Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam s 113. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 113. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v petek, 12. septembra. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje vaših glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. / znak za začetek seje/ To je pa bila moja napaka, se opravičujem.

Glasujemo. 63 poslank in poslancev je prisotnih, 43 jih je glasovalo za, proti pa 7.

(Za je glasovalo 43.)(Proti 7.)

Ugotavljam, da je dnevni red 113. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA, predlog katerega je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

In za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade Luki Mescu, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, izvolite.

LUKA MESEC (minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti): Hvala lepa, predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je druga obravnava predloga sprememb pokojninske in invalidske zakonodaje, torej pokojninske reforme. Ta reforma je ena od temeljnih ne samo za to Vlado ampak za državo kot tako. Pokojninski sistem v Sloveniji je star že preko 100 let in je eden od najstarejših stebrov te države. Pokojninski sistem je prav tako izjemno pomemben za družbeno kohezivnost. Letno vplačniki vplačamo, upokojenci pa prejmejo preko 8,5 milijard evrov, deloma preko proračuna, večinoma pa preko ZPIZ. V kolikor se družba ne more dogovoriti o stvari, kot je bodoče financiranje pokojninskega sistema, zaide v velike težave. To lahko pogledamo na primeru Francije, kjer je pokojninska reforma oziroma njeno splošno nesprejetje že nekaj let eden od glavnih motorjev družbene in politične krize, ki jo država doživlja. Pri nas smo za to vse naredili, da gremo po obratni poti. Najprej smo s socialnimi partnerji delali skoraj eno leto, da smo prišli do konsenza med Vlado, predstavniki zaposlenih in predstavniki gospodarstva.

Nato smo se izdatno pogovarjali tudi z upokojenci in tudi z njimi dosegli konsenz in nazadnje poskušali se dogovoriti tudi s parlamentarno opozicijo. Namreč pokojninska zakonodaja je lahko uspešna le, če jo sprejema najširša družbena večina in na ta način doseže zaupanje v pokojninski sistem, zaupanje tistih, ki pokojnine že prejemajo ali pa se bodo v kratkem upokojili, da lahko na pokojninski sistem računajo in zaupanje mlajših generacij, da bo ta pokojninski sistem, v katerega vplačujejo, vplačujemo desetletja, koristil tudi njim oziroma nam. V kolikor tega zaupanja ni, se lahko pokojninski sistem zelo hitro začne podirati, namreč če nimamo medgeneracijskega dogovora med vplačniki in tistimi, ki pokojnine prejemajo, ta sistem zaide v krizo.

Zdaj, če na kratko predstavim, zakaj je pokojninska reforma potrebna. V najširšem pomenu besede je razlog za pokojninsko reformo staranje prebivalstva. Kar pomeni, živimo dlje, vsako leto se pričakovana življenjska doba podaljša za leto ali dve, imamo pa iz generacije v generacijo manj otrok, torej so generacije bodočih vplačnikov manjše. Če danes enega upokojenca podpira pet aktivno zaposlenih, se nam slika slabša, da bo čez 30 let na enega upokojenca prišlo samo še prišli samo še trije aktivno zaposleni. Zato je treba izvajati reformo predvsem v smislu, da se nekoliko podaljšuje delovno aktivnost. Mi smo k temu pristopili deloma z administrativnim podaljševanjem starosti. spodnja meja gre iz 60 na 62, zgornja meja pa iz 65 na 67 let. In pa seveda nagovarjamo ljudi z mehkimi ukrepi, da bi delali dlje. Če se upokojenec ali upok..., oziroma če se zaposlen ali zaposlena, ki je že izpolnil 40 let, odloči, da bi delal leto, dve ali tri dlje, bo nagrajen s tremi dodatnimi odmernimi odstotki vsako leto in pa 40 odstotki pokojnine, ki jo lahko prejema ob plači. Ob tem smo v Zakonu o urejanju trga dela, ki je bil sprejet kot spremljevalni ukrep pokojninske reforme, sprejeli tudi druge inovativne ukrepe, kot je recimo sistem 80:90:100, kar pomeni, da se bodo starejši delavci lahko dogovorili s svojimi delodajalci, da bodo si skrajšali delovnik na 80 procentov časa, za to prejeli 90 odstotkov plače, država pa bo pomagala, da bo jim priznano 100 odstotkov plačanih prispevkov. Ključno je namreč, da poskušamo ljudi nagovoriti, da v teh kritičnih letih pred zdajšnjo upokojitvijo nekoliko podaljšamo starost in s tem blagajno naredimo bolj vzdržno. Toliko na kratko.

Na koncu pa bi v imenu Vlade Republike Slovenije kot predlagatelja zakona na podlagi 138. člena Poslovnika Državnega zbora zaprosil Državni zbor, da sklene, da bo na isti seji opravil tudi tretjo obravnavo predloga zakona, seveda ob pogoju, da bodo v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga. Za sodelovanje, debato in podporo se vam najlepše zahvaljujem.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku odbora, Milanu Jakopoviču, izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 40. seji kot matično delovno telo obravnaval novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V dopolnilni obrazložitvi predlagatelja je predstavnica Zakonodajno-pravne službe pojasnila, da gre za zahtevno in obširno materijo, zaradi česar je tudi pripomb Zakonodajno-pravne službe veliko.

Predstavila je ključne poudarke iz pisnega mnenja in povedala, da je veliko pripomb iz pisnega mnenja upoštevanih v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Ne pa vse. Predstavnik Državnega sveta je predstavil njihovo pisno mnenje, izpostavil ključne poudarke iz razprave ter pojasnil, da Državni svet predlog zakona podpira. Stališča k predlogu zakona so predstavili tudi drugi vabljeni na sejo. Predstavniki sindikalnih central, članic Ekonomsko-socialnega sveta, ki so predlog zakona podprle, so se strinjali, da je pokojninska reforma potrebna zaradi demografskih sprememb in finančne vzdržnosti pokojninskega sistema. Poudarili so pomen socialnega dialoga ter izpostavili, da je predlog zakona kompromis in rezultat pogajanj, v katerih so bili upoštevani različni interesi. Predstavnik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, ki predloga zakona ni podprla, je pojasnil, da gre za poslabšanje pogojev upokojevanja, ki so za nekatere skupine delavcev že zdaj pretežki. Predlogu zakona so nasprotovali tudi v Delavski koaliciji. Predstavnik Mladinskega sveta Slovenije in predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije sta predlog zakona podprla. V Dijaški organizaciji Slovenije pa so ocenili, da je pokojninska reforma korektna do vseh generacij. V razpravi je večina članic in članov odbora izrazila podporo predlogu zakona. Izpostavili so njegove pozitivne plati in pojasnili, da predlog zakona omogoča znižanje starostne meje za tiste, ki so delali že zelo mladi, skrbeli za otroke ali služili vojaški rok. Zvišale se bodo invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter uvedel letni zimski dodatek. Pozdravili so dogovor, da 40 let pokojninske dobe zadošča za starostno upokojitev in prejemanje dostojne pokojnine. Pri podaljševanju referenčnega obdobja za pokojninsko osnovo na 40 let pa so pojasnili, da se bo ta ureditev uveljavila postopno, kar bo omililo morebitne negativne posledice. Podaljšanje referenčnega obdobja pa je potrebno, saj je ena večjih anomalij veljavnega pokojninskega sistema ravno možnost, da ljudje vplačujejo višje prispevke v pokojninsko blagajno le za določeno referenčno obdobje. Članice in člani odbora, ki predloga zakona niso podprli, vendar mu niso nasprotovali, so poudarili, da obravnavane zakonske spremembe ne predstavljajo reforme in da se z njimi slabša položaj upokojencev. V zvezi z dostojnimi pokojninami so pojasnili, da te v prvi vrsti zagotavljajo dostojne plače, ki v Sloveniji rastejo bistveno prepočasi. Na stabilnost pokojninske blagajne vpliva tudi bruto družbeni proizvod, izdatki za pokojnine pa se bodo glede na starost našega prebivalstva v prihodnjih letih višali, česar ni možno spregledati, upoštevaje dejstvo, da je bilo lani v Sloveniji rojenih le okoli 16 tisoč otrok. Ključ do dostojnih pokojnin in stabilnosti pokojninske blagajne je tudi v ustrezni ekonomski in davčni politiki, kot je na primer znižanje obremenitve na plače ali uspešnost pri črpanju evropskih sredstev. Niso se strinjali s trditvami, da bodo pokojnine zaradi višjega odmernega odstotka višje, saj je treba upoštevati tudi podaljšanje referenčnega obdobja s 24 na 40 let, kar predstavlja eno večjih neznank. Zato so predlagali, da se iz obdobja za izračun pokojninske osnove namesto predlaganih pet let, izloči deset najmanj ugodnih let.

Odbor je po zaključeni razpravi glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel, sprejeti amandmaji pa so vključeni v dopolnjen predlog zakona, hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Ker je Državni zbor na 105. izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna in prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 20. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Je morda interes za razpravo, je interes? (Da.) Aha, dobro, potem pa vas prosim za prijavo. Prosim za prijavo.

Imamo šest prijavljenih razpravljavcev. Kolega Milan Jakopovič je prvi, za njim dobi besedo kolega Janez Cigler Kralj, izvolite.

MILAN JAKOPOVIČ (PS Levica): Hvala lepa.

Bom na začetku se poslužil proceduralnega, proceduralne navade, da malce širše naslovim zadevo. Nihče zjutraj ne vstane in si nekako reče, uh, danes si pa res želim delati reformo, pokojninsko sploh. Ni je fajn imeti, ni je fajn delati, ni fajn čutiti razlogov zanjo, ne, še manj pa je fajn čutiti posledice, če jo ne naredimo.

