolel. Tako da če gre zadeva v minus na eni strani, gre zagotovo v minus tudi v drugi strani. Mislim, da je čas, da kar se tiče stvari javnega sistema predšolskega uredimo na ta način, da bodo zelo jasna pravila. Ta zakon pelje v tej smeri. Morebiti je kakšno stvar še za amandmirati za tretje branje, drugače pa jaz ne vidim težav, jaz bom ta zakon seveda podprl. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Naslednja dobi besedo gospa Vera Granfol.

VERA GRANFOL (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo.

Moram reči, da sem pozorno poslušala razprave na strani opozicije, jaz tako rada rečem, na desni tribuni. Precej dramatičnih nastopov je bilo, me je kar mikalo, da bi vzela abonma za prvo vrsto. Torej kar nekaj retoričnih piruet in škoda, da pred parlamentom ne delijo kokic.

Toliko, toliko dramatiziranja pri tako resni temi, kot je Zakon o vrtcih, se mi zdi nedopustno. Ko sem poslušala opozicijo se mi je zdelo, kot da so javni vrtci nekaj drugotnega. Kar tako zelo, ne vem, če ste se zavedali ob tem, ko ste razpravljali, tako zelo ste favorizirali zasebne vrtce. In potem, bilo je nekaj metafor, bom jaz tole zdaj žogico malo vrnila. Namreč, v javnih vrtcih ne rastejo le bukve.

Javni vrtci imajo zelo bogat kurikulum in niti pod razno niso odraz socialističnega sistema, ampak gredo zelo, zelo v korak s časom. Dajali ste vtis, kot da javni vrtci niso naložba v prihodnost. Pa da ne bi mislili narobe, nič, popolnoma nič nimam proti zasebnim vrtcem. Nasprotno, zdijo se mi vsekakor obogatitev v tem sistemu predšolske vzgoje.

Zdaj takole, zasebnim vrtcem, ki delujejo skladno s standardi javno veljavnega kurikuluma, se daje možnost, da možnost financiranja še pet let, se pravi do leta 2030. Hkrati pa se jim omogoča, da lahko poleg tega nacionalnega kurikuluma in pa seveda visokih standardov, ki jih pričakujemo od vseh vrtcev, da dajo tudi dodano vrednost in ponudijo lastne vsebine, kot so na primer, ne vem, raznorazna, inovativni pedagoški pristopi ali pa več gibalnih dejavnosti ali pa bilingvalnost, več poudarka na jezik, umetnost in tako dalje. In potem res ne vidim zadržkov, da ne bi bili ponovno potrjeni. Seveda se pričakuje torej visoka kakovost in pa dovoljenja za redne inšpekcijske preglede. Program mora pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Vemo pa, da merila in kriterije oblikuje minister, pristojen za predšolsko vzgojo. Zdi se mi prav, ko govorimo o zasebnih vrtcih, da bi se vanje vključevalo, vključevalo tudi otroke iz ranljivih skupin, da bi se omogočila socialna pravičnost. Res pa je, da lahko občina zavrne financiranje na podlagi ocene o demografskih gibanjih, če se pojavi dovolj prostih mest v javnih vrtcih za otroke, ki imajo stalno bivališče v tej občini.