Reforme se ne sprejema zato, ker bi jo kdo želel, ampak zato, ker je potrebna in če jo je potrebno sprejeti, potem je bolje, da jo sprejmemo tako, da bo pravična, socialna in konec koncev usklajena z ljudmi. Jaz menim, da smo se približali temu najbolje, kot je v dani situaciji možno, da na koncu to reformo tudi sprejmemo. In zdaj ta reforma ni nek enostranski akt, kot se mogoče v nekih delih poskuša predstaviti, ampak je rezultat socialnega dialoga, širokega socialnega dialoga. Najprej seveda na samem začetku je bilo potrebno doreči osnovna izhodišča, ki so bila, kot vemo, postavljena v prejšnji vladi in kot smo ugotovili zelo hitro, niso odražala realnega stanja. In nastal je nek okvir reforme, ki je potem šel skozi socialno ekonomski svet, hkrati pa se je, seveda, vključevalo tudi vse različne relevantne deležnike. Tudi opozicijo, kamor se je prišlo predstaviti takratni začetni okvir te reforme in je bilo zaželeno, da se podajo in predlogi in pogledi, kar žal seveda nismo dobili. In imamo nekako situacijo, kjer je opozicija v svojem prejšnjem mandatu dala zavezo za precej varčevalno reformo, ki bi v končni fazi pomenila kar konkretno zvišanje tako upokojitvene starosti kot delovne dobe, kar pa se je potem, kot rečeno, v precej napornih pogajanjih na evropski ravni hvala bogu spremenilo.

Kakorkoli, vsemu temu so sledila intenzivna pogajanja na ESS, kamor, kot vemo, so vključene vse sindikalne centrale in delodajalci. Jaz tukaj se mogoče strinjam z Zvezo društev upokojencev, da bi v prihodnje pogledali to članstvo v Socialno-ekonomskem svetu in mogoče tudi razširili na tiste deležnike, ki se jih obravnavana zadeva dotika. Tako da razumem njihov mogoče slabo voljo, da niso bili vključeni v Socialno-ekonomski svet. So bili pa seveda vključeni ob tem osnovnem pogajanju v pogovore in dogovore. V končni fazi je dogovor podpisali šest sindikalnih central od sedmih. To je kompromis, v katerem, ja, ni noben dobil tistega vsega, kar je želel, ampak v končni fazi so vsi dobili nekaj. In s tem, kar je bistveno tukaj poudariti je, da se bodo vse te spremembe uvajale postopno. Mi smo v preteklosti imeli reforme, ki so nekako stopile v veljavo čez noč, kar je pomenilo določen šok. Tokrat se spremembe uvajajo zelo postopno.

Če se dotaknem zgolj nekaj teh rešitev, ki jih prinaša reforma. Odmera za 40 let dela se postopno zvišuje na 70 odstotkov, za daljše delo od zahtevanega pa celo skoraj na 80 odstotkov, kar pomeni konkreten dvig za vse, ki so oziroma bodo delali dolgo oziroma teh 40 let pravičnejši izračun.

Zdaj, osnova, ja. Ne bo več 24 najboljših zaporednih let, ampak 40 let -5 let najslabših. To je 35. S tem nekako sam sistem bolj sledi dejanskim vplačanim prispevkom. Hkrati pa se znotraj sistema ščiti tiste, ki so imeli vmes obdobje brezposelnosti ali pa skrbi za otroke. Tako je po mojem mnenju nov izračun pravičnejši in bo večini prinesel višjo osnovo. Potrebno je to podaljšanje referenčnega obdobja, predvsem, ker gre za eno večjih anomalij v tem veljavnem pokojninskem sistemu, ker se znotraj tega sistema omogoča, da marsikdo plačuje zgolj tisti zahteven del višje prispevke, vse ostalo pa minimalne in pridemo na koncu do nekega absurda, kjer nekdo, ki redno 40 let plačuje prispevke, na koncu dobi manj kot nekdo, ki je zgolj en del plačeval višje, potem pa minimalne in to seveda ni prav.

Imamo, ja, dvig starostne meje na 62 let, kot sem že rekel, ta del je postopen po tri mesece na leto od 2028, kar pomeni, da bomo dejansko na to starost prišli leta 2035. Tisto, kar je bistveno znotraj tega je pomembno poudariti, da se je kot pogoj ohranilo 40 let delovne dobe in hkrati, če si začel delati pred 20 letom lahko to starost znižaš. In če dam primer, nekdo, ki se je zaposlil pri 18 letih, danes danes se zaposluje z 42 leti delovne dobe in 60 leti in tako tudi ostaja. Po novem sistemu bo prav tako delal 42 let in se upokojil s 60 leti. S tem, da bo za vsako leto, kar bo več od 40 dobil tri odstotne točke višji odmerni odstotek. Zdaj trenutno je ta del, mislim, da na 1,36. Tako da zdaj trditev, da bodo vsi morali delati dlje, preprosto ne drži, ker je to seveda tudi odvisno od tega, kdaj nekdo stopi na trg dela. Že danes vsi tisti, ki vstopajo na trg dela z 22 in več leti, delajo pač več kot 60, se upokojujejo pri več kot 60 letih starosti, če izpolnjuje ta 40 let. Zdaj, tisto, kar je pomembno znotraj tega, je zaščita ranljivih. Invalidske pokojnine rastejo iz 41 odstotka na 50 najnižje osnove. Mi vemo, da smo iz opozicije imeli predloge, ki so bili celo nižji od tega. Vdovske in družinske pokojnine se že zdaj takoj zvišajo za dodatnih pet odstotnih točk in potem od 2027 dalje trajno dosežejo, ne vem, 80, 90 oziroma 100 odstotkov. Letni dodatek se sistemsko ureja v petih razredih, prvič pa se uvaja tudi zimski dodatek. To pomeni sistemsko na začetku 150 evrov do leta 2030, ko bo ta dodatek 250 in se bo potem usklajeval z inflacijo.

Ja, če zaključim, ta reforma seveda ni popolna, je kompromis, ampak je v končni fazi boljša od vseh prejšnjih. Zagotavlja višje odmere, boljšo zaščito ranljivih in tudi nenazadnje stabilnost sistema, ki pomeni predvsem zaupanje v sistem, kjer bodo danes mladi, ki vstopajo v ta sistem, imeli pokojnine tudi jutri. In seveda bom ta predlog zakona podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Janez Cigler Kralj ima besedo in za vami Sandra Gazinkovski. Izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala lepa, predsednica. Minister, kolegice in kolegi, lep pozdrav vsem.

Veliko je bilo že povedanega o tej spremembi pokojninskega zakona. Predvsem nas v Novi Sloveniji bega - in mene osebno - to, da nimamo, da nimamo predloženih zadostnih konkretnih številk in izračunov, da bi lahko zelo verjetno, z veliko verjetnostjo sedanjim in bodočim upokojencem povedali, kakšne bodo konkretne posledice teh sprememb pokojninskega zakona. K temu sem pozval ministra in njegovo ekipo že pred sejo odbora, potem na seji odbora in tudi do danes teh številk konkretnejših nimamo. Tako da konec koncev vse napovedi, ki pravijo, kako bo zadeva za veliko večino bodočih upokojencev bolj ugodna in pa tudi za obstoječe zdaj, ko se je pač naredilo ali pa podaljšalo to prehodno obdobje do spremembe formule usklajevanja pokojnin za vse, za bodoče in sedanje, ne moremo, ne moremo vedeti, kaj še bo, tako da to, kakšni bodo učinki, bomo šele videli. Jaz še vedno trdim, da tega vpogleda nimamo.

Zdaj, pokojninski sistem je v osnovi namenjen temu, da imamo v obdobju, ko smo svoje aktivno življenje oddelali, prispevali, dajali na stran od našega prihodka od delovne aktivnosti, da imamo varno starost. In ko iščemo eno uravnoteženo formulo, koliko in na kakšen način bomo dajali na stran in koliko in na kakšen način bomo lahko kot uživalci prejemali, vedno tehtamo med pravičnostjo in solidarnostjo. Oboje je potrebno, da ne bo pomote, oboje je potrebno, pravičnost in solidarnost, in zato je tudi tako velik pomen tega, da se vedno pri spremembah pokojninskega zakona, to ni reforma, to je sprememba, ampak če bo, ko bo ali pa ko so bile reforme, išče čim širše družbeno soglasje, ne samo politično, ampak družbeno soglasje. In tu, moram priznati, je bil opravljen velik napor. Vidim, da ste uspeli s socialnimi partnerji najti neko, neko, bomo rekli, najnižji skupni imenovalec. Je pa res, to ste sami priznali, minister, da pa zaradi tega tudi veliko, veliko predlaganih ali pa postavljenih ciljev razvodeni, zato ker pač v tem širšem iskanju dogovora se morajo določeni cilji omiljevati in se jih potem ne dosega in potem so tudi cilji reforme, reforme omiljeni in manjši kot so bili postavljeni. Jaz mislim, da vi s to politično večino, ki jo imate, bi lahko bili bolj pogumni, bolj drzni. Predvsem pri iskanju možnosti, da se bolj močno postavi vloga drugega stebra v ta pokojninski sistem, ker pač zaradi demografije, tudi to ste točno spregovorili, minister, kako malo otrok se rodi, pod 17 tisoč otrok, najmanj v zgodovini, odkar se šteje oziroma spremlja število rojenih v Sloveniji, pač samo s prvim stebrom in s pay as you go sistemom ne bomo mogli več pravično zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. Pravično zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. In ta nepravičnost se kaže in se bo kazala žal tudi naprej, ker se pač seveda z nekaterimi solidarnostnimi mehanizmi zagotavlja zagotovljena pokojnina. Višajo se, kar je dobro, to pohvalim, da se višajo družinske, vdovske pokojnine, invalidske pokojnine in nadomestila, to je dobro, to je vse element solidarnosti, ni pa elementa pravičnosti. Predvsem do tistih, ki so 40 let oddelali, izpolnili oba pogoja, dobili tako imenovano starostno pokojnino in so zdaj tik nad eno mejo, ki jo pa dosežejo tisti, ki po solidarnostnem delu pridejo do nekega zneska, a me razumete. Nekdo, kar je prav, gre blizu, bomo rekli praga revščine, zato ker je solidarnost velika, pa mu država, pa iz proračuna pa letni dodatek, pa zimski dodatek, ste zdaj dodali, malo bombončka, samo mimogrede opomnim, kaj ste delali. Ko smo v težkih časih dodali kak covid dodatek za tiste najranljivejše, samo spomnim, ne bom se tu ustavil, kakorkoli, solidarnostno zelo jačate ta sistem, ampak to je tudi velika obremenitev za javne finance, pravično pa to ni, zato ker nekdo, ki je pa oddelal, pa dobi mogoče 50 evrov več kot pa nekdo, ki s solidarnostnim momentom pride skoraj do njegovega zneska. In reče, zakaj sem pa jaz 40 let delal, kaj imam od tega, če bi pa lahko bil manj delovno aktiven, pa bi zdajle imel zelo podobne prihodke. Na to stalno opozarjamo in tega seveda niste, niste s tem predlogom, moram reči, odpravili nasprotno, tudi Zakonodajno-pravna služba, OECD, Evropska komisija in tako naprej so kritični kolikor sem prebral ta gradiva, da je še vedno element solidarnosti tisti, ki pretehta v breme ali pa v škodo pravičnosti. Pravičnost je pa ključna pri doseganju enega izmed ciljev te pokojninske reforme, in sicer motivacija mladih, mlade generacije novoprišlekov na trg dela, da se vključijo v ta sistem In prispevajo zato ker pezigov ne deluje, če nimaš tistih, ki prispevajo. Zdajle so leta debelih krav, ko imamo zaposlenost dejansko polno, ko vsi, ki skoraj vsi, ki želijo delati, delajo čez milijon na trgu dela. To je dobro, ampak prišla bodo tudi leta suhih krav, kaj pa bo takrat? Mislim, da ni predstavljenih rešitev za to. In da ne bom predolg. Torej manjka večja vloga drugega stebra. s to politično večino bi gotovo lahko prišli do kake rešitve v to smer.

Drugo, kar vam očitamo, je pa, da ste zamudili priložnost in mi dajemo zdaj s svojimi amandmaji ponovno možnost tej koaliciji, da popravi eno veliko krivico. In sicer moškim, ki so se upokojevali od 2013 do 2022, pod 63 pa pol. Torej tisti najbolj prizadeti so se upokojevali po odmernem koeficientu 57:25 in potem še cel diapazon ostalih, ko se je to potem dogovorno dvigovalo. Torej, rešite to, sprejmite naš amandma in odpravimo to krivico. Veliko je teh moških, ki se obračajo na vse nas.

In drugo, zamudili ste priložnost, da bi uvedli polni dvojni status. To pa je tudi ena velika krivica in hkrati cokla tudi za trg dela, ker mi trdimo, da bi lahko nekje med 15000 do 20000 aktivnih na trgu dela spodbudili, če bi omogočili polni dvojni status. Torej tistemu, ki izpolni pogoje za starostno, da se lahko reaktivira in ob tem ni kaznovan in mu ni odvzeta večina njegove starostne pokojnine. Velika podpora temu ukrepu je na terenu in zato dajemo ponovno to priložnost Vladi, koaliciji, vsem nam, da to popravimo in ti dve krivici spravimo ven.

Sicer pa glede 20. člena pa podpiram amandma kolegov, da se drugače, drugače naredi Obdobje upoštevanja, ker to, kar je zdaj, je gotovo, bomo rekli, rušilec cilja višjih pokojnin zato, ker tisti, ki poznajo izračune, kako se izračunava višina pokojnine vedo, da je višanje odmernega odstotka samo en vidik, če pa ti istočasno podaljšaš upoštevano obdobje, pa lahko izničiš efekt tega višjega odmernega odstotka. Eni strokovnjaki celo v dobrih razpravah, je dostopno na internetu, v javnosti, v medijih, trdijo, da bo velika večina ljudi zaradi tega imela nižjo odmero, zaradi tega daljšega upoštevalnega obdobja in tu bom podprl amandma kolegov k 20. členu. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Najlepša hvala.

Spoštovani minister, ste prosili za besedo, izvolite.

LUKA MESEC (minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti): Hvala lepa.

Bom na kratko odgovoril na te pomisleke.

Zdaj najprej, kar se tiče drugega stebra. Ni skrivnost, da sva s kolego Feketijo ob začetku pokojninske reforme pogledala, kateri pokojninski sistemi v Evropi dajo najboljše rezultate, v smislu nadomestitvene stopnje. To je delež plače, ki ga oziroma razmerje med pokojnino in plačo, ki si ga prej prejemal. Tam sva ugotovila, da najboljša v tem pogledu sta danski in islandski sistem, ki sta dvostebrna, kar pomeni, da država ti zagarantira nek minimum, nek recimo temu, temeljni dohodek za upokojenca, vse ostalo pa priskrbi drugi steber, ki je kapitalsko organiziran, investira po celem svetu, vložki se investirajo in na koncu dobiš toliko, kolikor si vplačal, skupaj z obrestmi.

To da naslednji rezultat; če pogledamo nadomestitveno razmerje, bomo ugotovili, da islandski sistem na ta način upokojencu v povprečju garantira 106 odstotno razmerje, kar pomeni, da je pokojnina celo višja od plače. V Sloveniji imamo nadomestitveno stopnjo trenutno 63, ker je tak odmerni odstotek, pokojninska reforma jo zvišuje na 70, za tiste, ki bodo delali dlje, pa na 79, pri čemer je treba povedati še eno stvar; ljudje z nižjimi dohodki pri nas zaradi solidarnostnih elementov, ki jih je predhodnik omenil, pa pridejo do nadomestitvenega razmerja 95, se pravi tisti z nižjimi dohodki pa pri nas so blizu temu, kar islandski sistem splošno garantira.

Ampak zdaj, če pa pogledamo nam bližje, bližjo izkušnjo drugega stebra, Hrvaško in lahko na Googlu pogledate, kakšno je nadomestitveno razmerje tam, 30 odstotno, 30 odstotno, ler so ta drugi steber izvedli tako, da so prvega skrčili, postavili drugega, ta drugi je vmes bankrotiral in danes se mu Hrvati malo da ne izogibajo.

Zdaj, če se postavimo na zemljevid in se vprašamo, kje smo mi po zgodovinskih podobnostih, po družbeni organiziranosti, po zaupanju, geografsko in tako naprej, ližje hrvaški izkušnji ali dansko islandski, me zelo skrbi, da smo bližje tisti na Hrvaškem in da bi se na ta način ustanovilo neki fond, v katerem bi se lahko pokojnine prej izgubile kot okrepile. Tako da varna stava tukaj je na prvi steber in naprej "zjugov"(?) sistem, ki ga pa seveda moramo na primeren način okrepiti in to za sabo potegne določene stvari, kot je, da moramo imeti potem temu ustrezno upokojitveno starost za to, da se razmerje med vplačniki in prejemniki ne podre in da mlajše generacije zaupajo v sistem, da medgeneracijski dogovor obstaja in vanj vlagajo.

Drugič, glede moških in odmere 57,25. Da, tudi s tem smo se veliko ukvarjali, težava tukaj je pa naslednja. Če pogledamo samo obdobje med 2012 in 2019 bomo ugotovili, da so na začetku tega obdobja moški z odmero 57,25 imeli 18 let referenčnega obdobja, na koncu pa 24. Zdaj, če gremo to dvoje izenačevati, se moramo potem že v dveh parametrih spraševati, kaj je pravično, pravičen odmerni odstotek in kaj je pravično, kaj je pravična, pravično referenčno obdobje. In če to dvoje popravimo, se bodo zelo hitro oglasili tudi ljudje, ki so se pred 2012 upokojevali, ker odmerni odstotki se niso naenkrat zmanjšali leta 2012, ampak so padali od leta 2000, od Ropove reforme. Se pravi, če to naredimo, v resnici moramo odpreti pokojninski sistem za 25 let, za četrt stoletja nazaj in se vprašati kako bomo ljudem pravično na novo odmerili pokojnine. Tukaj pa jaz mislim, da trčimo ob dve stvari, eno, to je ustavno sporno. In drugo, mislim tudi z vidika zdajšnjih in bodočih upokojencev je situacija trenutno taka, da ko dobiš odmero pokojnine, je to tvoja v kamen vklesana pravica, ki jo boš užival do smrti in ti je nihče ne more vzeti. V kolikor se v pokojninski sistem in v odmero poseže nazaj, pa s tem ustvarimo precedens, da lahko vsaka vlada posega v pokojnine na ta način, da jih ljudem na novo odmerja, kot se pač trenutni politični oblasti zdi pravično. To bi pa močno zamajalo zaupanje v pokojninski sistem. In odsvetujem, da katerakoli vlada gre po tej poti. Raje se pogovarjamo o tem, kako tistim, ki so bili v preteklosti oškodovani, zdaj priti naproti. Tudi zato smo rajši prišli z idejo božičnice, kot da bi za tiste 2, 3 odstotke za nazaj popravljali odmere pokojnin, ker s tem, kot rečeno, odpremo Pandorino skrinjico.

Tretjič, dvojni status, zdaj glede dvojnega statusa bi še enkrat poudaril naslednje. Ljudje, ki so pripravljeni delati dlje, bodo močno nagrajeni. Ob plači lahko prejemajo 40 odstotkov pokojnine, vsako leto prva tri dobijo tudi tri dodatne odmerne odstotke, se pravi, če so v preteklosti moški hodili z odmero 57:25 v pokoj, bodo po novem 70, če bodo delali tri leta dlje, pa 79. Močno bodo nagrajeni zato, da delajo dlje. Drugič, v Zakonu o urejanju trga dela smo sprejeli in to je parlament že potrdil, včeraj je bil tudi preklican referendum o tem, tako da zakon zdaj v kratkem stopi v veljavo, da lahko že upokojeni, ki se želijo reaktivirati, na leto zaslužijo ob pokojnini še polnih 12 minimalnih plač in oddelajo 85 ur na mesec. Tako da mislim, da so tukaj noter spodbude dovolj močne. In tudi vsi rezultati kažejo, da se ena tretjina tistih, ki že izpolnjujejo upokojitvene pogoje, odloči za podaljšanje, kar pomeni, da ta sistem spodbud deluje in ga ne rabimo širiti. Je pa z dvojnim statusom tako, to bi imelo smisel, v kolikor bi imeli sistem vzpostavljen na individualnih prihrankih, ker potem ti vplačuješ rento zase, ne za druge, zdaj plačujemo za druge. V primeru, da imaš drugi steber, vplačuješ rento zase in ko želiš, jo aktiviraš, delaš pa naprej. V kolikor imamo naš sistem, Pay As You Go, je pa to zavarovalni sistem, kjer pomeni solidarnostno prispevek vplačujem in računam na to, da bom enkrat te solidarnosti tudi sam deležen, ampak takrat, ko ne bom več mogel delati, ker bom star. Zato se temu reče pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To je zavarovanje za primer, da ne moreš več delati zaradi starosti ali pa ne moreš več delati zaradi tega, ker postaneš invalid. v kolikor bi začeli kar izplačevati po 40 letih, pa to postane nek drug princip, potem pa to postane renta, ki si jo pač ti zaslužil, potem pa to ni več zavarovanje. To je približno tako, kot da bi rekel, pripada mi bolniška, čeprav nisem bolan, ampak ne vem, v povprečju so Slovenci toliko in toliko dni na leto na bolniški, torej tudi meni dajte bolniško. Tako pa ne deluje nobeno od naših socialnih zavarovanj. In mislim, da so tukaj vsi strokovni argumenti močno na strani, da ohranimo trenutni sistem spodbud in ne uveljavljamo polnega dvojnega statusa na način, kot je bilo predlagano. Hvala lepa.