Torej sama, kot smo danes tudi že nekajkrat slišali, osebno podpiram možnost izbire. Starši lahko izberejo programe, ki najbolj ustrezajo razvojni, razvojnim potrebam otroka. Hkrati se strinjam tudi, da so zasebni vrtci tisti, ki dopolnjujejo javni sistem in hkrati spodbujajo tudi konkurenčnost, kar je seveda za razvoj in napredek sleherne družbe pomembno. Ja, v prvi vrsti podpiram javne vrtce, torej podpiram pa tudi kvalitetne zasebne vrtce, ki poleg že naštetega spodbujajo dobre odnose, prijateljstvo, odgovornost, spoštljivost, ki navajajo otroke na reševanje problemov, na kritičnost, ne na kritizerstvo - tega je namreč v naši družbi vse preveč. Zavedamo se ali pa se moramo zavedati, da tako vrtec, kjer se odvija sekundarna socializacija, kakor tudi družina, kjer se odvija primarna socializacija postavljata temelje za celostni razvoj otroka tako na socialnem, čustvenem, kognitivnem, ustvarjalnem, gibalnem in seveda še kakšnem področju. Otrok v vrtcu pridobiva tudi osnovne veščine, ki ga spremljajo, potem skozi celo življenje. Torej, vrtci v naši družbi, predšolska vzgoja v naši družbi je zelo pomembna in zato je zelo pomemben tudi odnos družbe, s tem seveda tudi odnos odločevalcev do predšolske vzgoje. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Sprašujem, če želi še kdo pri 1. členu in amandmaju razpravljati? Minister? Izvolite, doktor Vinko Logaj, imate besedo.

DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje): Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci.

Najprej želim povedati, da očitkov, ki so bili usmerjeni neposredno vame in nimajo povezave s točko dnevnega reda, nikakor ne morem sprejeti. Ne bom se pa tudi do njih opredeljeval. Ne bom zahajal v razpravo o ideologiji. Bi pa želel navesti nekaj dejstev v zvezi s predlogom novele zakona. In dejstev tudi, ki izhajajo iz usklajenih koalicijskih predlogov.

Najprej bi rad še zanikal očitke o neresničnem navajanju podatkov in o boju proti zasebnikom. Nikakor ne gre pri tej noveli zakona za drugo kot za jasno urejanje predšolske vzgoje, tako na področju javnega kot tudi na področju zasebnega. Pa morda najprej nekaj besed o koncesiji. Za to, da ne bi prišlo do tega, da bi starši na kakšnem delu občine ali v kraju ali naselju ali v ožjem delu občine, ostali brez možnosti predšolske vzgoje oziroma brez prostora za izvajanje predšolske vzgoje, je v zakonu predvideno, na kakšen način se podeljujejo koncesije, kdaj se javna mreža dopolni s koncesijo. Takrat zasebnik koncesionar torej vstopi v izvajanje javne mreže z javnim kurikulum, ki je sprejet na nacionalni ravni. In sicer kadar gre za negativne demografske trende, takrat ni možnosti razpisa koncesije na posameznih področjih, torej v kraju naselje ali ožjem delu občine ali za ožji del občine. Kadar pa gre za demografsko rast in kažejo podatki torej, da bi bilo treba dopolniti javno mrežo z oddajo koncesije, ki je mimogrede tudi za zasebnika, potem sto procentno financirana, takrat pa je to možno storiti. Nekaj besed o tem znamenitem, to se je sedaj razširilo v javnosti fleksibilnem normativu. Namreč tisto, kar želim povedati, da prosta mesta resnično niso enakomerno porazdeljena po slovenskem prostoru. Številke, ki jih največkrat uporabljamo, so povprečja. Povprečja na ravni države pa marsikdaj tudi povprečja na ravni regije in od 15. 9. 2024 do zadnjega zajema podatkov 15. 9. 2025 se je v vrtcih zmanjšalo število otrok za 5881 in trende poznamo. To je tudi razlog, zaradi katerega je potrebno določene stvari tudi urejati. Če je bilo 2003, ko je začel začela veljati izjema v zakonu za odstopanje od normativa plus 2, potem je po več kot 20, po 22 letih utemeljen razmislek, da se po 27 letih zaradi reagiranja tudi na dejansko stanje tako pri številu otrok kot na drugi strani na reagiranje na zahtevnost dela v vrtcih in tudi zahteve staršev, ki vključujejo otroke v vrtcu vrnemo na sprejeti normativ, na sprejeti normativ od leta 1995 naprej in na osnovi tega gradiva so bili zgrajeni tudi predšolski objekti za predšolsko vzgojo. Seveda pa to ni možno ravno zaradi številk, ki sem jih prej navajal storiti. Letos ali 1. 9. 2026, ampak je to v noveli zakona predvideno za 1. september 2030.