Zdaj se nam je pridružil Igor Fekitija, ki me bo nadomestil na seji, ker sam moram na sejo vlade.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Replika, izvolite kolega Janez Cigler Kralj.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala minister za dobro razlago, pa bom vseeno probal kratko, ker nimamo veliko časa, pa moram biti korekten do mojih kolegov poslancev. Ampak ja, v osnovi solidarnostni sistem pa, ko pride do, bomo rekli, izpolnitve kriterijev, ampak ni čisto tako. Oba veva, da ni čisto zavarovalniški, pa ni čisto rentni, pa ni čisto solidarni. Vseeno imamo v zakonu določene kriterije kdaj izpolniš neke pogoje, torej je več pogojev, ker vseeno ne pride do tega, mi imamo celo določeno, če ne oddelaš 15 let, če ne 15 let prispevaš, pa se ti zgodi ta, bomo rekli, škodni dogodek, torej obnemoreš, ti nič ne pripada, ti nič ne pripada, ne, iz pokojninskega, iz ZPIZ, ne. Če ti, ne vem, če obnemoreš po 30 letih dela in tako naprej, pol že, a ne. Tako da razumem, kaj mi hočete reči, ampak ni čisti argument za proti uvedbi polnega dvojnega statusa, ker številne države to imajo in jim daje pozitivne učinke na trg dela in na pokojnine. To mi trdimo, zato smo dali ta amandma.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Zdaj pa kolegica Sandra Gazinkovski in za vami kolega Miha Kordiš, izvolite.

SANDRA GAZINKOVSKI (PS Svoboda): Hvala, predsedujoča.

Moja upokojitev še ni tako blizu, a se zavedam, da se prebivalstvo stara in da se zmanjšuje razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci. Dejstvo je, da je danes starejših od 65 let, da je danes starejši od 65 let vsak peti prebivalec, čez 35 let pa bo starejši skoraj vsak tretji prebivalec. Zato vem, da je reforma nujna, saj le tako lahko zagotovimo pokojnine tudi prihodnjim generacijam, med katerimi bom tudi sama. Glavni cilj reforme je zagotoviti višje in pravičnejše pokojnine. Po novem bo pokojnina znašala približno 70 odstotkov povprečja plač v delovni dobi, kar se mi pa zdi zelo pravično, saj bo bolje odražalo dejansko plačane prispevke. Posebej pomembno pa je, da reforma ohranja načelo solidarnosti, saj bo za tiste z najnižjimi dohodki pomenila celo več kot deset odstotno zvišanje pokojnin. To pomeni več dostojanstva v starosti, kar si želim tudi sama, ko bom nekoč upokojenka. Pogoj 40 let delovne dobe ostaja pogoj za upokojitev. V mnogih državah se ta meja zvišuje, pri nas pa kljub postopnemu dvigu starostne meje ostaja ugodna. Reforma je tudi življenjska, saj omogoča znižanje starostne meje za tiste, ki so delali že zelo mladi, skrbeli za svoje otroke ali pa služili vojaški rok. Kot mama vidim posebno vrednost v tem, da se skrb za otroka prizna in ovrednoti. Materinstvo in starševstvo se tako prvič jasno vrednotita kot prispevek k višini pokojnine. Reforma bo zvišala invalidske, vdovske in družinske pokojnine ter uvedla vsakoletni zimski dodatek, ki bo že letos znašal 150 evrov, do leta 2030 pa 250 evrov. Sama menim, da takšni ukrepi kažejo na človeško plat reforme, saj pomagajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. To je jasen znak, da kot družba znamo poskrbeti za najbolj ranljive in da sistem niso le številke, ampak smo ljudje.

Pomembno se mi zdi tudi usklajevanje pokojnin z inflacijo in rastjo plač, saj to zagotavlja, da pokojnine ne bodo zaostajale za življenjskimi stroški. In prav je, da se spremembe uvajajo postopoma do leta 2040. To pomeni, da bo imela družba čas, da se prilagodi in da bodo generacije imele možnost razumeti, kaj reforma prinaša, brez pretresov. Posebej pa bi rada izpostavila vlogo Ekonomsko-socialnega sveta, kjer se srečujejo vlada, delodajalci in sindikati. Prav ta dialog daje reformi dodatno legitimnost, saj spremembe niso vsiljene, ampak dogovorjene in usklajene z vsemi tremi sogovorniki.

Če povzamem, menim, da je pokojninska reforma pomeni pomemben korak k višjim in pravičnejšim pokojninam, združuje finančno vzdržnost in socialno občutljivost. Meni daje občutek varnosti, da bo moja starost dostojna, moji otroci pa lahko verjamejo, da bodo tudi oni imeli pravično in stabilno pokojnino. To je največ, kar si lahko želimo - sistem, ki je pravičen danes in bo pravičen tudi takrat. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolega Miha Kordiš ima besedo, za vami kolega magister Dean Premik, izvolite.

MIHA KORDIŠ (NeP): Predsedujoča, hvala za besedo.

Pokojninska reforma dviguje upokojitveno starost in znižuje penzije, to je njen cilj, to je njen namen. Lahko se vprašamo le zakaj. Zakaj bi katerakoli oblast ljudem želela znižati pokojnine in jim odvzeti en kos njihovih delavskih pravic? Mogoče najkrajši, pa vsebinsko najbolj zgovoren odgovor najdemo v naslednjem citatu, ki mi je ob jutranji kavi priletel na socialna omrežja. Pod tem citatom je podpisan Charles Bukowski. Takole se glasi: "Sužnjem nikoli ne plačajo dovolj, da se lahko osvobodijo, le toliko, da ostanejo živi in se vrnejo na delo". In točno za to pri vsakokratni pokojninski reformi gre in pri tej ni popolnoma nič drugače. Zakaj se špara na delavcih, zakaj se špara na upokojencih? Dva konkretna odgovora. Prvi odgovor so dobički delodajalcev, če se dviguje upokojitvena starost, če se v povprečju znižuje izplačane pokojnine, pomeni, da se razlika prevaja v dobiček delodajalcev. V dobiček kapitala. Drugi razlog, zakaj se na ljudeh varčuje, je pa država. Država želi prihraniti na upokojencih in na pokojninah, zato ker potrebuje denar za orožje Nato pakta. Ker je na prvo mesto političnih prioritet postavila militarizacijo. Pa naj se gredo delavci in upokojenci slikati. Uradno predstavniki oblasti, ki so spisali to pokojninsko reformo, tega seveda ne bodo povedali, rekli bodo, da se prebivalstvo stara in iz tega izpeljali argument, da za to moramo mi delati dlje in za nižje pokojnine, kar je verjetno največja in največkrat ponovljena laž v zgodovini te države. Drži, da se prebivalstvo stara, ampak zakaj ne ravno delavci in upokojenci za to plačajo, medtem ko država kupuje orožje za Nato pakt v rekordnih milijardah, medtem ko delodajalci iz leta v leto beležijo rekordne zneske dobička, 6,7 milijard samo v zadnjem letu.

Torej drži, da se prebivalstvo stara, drži, da bomo za pokojnine potrebovali več sredstev, ampak za to naj plača država in zato naj plača kapital. Ne pa da za to plačujejo delavci in upokojenci s še več dela, z dvigovanjem upokojitvene starosti in z znižanjem njihovih pokojnin. Pa ne mi reči, da država nima denarja. Seveda ga ima. Pokojninska blagajna že dolgo ni bila tako zelo polna, kot je v tem trenutku. Za orožje bo namenila 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, cirka štiri milijarde evrov slabih. To so gromozanski zneski, pokojninska reforma. Na drugi strani pa naj ta denar zrihta na račun upokojenskih pleč in delavskega hrbta, ker bo skrčila obseg javnih izdatkov, ki je predviden za pokojnine, za okoli 2, mogoče 3 odstotke bruto družbenega proizvoda. Se pravi, tam dve milijardi evrov. Mi socialisti tej varčevalni, neoliberalni, da ne rečem svinjski pokojninski reformi z vsemi štirimi nasprotujemo. Delavska koalicija borbenih sindikatov je že napovedala, da jo bo poskušala zaustaviti na referendumu, mi socialisti jim bomo pomagali pri zbiranju podpisov. brez nadaljnjega. Denar, ki ga zberemo je denar naše skupnosti in mora v naše skupne potrebe oziroma denar mora za penzije, ne za orožje. In še zaključna misel na temo zaupanja. Veste zakaj je zaupanje v pokojninski sistem nakrhano? Ne zaradi tega, ker ljudje ne bi verjeli, da če prispevajo, potem solidarnostno tudi dobijo na ravni principa, ampak zato, ker se znova in znova ponavlja pokojninske reforme, ki jim jemljejo in jemljejo in jemljejo. In to je edini razlog zakaj se sploh pogovarjamo o zaupanju v pokojninski sistem. In če jim vzamete še več, kakor sem že, pokojninske reforme, se zaupanje ne bo povečalo, zaupanje v pokojninski sistem se bo zmanjšalo. Garaško življenje delaš kot magarac, na koncu greš pa v penzijo za kva, za pokojnino, ki je pod pragom tveganja revščine, za penzijo, za nagrado, za zahvalo, za ves svoj prispevek k družbi, s katero ne moreš preživeti. Zraven gledaš pa državo, ki za tvoj denar kupuje orožje za ameriške vojne, in gledaš multimilijonarje, ki postajajo milijarderji. Hvala. Ne, hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Prav. Hvala. Kolega magister Dean Premik ima besedo, za njim kolegica Karmen Furman, izvolite.