Naslednja zadeva, ki bi jo želel pojasniti v zvezi z diskusijo in vprašanji, da ima 67 procentov zasebnih vrtcev, ki trenutno izvajajo svojo dejavnost, višjo ceno kot javni vrtci med 10 in 29 procenti v povprečju. Da je struktura staršev glede v zasebnih vrtcih, glede na strukturo v javnih vrtcih v povprečju za en dohodkovni razred boljše. In zdaj, če pogledamo v relaciji ali pa do pravičnosti v sistemu, če gre za višje cene, hkrati pa za izvajanje enakega programa, kot se izvaja v javnih vrtcih, potem smo najbrž dolžni odreagirati. In sicer na način, da lahko vsi tisti, ki danes izvajajo dejavnost zasebnih vrtcev, svojo dejavnost dopolnijo oziroma svoj program dopolnijo, spremenijo. pripravijo, da bodo lahko čez pet let vstopili s širšo programsko ponudbo, s svojim programom, ki bo imel javno veljavnost, ki jo bo pridobil na strokovnem svetu. Kar pomeni, da izpolni določena merila in kriterije, ki so že v noveli zakona določena in dodatna merila znotraj okvirja, ki ga sam zakon določa. Takšnih vrtcev je v tem trenutku 58. 58 vrtcev od 94 zasebnih vrtcev izvaja javni kurikulum. Zato urejamo sistem. Torej, da zagotovimo, da tisti vrtci, ki bodo izvajali zasebni program z javno veljavnostjo resnično participirajo k programski popestritvi in večji raznolikosti programske ponudbe v slovenskem predšolskem prostoru.

In če mi dovolite, da ne bi vnašali dvoma staršem v okolje in širši javnosti želim na zelo preprost način povzeti, kaj je tisto, kar ureja novela zakona v relaciji do financiranja, do delovanja javnih vrtcev in delovanja zasebnih vrtcev. Vsi zasebni vrtci bodo po predlogu, ki je spremenjen tudi z amandmajem, lahko svojo dejavnost izvajali do 31. avgusta 2030 brez vsake spremembe. Če bodo v tem času od začetka veljavnosti novele zakona do 31. avgusta 2030 vseh teh 58 vrtcev pridobilo na strokovnem svetu javno veljavnost svojega programa, ne nacionalnega kurikula, s čimer bodo popestrili ponudbo v mreži vrtcev, potem bodo ta svoj program z javno veljavnostjo lahko izvajali nemoteno naprej, tako kot danes izvajajo javni kurikul, vendar po letu 2030 svoj program z javno veljavnostjo. Pri tem lahko povem, da vrtci, ki že izvajajo program po pedagoško posebnih pedagoških načelih, ki jim je priznana javna veljavnost, ne bodo doživeli nobene spremembe. Gre vse naprej, torej do 2030 in po letu 2030 naprej tudi. Novonastalim vrtcem, tu pa gre za spremembo, tisti, ki bodo po veljavnosti zakona želeli ustanoviti zasebni vrtec in z njim vstopiti na predšolski, z dejavnostjo vstopiti v predšolski prostor bodo to lahko storili, če bodo izpolnili pogoje za vpis v razvid in če bodo pridobili javno veljavnost svojega programa. Do 85 procentnega financiranja bodo pa upravičeni takrat, če občina ne bo sprejela sklepa za obdobje petih let glede ne financiranja 85 procentnega ne financiranja. Torej še enkrat, za 58 znotraj vseh zasebnih vrtcev, ki izvajajo javni kurikul, če izpolnijo procedure, se ničesar ne spremeni. Za tiste, ki bodo vstopili v sistem. Bo pa imela lokalna skupnost skladno z izvirno pristojnostjo možnost tudi sprejeti sklep, da zaradi demografije, to tudi piše, zaradi negativnih demografskih trendov ne bo dodatno 85 procentno financiranja novonastalih zasebnih vrtcev s svojim programom in pa javno veljavnostjo. Na ta način verjamem, da so v čistopisu predloga novele, če bo tudi sprejeta, sistemsko urejene stvari za izvajanje javnega kurikula, kurikuluma za vrtce, ki je nacionalni kurikul v javnih vrtcih in za izvajanje programov, zasebnih programov javnih vrtcev, ki bodo pridobili javno veljavnost. Pridobitev javne veljavnosti je pa potrebna zato, da se postavijo določeni kriteriji za zagotavljanje kakovosti predšolske vzgoje, s tem pa za zaščito otrok in staršev.

Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Sprašujem, če želi pri 1. členu ... Postopkovno, gospa Alenka Jeraj, izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Saj to je tisto, kar mi očitamo, a ne. Sistem zdaj funkcionira. Zakaj nove procedure, zakaj novo kompliciranje? Ker vi ste zasebnim vrtcem enkrat že podelili možnost, da izvajajo svojo dejavnost.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: To ni bilo postopkovno.

Sprašujem, če želi še kdo pri 1. členu in amandmaju razpravljati. Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo pri tem členu.

V razpravo dajem 2. člen ter amandma Poslanske skupine Nove Slovenije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Amandma Poslanske skupine Nova Slovenija k 3. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 19. členu, zato bomo o vseh amandmajih k tema členoma razpravljali skupaj. V razpravo torej dajem 3. in 19. člen ter amandma Poslanske skupine Nove Slovenije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni želje po razpravi, zato zaključujem razpravo.

Amandma Poslanske skupine Nova Slovenija k 11. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 18.a členu, zato bomo o vseh amandmajih k tema členoma razpravljali skupaj. V razpravo torej dajem 11. in 18.a člen ter amandma Poslanske skupine Nove Slovenije in amandma poslanskih skupin Svoboda in SD k 11. členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni želje po razpravi, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 17. člen ter amandma Poslanske skupine Nova Slovenija in amandma poslanskih skupin Svoboda in SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni želje po razpravi, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem amandma poslanskih skupin Svoboda in SD za novi, 17.a člen. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni želje po razpravi, zato zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU PROSTORA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Jožetu Novaku, ministru za naravne vire in prostor. Izvolite. Prosim za mir v dvorani.

JOŽE NOVAK (minister za naravne vire in prostor): Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.

Novela Zakona o urejanju prostora je pripravljena z namenom, da bomo bolj učinkovito upravljali s prostorom, da bomo bolj optimizirali in poenostavili pripravo državnih in občinskih prostorskih načrtov, urejali in izboljšali ureditev na področju urejanja stavbnih zemljišč ter odpravili nekatere druge probleme, ki jih imajo ljudje in investitorji v zvezi z urejanjem prostora in graditvi. Današnje stanje, tako smo ugotovili na ministrstvu pa tudi z zbornicami in poslanci, ko smo govorili na odboru za infrastrukturo, je zelo zapleteno zaradi različnih dogodkov v preteklosti in ni učinkovito in zaradi tega terja veliko spremembe. Iz tega naslova sem napovedal, da bi dejansko morali tudi po tem, ko smo dobili nekatera priporočila Ustavnega sodišča in to, dejansko na novo pripraviti skupen zakon o urejanju prostora in graditvi, kjer bi seveda morali urediti ne dvojnega, ampak samo enoten postopek in omogočiti ljudem, da bodo hitreje prišli do odločitev pri svojih, bom rekel, namerah za gradnjo ali kako drugače. Tako celovita ureditev seveda terja cel mandat, zato predlagam in napovedujem, da bo to potrebno iti v prihodnjem letu, v prihodnjem mandatu. Zlasti pa tudi razmislek, ki ga je Ustavno sodišče dalo na misel, da na področju urejanja prostora naredimo tudi možnost varstva na, posameznih pritožb na prostorske akte, ne samo na Ustavno sodišče, pa bolj učinkovito. To pa terja tudi razmislek o tem, ali bodo gradbeno dovoljenje ostalo na upravnih enotah ali na občinah, kako drugače, kar seveda moramo povezati, tako kot je Ustavno sodišče reklo, tudi ta del. O tem celovitem urejanju za danes zadosti.