MAG. DEAN PREMIK (PS Svoboda): Hvala lepa za besedo. Tudi jaz bom kot določeni razpravljavci pred mano malo širši. V naši državi uživamo privilegij dolgožive družbe in Slovenija je hkrati tudi država, ki je na vrhu Evrope po kriteriju zdravega staranja, po statistiki Eurostat, torej, to je kriterij, katerih oseba pri svoji dejavnosti ni omejena z boleznijo in zdravstvenimi težavami, dosegamo zelo visoko peto mesto, tako pri moških kot pri ženskah. Torej še imamo zdravo okolje, še imamo zdrav način življenja, še imamo dobro zdravstvo, socialo, ki vse to omogoča. Seveda gre za relativno primerjavo, možne so še precejšnje izboljšave, vendar po teh kriterijih nam niti ne gre tako slabo.

Seveda pa ima vse to svojo ceno, ki jo plačujemo predvsem na demografskem področju. Ampak to ni problem samo naše države, to je problem tudi zahodnega sveta v celotni Evropi in cena tega je visoka. Mladi se kasneje odločajo za otroke, čedalje več je starejših in podobno. To je realnost, ki vpliva na pokojninski sistem, ki mora biti robusten in se mora vsem tem spremembam in trendom, ki se dogajajo pač v naši družbi, prilagajati. Tukaj je treba še enkrat povedati, ker je precej nerazumevanja, da imamo pri nas dejansko pretočni sistem, zavarovalniški sistem. To je sistem, kjer mi delamo za svoje starše in naši otroci bodo delali za nas in naši otroci bodo polnili pokojninsko blagajno s prispevki, kot počnemo to zdaj mi.

Torej zaradi stanja prebivalstva, zaradi sprememb razmerja med upokojenci in zaposlenimi. Znan je podatek, da je trenutno za enega upokojenca dela 1,55 zaposlenega. 35 jih, leta 2013, recimo, je bil ta faktor še bistveno slabši, torej 1, 37 zaposlenega na enega upokojenca. Jasno, da je to odvisno od različnih faktorjev, posebej od zaposlenosti, ki je trenutno v Sloveniji na zelo visokem nivoju, ampak ta podatek pač daje za razmisliti.

Tudi tisti podatek, da ki je bil danes že enkrat povedan, da je na, trenutno je vsak peti prebivalec naše države star več kot 65 let in čez 35 let bo to vsak tretji. Tako da lahko rečemo, da so ti demografski trendi enih bistvenih trigerjev, da se je šlo v to reformo. Jasno, poleg tega je še marsikaj drugega in tudi treba je tukaj omeniti, da so se vlade, pa ne samo ta, tudi prejšnje, zavezale načrtu za okrevanje in odpornost. Bistvo je, da ta reforma zasleduje tiste tri ključne cilje, to je dostojne pokojnine, vzdržnost pokojninske blagajne in pa jasno, solidarnost.

Glede na povedano je zelo pomembno nagovoriti mlajše generacije, kjer upam, da bo s prenovo pokojninskega sistema prišlo do večjega zaupanja v ta pokojninski sistem, kajti tudi mladi bodo nekoč prejemniki pokojnine. Bodo, čeprav nekateri razmišljajo drugače. In to nam tudi pove, da bremena staranja prebivalstva ni mogoče nositi le na plečih starejših ali mlajših posameznikov, ampak mora biti porazdeljeno pravično skozi celotno, skozi vse generacije. Po definiciji je pokojnina sistem zavarovanja za čas, ko zaradi starosti ne bomo mogli več delati. Pri tem je ključno, da pokojnina ostane, je in ostane ekonomska kategorija, ki bazira na višini prispevkov in pa dobi odplačevanja. Kajti, če to ohranimo, je to edini garant, da se v ta pokojninski sistem zaupa. Tudi mladi, o katerih sem prej govoril.

Menim, da gre pri tej pokojninski reformi za velik uspeh, ker je nastajala, jasno, v dialogu z vsemi socialnimi partnerji, zato je trajalo pač malo dalj časa, in da se je in se je uspelo doseči soglasje skoraj vseh sodelujočih. Polno ga podpira delodajalska stran in pa, kot je bilo že tudi rečeno, šest, sedem sindikalnih central. In prav zaradi tega, ker je nastala tako s širokim konsenzom, sam osebno težko razumem kritike in pripombe nekaterih organizacij, ki želijo drastično poseči v te spremembe, ki so napovedane s to pokojninsko reformo. Jasno je, da vsi ukrepi ne morejo biti vsem po volji, vendar je realnost taka, da so spremembe neizogibne. Reforma jasno spominja na neko piramido kock in če se pri piramidi kock izmaknejo tisti temeljni temeljne kocke, potem se ta piramida podre. In enako je s to pokojninsko reformo, ker s črtanjem določenih temeljnih sprememb, ki jih ta reforma prinaša, bi lahko porušili celotno reformo. In ta reforma je po besedah nekaterih strokovnjakov s tega področja za zavarovanca ena najugodnejših doslej. Tu moram opozoriti tudi potencialne predlagatelje, kolega pred mano je to omenil, referenduma. Jasno, referendumske zahteve so, referendum je popolnoma legitimna stvar, ampak pri tem se morajo zavedati, da vsaka naslednja reforma, če bomo z njimi zavlačevali, bo bistveno bolj radikalna in bo poslabšala položaj vseh deležnikov, pa ne govorim samo o tisti zadevi v zvezi z načrtom in okrevanje in odpornost. Tisti, ki bodo s svojimi dejanji prispevali k temu, bodo morali nositi tudi odgovornost. To se mi zdi pošteno. Problematika Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je tudi ta, da se je od prejšnje reforme iz leta 2013 parcialno spreminjal. Prišli smo do črke o, nekoč smo se celo pohecali, da bi počasi zmanjkalo črk, ko bomo to, ko bi to zadevo tako parcialno spreminjale še naprej. Nekatere so šle v pozitivno smer, precej je bilo pa takih, ki so se, ki so naslavljali samo določeno skupino zavarovancev in so bile pač tako zamegljevale cel sistem, ki že zdaj je precej nepregleden. Tokrat pa gre kljub nekaterim drugim mnenjem resnično za reformo, ki posega v, ki prinaša vrsto sistemskih ukrepov, rešuje dolgoletna odprta vprašanja in uvaja novosti, ki konec koncev izboljšujejo socialno varnost upokojencev.

In kaj nam pravzaprav prinaša ta reforma? Pomembno je, da pokojninska doba ostaja 40 let. Kljub ostalim dejavnikom, kot je kasnejši vstop na trg dela in podobno, obstaja pri nas še vedno visok delež fizično zahtevnih poklicev in želja, da se pač po 40 letih le omogoči uživanje pokoja. Tako da se nam zdi, se nam je zdelo to kot ena pravična meja. Vemo pa, da so nekatere druge države, posebej v zahodni Evropi, ki se, ki se soočajo s podobnimi demografskimi drugimi težavami kot mi, to mejo premaknile precej navzgor. Poleg tega je zelo pomemben ukrep, da za izboljšanje blaginje bodo prihodnjih upokojencev to, da se zvišuje odmerni odstotek na 70 odstotkov z letom 2035. To je bistveno več od tistih nesrečnih 57,25, kot je bilo rešeno s prejšnjo reformo. Širi se možnost dodatnega odvišanja tega odmernega odstotka v primeru ostajanja v aktivnosti do polnih 40 let delovne dobe, pri skrbi za otroka in pa obveznega vojaškega roka. Zviša se odmera vdovskih in družinskih pokojnin. Vemo, da so vdovska, enočlanska vdovska, vdovska gospodinjstva zelo, zelo, zelo, zelo v problemu revščine. Za večjo sorazmernost med plačanimi prispevki in višino pokojnine se postopno podaljšuje tudi referenčno obdobje, torej zdajšnjih 24 zaporednih let na 40 minus katerikoli pet let. Sistem dejansko na ta način odpravlja tiste anomalije, ki so se pojavljale pri veliko zavarovancih, ko je zaradi krajših prekinitev potem prišlo tudi za bistveno slabše odmere. Letni dodatek, ki se ga je za vsako leto potrebno pogajati je zdaj sistemsko urejen in ne bo več odvisen od politične volje vsakokratnega odločevalca. Uvaja se nova pravica, torej zimski dodatek, najprej 150, izplačan že v letošnjem letu in potem do leta 2030, ker bo znašal 270. Varstveni dodatek, ki je namenjen najbolj ranljivim bo administrativno poenostavljen, da bodo prejemniki lažje uveljavili in dostopali do teh pravic. Predvideva se postopen dvig starostne meje 60 na 62 za 40 let in potem 65 na 67 do leta 2035. Predvsem zaradi tega, ker je vstop na trg dela mladih bistveno kasnejši, kot je bil nekoč, s tem, da potem, ko dosežejo trenutno starost 65 let, marsikdo še nima 40 let delovne dobe, kar rezultira konec koncev tudi na nižjih pokojninah. Starostna meja se dviguje tudi za vdovske pokojnine, s tem, da je pomembno povedati, da začetek čakalne dobe ostaja nespremenjen pri 53. letih. Sprememba formule za redno usklajevanje pokojnin, torej indeksacije. Vemo, da je bilo to veliko debat o tem. Trenutno se spreminja 40 inflacija pa 60 plače, vendar se je skozi kasnejšo debato uspelo ta rok prestaviti nadaljnji na leto 2045, kar pomeni, da so pač naša opozorila, tudi senior Gibanja Svoboda smo imeli pri tem svojo besedo, zalegla. Posebej pa me veseli, da je poleg tega pokojninskega dela, da se je premaknilo tudi na invalidskem delu. Tukaj vemo, da je v ta invalidski del vedno izpadel iz vseh dosedanjih reform. in da je v Gro sistemu še vedno tisti, ki je nekoč veljal v ranki Jugoslaviji. Torej pri odmeri invalidskih pokojnin in nadomestil reforma prinaša ugodnejše vrednotenje prištete dobe, ki bo znašala celo tri, dve tretjini obdobja med nastankom invalidnosti in dopolnjenim 67 letom starosti. Posebej me veseli, da se zvišuje najnižja zagotovljena invalidska pokojnina iz 41 na 50 procentov najnižje pokojninske osnove, kar pomeni, da se najnižje invalidske pokojnine dvignejo za celih 22 odstotkov, kar ta ukrep pa velja tudi za sedanje upokojence. In bo vplival tudi na kmete, ki so zavarovani za ožji obseg pravic. In pa jasno tudi na višino invalidskih pokojnin bo precej prispeval tudi nov, ta višji odmerni odstotek, 70 procentov, ki se pač uskladi iz leta 2035. Tudi poklicna rehabilitacija postaja zdaj primarna pravica. To pomeni, da se bodo ljudje lažje, lažje ostajali socialno vključeni in na delovno mesto. možna bo tudi lažja reaktivacija tistih, ki imajo še vedno preostalo delovno zmožnost, kar bo skupaj z Zakonom o Inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, ki je tudi vložen v proceduro bil za zavarovance bistveno lažje in uspeh bo dosežen bistveno hitreje. Nekaj je bilo tudi sprememb na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja, kjer reforma prinaša spremembe glede izplačila rent, torej pospešene rente in pa daljša vključitev v dinamični sklad, pa še z ostalimi ukrepi, kar bo pripeljalo do večjega interesa za dodatno pokojninsko varčevanje, kar potem tudi rezultira v boljšem socialnem položaju upokojencev. Torej, spremembe pokojninskega sistema bodo uvedene postopoma. Povedali smo, da se nekateri ukrepi realizirajo šele leta 2045 in kar mi je zelo pomembno, da se uvajajo vzporedno. Da se ne bo zgodilo tako kot pri enih prejšnjih reformah, ko je bil izveden en ukrep, drug pa ne in je potem prišlo do bistvenega poslabšanja položaja upokojencev. In ta vzporednost in ta postopnost pomeni večjo predvidljivost, več varnosti in več spoštovanja do upokojencev. In upam, da bodo tudi mladi na ta način prepoznali sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot zaupanja vreden sistem.