Kaj pa smo pripravili v tem delu? Najprej, omogočili smo protestne sanacije stavb in prilagoditev zahtevam glede univerzalne dostopnosti zlasti gibalno oviranim skupinam. Ni treba spreminjati občinskega načrta, če se bo nekateri objekti statično okrepili, ojačali zidovi na bruto površinah.

S tem smo olajšali predvsem tistim, ki so na potresu nevarnem območju Ljubljane, Posočja in še kje drugje, zlasti pa v mestih, ker so seveda večje stavbe. Na ta način bomo praktično omogočili. Tam, kjer pa bodo morali zaradi tega razširiti posamezne površine, dodatne, pa smo uvedli en princip tako imenovane ciljne spremembe občinskega plana, ki ga lahko sprejmejo po bistveno krajšem postopku.

Pri teh učinkovitejšem postopku priprave prostorskih načrtov so trije ključni elementi, ki jih postavljamo v zakon. V 30 dneh morajo nosilci urejanja prostora dat soglasja, mnenja ali karkoli že imamo predpisano, če ne, se šteje, da je dano. Ta presunkcija je seveda ključnega pomena, zato ker so zdaj čakali mesece in leta, da so nekateri dobili in seveda nikamor nismo prišli do tega. Seveda, k temu bo seveda pomembno pripomogla tudi uvajanje medresorske skupine, ki jo po novem vodi minister za prostor in ima tudi določeno odgovornost in moč, da pomaga občinam in ostalim, da hitreje sprejmejo. Če rečemo o prostorskem načrtu, bo zakon zdaj omogočil, da lahko občinski plan sprejmemo v enem do dveh letih in ne deset let ali več let, kot ga nekatere občine opravljajo, zaradi težav s posameznimi nosilci urejanja prostora ali pa tudi sami.

Nadalje, imamo dobre izkušnje iz Zakona o obnovi po poplavah, zato smo to ciljno spremembo občinskih planov dali tukaj in do 5 tisoč m2 lahko na občinah spremenijo, brez, da bodo celovito urejali prostor, ampak samo tiste dele, ki so postavljeni. Drugo, dali smo možnost, da tam, kjer se pripravljajo OPPN-ji, ti podrobnejši prostorski načrti, se istočasno ta idejni projekt smatra tudi kot dokumentacija za gradbeno dovoljenje / znak za konec razprave/ in je sočasno eno mnenje za vse.

Nadalje, izboljšali smo rešitve v zvezi s komunalnim opremljanjem, je lahko sestavni del program tudi OPPN-ja in nekatere objekte lahko občina določi za oprostitev komunalnega prispevka, kot so na javna najemna stanovanja, gasilski objekti, objekti za zaščito in reševanje. Učinkovitejša bo tudi lahko ta zemljiška politika občin. Obvezno se pripravi načrt preskrbe z zemljišči, obvezen je tudi obračun takse za / znak za konec razprave/ / nerazumljivo/ najbolj opremljena stavbna zemljišča. Lažja bo tudi zaposlitev nekaterih urbanistov, ki nimajo, bom rekel, opravljenih nalog. Iz vsega tega je, če povzamem, je za ljudi pomembno to, da bomo lahko v bistveno krajšem času in z večjo odgovornostjo in tudi pripravili posamezne stvari. Glede na samo obravnavo, tudi na odborih se zahvaljujem za konstruktivno sodelovanje vseh poslancev in smo prišli tudi z določenimi rešitvami, ki so amandmaji vključeni, odbora in predlagam, da če bodo o dopolnjenem predlogu zakona sprejeti amandmaji v manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, da Državni zbor v skladu z 138. členom Poslovnika na isti seji opravi tudi tretjo obravnavo predloga zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Tomažu Lahu.