Torej, pokojninska reforma, ki je pred nami predstavlja simbol odgovorne odločitve za zagotavljanje dostojne starnosti in varne prihodnosti za vse in z veseljem jo bom podprl. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Magistrica Karmen Furman, izvolite, imate besedo.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Hvala lepa. Najprej naj uvodoma spomnim, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke moramo že tekom tega mandata vseskozi opozarjati koalicijske poslance, da so prav upokojenci tista ranljiva skupina, ki so v vaši vladi bili vedno znova spregledani. Namreč, v treh letih in pol vaše vlade so pokojnine realno padle. Nenazadnje, tako je bilo razbrati tudi iz poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pa če pogledamo tudi podatke OECD, namreč stopnja revščine med našimi državljani v zadnjih letih, predvsem v zadnjih treh, štirih letih ostro narašča. In najbolj so tukaj izpostavljeni prav starejši nad 65 let, kjer je stopnja revščine že enormna. In če pogledamo sedaj pokojnine, ki se mesečno gibljejo nekje okrog 700 evrov, vemo pa, da je prag tveganja revščine 981 evrov, kar pomeni, da so v povprečju pokojnine kar za 280 evrov nižje od praga tveganja revščine. In da se sedaj navežem tudi na sliko upokojencev, namreč po podatkih danes že skoraj 60 procentov slovenskih upokojencev, torej več kot 300000 upokojenih državljanov prejema pokojnino nižjo od stopnje praga tveganja revščine. Naj spomnim tukaj na vašo koalicijsko zavezo, v kateri ste zapisali, da bo pokojnina, zagotovljena pokojnina za polnih 40 let za 10 procentov višja od praga tveganja revščine. Zdaj, spoštovana koalicija, mandat gre h koncu, pa vas sprašujem, kje so te vaše obljube oziroma zaveze, ki ste jih podpisali s koalicijsko pogodbo?

Kajti danes je zagotovljena pokojnina 200 evrov nižja od praga tveganja revščine. In če vzamem primerjavo z letom 2022, ko ste prevzeli vlado, takrat je bilo 16 cela 2 procenta upokojencev pod pragom revščine, danes pa ste uspeli ta procent dvigniti konkretno na 58 odstotkov, torej iz 16,2 procenta smo pod vašo Vlado prišli na 58 procentov upokojencev, ki jih imamo danes pod pragom tveganja revščine. Zakaj je do tega prišlo? Konkretno zaradi popolnoma napačnih ukrepov, ki ste jih sprejemali v škodo teh ljudi. Namreč, v prvem letu vaše vlade, ko smo imeli, smo se soočali z visoko stopnjo inflacije, 10,3 procente, če se ne motim, takrat ste najprej pohitrili s povišanjem socialnih prispevkov, ki ste jih povišali za stopnjo inflacije na 10,3 procente, pokojnine pa niste povišali, ampak zgolj uskladili, ker ste jih morali po zakonski zavezi na 5,2 procenta. Torej za polovico manj kot socialne transfere.

Zdaj, da spomnim, res je, prišli ste v Državni zbor s sprejemanjem energetskega dodatka za ublažitev revščine. Ampak glejte, tudi takrat ste energetski dodatek znova vezali na prejemnike socialnih transferov in za upokojence pa je veljal zgolj za tiste, ki so bili prejemniki takrat varstvenega dodatka in naj spomnim, le 10 procentov upokojencev je takrat prejemalo varstveni dodatek, pa čeprav je bil ta procent upokojencev pod pragom tveganja revščine že takrat krepko nad 50 procentov. In seveda ste takrat tudi zavrnili dobronamerne amandmaje s strani Poslanske skupine SDS, da se izplačilo energetskega dodatka za ublažitev stopnje revščine veže na vse tiste upokojence, ki imajo pokojnino pod pragom tveganja revščine.

Naj spomnim, izredne uskladitve, ne glede na to, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji, da smo vas na to opozarjali v opoziciji, da vas je k temu dvakrat pozvala, navsezadnje tudi svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, seveda o tem s strani vaše Vlade ni bilo posluha in prišli smo do poročila ZPIZ-a v letu 2023, ki je med drugim izrecno bilo vsebovan naslednji zapis in sicer, pokojnine so se realno znižale v primerjavi s prejšnjim letom in sicer starostna za 2,1 procent, invalidska za 2,7 procentov ter vdovske in družinske za 2,4 procente.

Zdaj, jaz tukaj navajam sicer statistične podatke, ampak dejstvo pa je, da vsak upokojenec, pa tudi navsezadnje državljan, ker enako se žal dogaja tudi z novimi obremenitvami pod vašo vlado na področju plač, ko gre v trgovino, krepko občuti, kaj je dobil pred 4 leti za 50 evrov v trgovini, pa kaj dobi danes.

Zdaj ne samo, da niste želeli usklajevati pokojnin, da niste želeli prisluhniti kako se realno nižajo, ampak ste upokojencem naložili še nove davke in prispevke. Še to se je dogajalo v teh treh letih in pol. Torej, davek na dolgotrajno oskrbo, ki je ni, ki se danes ne izvaja in pa seveda nov davek tudi na dodatno zdravstveno zavarovanje, ki smo ga primorani danes plačevati prav vsi, pa čeprav po drugi strani ni bilo narejenega ničesar za to, da bi se skrajšale čakalne dobe v zdravstvu. Poslušali smo visokoleteče napovedi predsednika vlade o nekakšnem letu reform, davčni, pokojninski, zdravstveni. Zdaj nič od tega ni bilo, pa čeprav nas danes tukaj, vsaj kolega Premik, prepričuje, da imamo pred sabo pokojninsko reformo. Zdaj, jaz ne vem, ali imam jaz kakšno napačno gradivo tukaj, ker mi imamo danes v obravnavi dopolnjen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, torej ZPIZ-2-O, ne pa pokojninske reforme ZPIZ-3, v tem primeru, ki naj bi bila, tako da glejte, resnično bi bila potrebna konkretna prečiščena reforma, ki bi bila tudi bolj transparentna, ne pa tako kot v tem segmentu. Se pa strinjam z vami, še en popravek pokojninskega zakona, ki dela ZPIZ, torej sam zakon, ki je trenutno v veljavi, še bolj nepregleden.

Namreč, tukaj govorim o konkretno že 19. konkretni spremembi tega zakona, da ne govorim še o dodatnih 20, ki so že sprejete preko posredno vplivajočih sprememb drugih zakonov na ZPIZ-2. Seveda je žal ta novela tudi prinesla poleg nepreglednosti tudi zaostrovanje pogojev za upokojitev bodočih upokojencev in posledično tudi dodatno slabša tako finančni kot posledično tudi socialni položaj. In sicer tako sedanjih kot bodočih upokojencev. V Slovenski demokratski stranki smo zato pripravili in vložili tudi nekaj amandmajev, ki gredo v prid ljudem, da bi se ta učinek teh sprememb pokojninskega zakona vsaj malce ublažil, ker v osnovi pa vendarle sledimo temu torej, da pokojnine morajo temeljiti na vplačanih prispevkih in torej v tej pokojninski blagajni, če tako rečem, nimajo kaj iskati privilegiji, ki so sedaj, ki se sedaj izplačujejo, pa čeprav se v pokojninsko blagajno s strani teh, ki jih danes prejemajo, njihovi prispevki niso nikoli vplačevali. Da ne govorim o raznih podedovanih pokojninah, ki nimajo osnove v vplačanih prispevkih. Tako da moram reči, da sicer pozdravljamo sprejet amandma, ki je bil sprejet na pristojnem odboru, glede izključitve dedovanja pokojnin, ki nimajo temelja v vplačanih prispevkih. Torej ta amandma, ki smo ga pripravili v Slovenski demokratski stranki, je vendarle en, bom rekla, majhen korak k tej spremembi pokojninske zakonodaje, da se v bodoče iz pokojninske blagajne ne bodo mogli več dedovati privilegiji tistih, ki torej v pokojninski sistem niso nikoli vplačevali. Žal pa ste takrat pred odborom zavrnili naš amandma k 155. členu glede izplačila privilegiranih pokojnin. Namreč gre za amandma, s katerim smo sledili predvsem načelu pravičnosti, enakosti in pa volji ljudstva, ki je bila izkazana maja na referendumu, kjer je več kot 400 tisoč ljudi oziroma konkretno 92 procentov tistih, ki so takrat odšli na referendum, jasno odločilo, da se da nasprotujejo izplačilom privilegijev iz pokojninske blagajne. Želeli smo, da se tudi ta krivica, ki seveda gre v škodo vsem tistim, ki pa so v pokojninsko blagajno vplačevali 40 let in imajo danes tudi na osnovi teh privilegirancev toliko nižje pokojnine, torej popravi. Navsezadnje je tako odločila tudi volja ljudstva. Ampak tudi tokrat žal posluha z vaše strani ni bilo, amandma je bil zavrnjen. Je pa res, da smo večkrat tudi s strani koalicijskih poslancev slišali stavke, kot je bilo, da ljudstvo ne ve, kaj je za njih najbolje in da pač ureja te zadeve po svoje. Danes torej na plenarni seji ponovno vlagamo tri amandmaje, ki so bili pa na samem matičnem odboru s strani koalicije zavrnjeni. Menimo namreč, da bi s temi spremembami, v kolikor bi bile sprejete, pa vendarle malce omilili prehod v novo spremembo pokojninskega zakona. In sicer prvi tak amandma je pred vami trenutno v obravnavi, to je amandma k 20. členu sprememb pokojninskega zakona, kateremu pa predlagamo, da se pri izračunu pokojninske osnove izloči deset in ne zgolj samo pet najslabših let zavarovanca. Zdaj, ne glede na to, da se posamezni koalicijski poslanci danes hvalite, kako bo višji odmerni odstotek vendarle prinesel višje pokojnine, seveda to ne drži, ker poleg odmernega odstotka je potrebno gledati celoto tu, torej tudi pokojninsko osnovo in njeno dolžino, ki se izračunava pri odmeri pokojnine. In če imamo daljšo pokojninsko osnovo, seveda ta vpliva tudi na nižjo, nižjo pokojnino. In zaradi tega, ker vemo, da so imeli številni zavarovanci tudi daljša obdobja, ko so imeli nekoliko slabše dohodke ne po svoji krivdi, tukaj govorim o porodniških, bolniških in drugih življenjskih okoliščinah, bi s takšnim predlogom, da se torej izloči deset najslabših let za varovanca, ne zgolj pet, preprečili enormni padec pokojnin v bodoče in bi torej dejansko omilili oziroma zagotovili, tako kot vi danes pravite, višjo pokojnino glede na vaš vladni predlog, ki je trenutno v obravnavi. K temu 20. členu smo pripravili in vložili še dva amandmaja ponovno in sicer k 65. in 67. členu. In sicer veseli smo, da ste v predlog pokojninske zakonodaje sicer povzeli božičnico, ampak s svojo spremembo v Slovenski demokratski stranki predlagamo pravičnejše izplačilo božičnice, in sicer po sistemu progresivne lestvice, torej, da tisti z nižjo pokojnino dobi višji znesek božičnice in tisti z višjo pokojnino pa nekoliko nižji znesek, pa še vedno višji kot to kar vi predlagate v svojem predlogu sprememb. Namreč, zavedati se moramo, da je božičnica dejansko v osnovi kot prvo seveda namenjena plačilu nekoliko višjih položnic v ogrevalni sezoni, in da zaradi tega seveda posledično višji znesek božičnice še kako prav pride predvsem tistim z nižjimi pokojninami, kajti kot sem že uvodoma povedala, stopnja revščine med upokojenci je resnično znatno narasla pod vašo vlado, zato bi bili ti še dejansko toliko bolj veseli oziroma so toliko bolj potrebni vsaj tega dodatka v času, ko so položnice za energente najvišje.

In pa še 3. amandma k 67. členu in sicer, da se tudi tukaj predlagamo, torej, da se tudi pokojnine po prehodnem obdobju, ki ga imate, usklajujejo s formulo 50:50, torej 50 z rastjo plač in 50 procentov s stopnjo inflacije, ker vaš predlog namreč določa, da po prehodnem obdobju bi prišli na sistem usklajevanja 70:30. Kar pa zagotovo pomeni, da bodo pokojnine po tem prehodnem obdobju zaostajale za rast plač, če se bodo usklajevale zgolj za 30 procentov in 70 procentov za stopnjo inflacije, ki pa vemo, da če gledamo neko daljše obdobje, zagotovo ni tako visoka, kot je pa rast plač. In torej želimo to popraviti. in da posledično torej so pokojnine ne bodo realno nižje kot se dvigujejo plače. Torej smo pripravili tudi s spremembo amandmaja k 67. členu. Toliko za enkrat, hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati pri tem členu? Še je interes in vas prosim za prijavo. Imamo osem prijavljenih razpravljavcev, najprej pa moram dati besedo državnemu sekretarju Igorju. Vi imate prvi, zdaj, ko ste se javili, ja, izvolite, imate besedo, za vami pa dobi potem besedo prvi razpravljavec, Aleksander Reberšek, izvolite.

IGOR FEKETIJA (državni sekretar MDDSZEM): Hvala za besedo. Mogoče se na hitro odzovem na dosedanji potek razprave.

Prvič, slišali smo z ene strani, da gre za reformo, ki znižuje pokojnine, ki pomeni varčevanje na plečih delavcev in upokojencev, ki služi samo dobičkom delodajalcev. Znova, da znižuje pokojnine, da bomo delali dlje in za nižje pokojnine, in da tega namesto, da bi plačala država ali kapital, bodo plačali delavci. Na matičnem odboru, ko smo imeli majčkeno. Več časa. Smo zelo podrobno pokazali, da dejansko, ja, bomo delali dlje, zato ker bomo tudi živeli dlje. Želimo, da ohranimo približno zdajšnje razmerje kjer en pa pol aktivni skrbi za enega upokojenca. Ne glede na to v kakšnem sistemu živimo je pomembno, koliko upokojencev, za koliko upokojencev skrbi vsak, vsak posameznik, ki je še delovno aktiven. Če ne spremenimo ničesar, se bo v naslednjih 15 procentih to breme povečalo, v 15 letih to breme povečalo za 16 procentov. torej vsakdo bo moral 16 procentov več prispevati za to, da skrbimo za isto število upokojencev. In zdaj smo približno na stabilnem razmerju. Ne želimo si, da bi se poslabša in če to naredimo, torej ohranimo to razmerje približno takšno kot zdaj, ne bo treba rezati v višine prejemkov. Nasprotno, pokazali smo z zelo jasnimi izračuni, da za 50 procentov zaposlenih bodo zagotovo pokojnine višje, zato ker nanje ima referenčno obdobje minimalen ali pa ničen učinek. To prime šele nekje nad bruto plačo v zdajšnjem denarju 1800 in nekaj evrov. Vemo pa iz razporeditve plač, da ima polovica manj kot to in na to referenčno obdobje nima nobenega vpliva. Na njihovo odmero pokojnine bo vplivalo samo in izključno višji odmerni odstotek. Toliko mogoče glede tega.

Zdaj glede te ideje, da bi morali za višje zneske, torej višje breme pokojnin plačati država in kapital, saj kdo pa je država, kdo pa plačuje v državno blagajno? Saj to se še vedno odmerja od dela, od potrošnje in nekaj od dobičkov, ampak manjši del. Torej to, da plača država, ne pomeni, da se je breme bistveno prerazporedilo. Če pa hočemo, da večji del, kakor je zahteval poslanec Kordiš, konkretno plača kapital, pa to presega pokojninsko reformo. Če zelo poenostavim, lahko sovražite kapitalizem, ampak ne morete pa reči, da je ta reforma na plečih delavcev in da je slaba, svinjska in da samo jemlje. Če ste se pa lotili reformirati kapitalizem, je pa malo premalo dajati amandmaje na predlog pokojninske reforme, ki mogoče po glasovih nekaterih sploh ni reforma. Mogoče je to premalo, da ne rečem prelen odnos do take spremembe. Drugje je treba to reševati. Ko bomo pa to razmerje med bremenom, ki ga prevzema kapital pa delo poravnali, potem lahko pa tudi pokojninsko reformo drugače zapeljemo. Ta čas je pa naša odgovornost, da v okviru družbeno ekonomskega sistema, ki ga imamo in ki ga bomo imeli še ene par let, poskrbimo, da bo ta sistem funkcioniral.

Glede bistvenih sprememb, ki jih z vseh koncev sponašajo starost. Ja, sem povedal, nekoliko kasneje bomo odhajali v pokoj, tako kot že zadnjih deset let. Pred 10, 12 leti so ženske šle tri leta prej v pokoj kot danes, moški približno dve leti. To se bo podaljševalo, zato ker tudi živimo dlje in ker v povprečju kasneje, kot smo nekoč vstopamo na trg dela. Razumemo, da obstajajo posamezne skupine, ki jih to prizadene. Ampak imamo milijon ljudi, ki delajo, 640000 ljudi, ki prejemajo pokojnino trenutno. Absolutno je treba opozarjati na posamezne zgodbe in absolutno so za vsemi temi številkami ljudje in njihove zgodbe, ampak te zgodbe je zopet treba reševati partikularno drugje, skozi zdravstveno oskrbo, skozi invalidsko zavarovanje, skozi poklicno zavarovanje, ki se ga tudi lotevamo prenoviti po 12 letih, ko se ni zgodilo takrat nič. Skratka, tam se rešujejo partikularne stvari. Ne moremo pa splošnih pravil, ki veljajo za 1,65 milijona ljudi, ta trenutek, prilagajati posameznim zgodbam, ker potem bomo pa celoten sistem uničili.

Glede referenčnega obdobja sem povedal, za večino zagotovo, za večino to ne bo pomenilo nižje pokojnine, ampak skupaj z višjim odmernim odstotkom nasprotno višje pokojnine. To smo pokazali. Višji odmerni odstotek, več kot odtehta to podaljšanje. Še več, daljšanje referenčnega obdobja hkrati povečuje korelacijo med plačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami. In če se ne motim je gospa Furman rekla, da pokojnine morajo temeljiti na vplačanih prispevkih. Zdaj imamo situacijo, ko imamo dve osebi, ki sta plačala iste prispevke, pa imata različne pokojnine. Imamo osebo A pa B, prva je plačala manj prispevkov in ima višjo pokojnino kot druga oseba. Z daljšanjem referenčnega obdobja večamo to korelacijo, kolikor prispevkov toliko pokojnine. Razen pod tisto mejo, kjer vstopi neki socialni korativ oziroma solidarnost, torej pod najnižjo pokojninsko osnovo. Torej, to se veselim, da se strinjamo in gre natanko to v to smer.

In če še nadaljujem s tem, da morajo pokojnine temeljiti na vplačanih prispevkih. Omenili ste, da imamo, kot ste rekli, 300000 upokojencev pod pragom tveganja revščine. Ampak ljudje, ki imajo pokojnino nižjo od 700 evrov imajo v povprečju 26 let dobe. Ljudje, ki imajo pokojnino nižjo od 800, imajo v povprečju dobrih 32 let dobe. Ljudje, ki imajo pokojnino nižjo od 900 evrov, imajo v povprečju dobrih 34 let dobe. In če vztrajate, da morajo pokojnine odražati plačane prispevke, je to posledica tega. In to so ljudje konec koncev, ki imajo pokojnino odmerjeno od zakona, ki velja od leta 2013, ne od te reforme. Torej, ta reforma bo dejansko šla v to smer, ki jo tudi vi zagovarjate, da morajo pokojnine temeljiti na vplačanih prispevkih.

In potem, če se dotaknem še indeksacije, deset let se ne bo spremenila, praktično ne, torej gremo na 50, 50, na manj kot to pač ni bilo možno pristati, v naslednjih desetih letih je pa zaveza, da se na pet let preverja primernost te indeksacije in se tudi ukrepa po potrebi in če vemo, kar pa ni zapisano v zakonu, torej to preverjanje na pet let je zapisano, vemo pa, da se pokojninske reforme oziroma večje spremembe delajo približno na deset let. Po desetih letih bo jasno, ali je treba glede tega kaj ukreniti, ali je treba zadevo zapeljati v katero drugo smer ali pa stvar dejansko, dejansko funkcionira.

Glede progresivne božičnice sem sicer že na odboru pojasnil, pa naj še enkrat, tu smo se dejansko pogovarjali s tistimi, ki bodo to božičnico prejemali. Dve, dva vidika sta bila, eni so rekli, hočemo božičnico, ki bo sorazmerna s pokojnino, višja pokojnina, višja božičnica, to nekako temelji na prispevkih. Drugi so rekli, ne, obratno, tako kot pravite vi, nižja kot je pokojnina, višjo božičnico rabimo, naj bo to socialni korektiv in v pogovoru z enimi in drugimi in skupaj z vsemi smo prišli do tega kompromisa, da vsi dobijo isti znesek božičnice. To še vedno pomeni, da teh 150 evrov pri nekom za 750 evrov pokojnine pomeni, da dobi 20 procentov k pokojnini, pri nekom, za jurja pa pol, pa deset. Torej, to je kompromis dosežen, s tistimi, ki bodo prejemali to božičnico in kdo sem jaz, da jim rečem, da oni nimajo prav, da se niso zmenili, torej, da grem čez tisto, kar smo se dogovorili z njimi in kar so se oni konec koncev tudi dogovorili med sabo.

Toliko za enkrat, pa se potem še odzovem, če bo treba. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolegica Karmen Furman, izvolite repliko.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Ja, glejte, spoštovani sekretar, jaz zdaj ne vem koga prepričujete, ali svoje koalicijske kolege, ker opozicijo zagotovo ne boste prepričali s takšnimi argumenti. Namreč, pravite, da zasledujete vzdržnost pokojninske blagajne. Torej, to je prva osnova. Zdaj, po drugi strani imamo vedno več upokojencev, ne, pa govorite o višjih pokojninah, zdaj to nekako ne gre skupaj. Zdaj pa, če odkimavate, da ne zasledujete vzdržnost pokojninske blagajne, potem pa mislim, da vas bo kak drug institut malce pocukal za rokav.

Zdaj, kot drugo, strinjamo se očitno, da mora pokojnina v osnovi temeljiti na vplačanih prispevkih. Zdaj vas pa sprašujem, zakaj pa ste tako, bom rekla, z vso ihto zavrnili amandma Slovenske demokratske stranke, s katerim smo predlagali, da se črta oziroma, da se ne bi več omogočilo izplačevanje privilegiranih pokojnin, ki pa nimajo nobene osnove v vplačanih prispevkih, nobene. In danes prejemniki teh pokojnin, dobivajo nekateri tudi višje pokojnine od tistih, ki so 40 let delali, vplačevali prispevke v pokojninsko blagajno, pa so danes za to prikrajšani, napram krogu teh privilegirancev? In kot tretje, govorili ste o pragu tveganja revščine in teh več kot 300 tisoč upokojencev, kot sem, ki sem jih izpostavila.

Zdaj, glejte, ja, nekateri so res imeli delovno dobo nižjo od 40 let, ampak danes je tudi zagotovljena pokojnina za polnih 40 let, 200 evrov nižja od praga tveganja revščine. Torej tudi tisti, ki so delali polnih 40 let, lahko imajo danes pokojnino nižjo od praga tveganja revščine. O tem sem govorila uvodoma v svoji razpravi in spoštovani sekretar, vaša zaveza je bila vseh koalicijskih poslancev, da boste zagotovljeno pokojnino dvignili 10 procentov nad pragom tveganja revščine, to je bila vaša zaveza. Tako da ne se danes sprenevedati, kako tako nizko pokojnino / znak za konec razprave/ prejemajo zgolj tisti, ki niso delali 40 let. Ne, ni res, ne. Vsi vemo, da je ta pokojnina 200 evrov nižja od praga tveganja revščine.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Dobro, hvala.

Kolega Aleksander Reberšek ima besedo in za njim dobi besedo magister Dejan Kaloh, izvolite.

ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Ja, hvala lepa za besedo.

Pa saj Levica takoj, ko je vstopila v Državni zbor oziroma, ko so vstopili v vlado, so pozabili na upokojence, poskrbeli pa so najprej zase, pa saj to je vsem ljudem jasno. Zdaj je državni sekretar rekel, da bo ta pokojninska reforma, po desetih letih bo jasno, kakšne učinke bo imela. Ja, zakaj je treba čakati deset let? Če je dobra pokojninska reforma, lahko ima rezultate takoj, ne.

In v Novi Sloveniji menimo, da to ni pokojninska reforma, ampak je dieta za upokojence. Zakaj tako menim? Drobni tisk je tisto, kar je pomembno. Na eni strani se res dviguje odmerni odstotek, ampak na drugi strani pa je precej drobnega tiska. Najprej usklajevanje pokojnin. Pokojnine so se do zdaj usklajevale 60 procentov z rastjo plač, 40 procentov z rastjo inflacije. Po novem, sicer po prehodnem obdobju, pa bo, se bodo pokojnine usklajevale do 80 procentov inflacije in 20 procentov plač. Plače naraščajo hitreje kot inflacija, kar pomeni, da ste vi zdaj rast pokojnin vezali na inflacijo in pomeni, da bodo pokojnine naraščale počasneje kot bi sicer. Tukaj je drobni tisk. In zato smo tudi v Novi Sloveniji vložili amandma, da bi se pokojnine usklajevale tako kot do zdaj in da bi bil glavni faktor, da se pokojnine usklajujejo tako hitro kot se dvigujejo plače in ne na inflacijo, kot ste večinoma to vezali vi. Drugič, referenčno obdobje za izračun pokojnine. Do zdaj je bilo najboljših 24 let, vi ste vzeli, boste zdaj po novem ste dali najboljših 35 let. Se pravi, nekdo je 20 let delal, karikiram, za tisoč evrov, 20 let pa za 2 tisoč evrov, mu boste zdaj vzeli 14 oziroma 15 let slabih let. Se pravi, mu boste slaba leta v pokojnino stlačili, a ne, zato, da ne bo imel previsoke pokojnine. Bodi reven, da si pohleven. Ves čas je treba skrbeti, da bo narod imel čim manj pa da je čim bolj odvisen od sociale, ne. Uvaja se zimski dodatek enak za vse upokojence. Kako prikladno. In to ravno pred volitvami. Kje ste bili konec leta 2022, konec leta 2023, konec leta 2024? Glih pred volitvami pa, glej, en tak zimski dodatek, en tak bombonček. Tukaj jaz tudi mislim osebno, da bi morali tu za socialni korektiv. Če je nekdo vplačeval v pokojninsko blagajno in je nekdo plačeval več kot nekdo drug, je logično, da ima zato in pravilno, da ima nekdo zaradi tega pol višjo pokojnino, ampak če govorimo o enkratnem dodatku, pa se mi zdi, da bi ta enkratni dodatek lahko dobili tisti, ki imajo najmanj najvišji dodatek in ravno obratno. Samo v tem primeru. Mimogrede, iz opozicije je že lansko leto prišel predlog zakona za zimski dodatek. Takrat ste ga v koaliciji zavrnili, iskali vse mogoče razloge, danes ga prinašate v pokojninsko reformo - vse jasno. In veste, kaj si želi narod? Da bi bile volitve vsako leto, da bi bile volitve vsako leto, da jim vsaj nekaj pade z mize, da ljudje vsaj nekaj dobijo. Saj obvezna božičnica pa je ista zgodba. Tisti, ki so šli na, četrtič, tisti, ki so šli na trg dela prej, bodo morali zdaj delati dlje. Preveč se ukvarjamo s tistimi, ki delajo in jim non stop nekaj nalagamo, ne ukvarjamo se recimo z zdravimi posamezniki na socialni pomoči in da bi jih nagnali na trg dela - govorim o zdravih ljudeh. Naprej, nekateri sindikati so bili proti. Zakaj, če pravite, da je pokojninska reforma tako dobra? In kot šestič, dvojni status upokojencev. Ene stvari enostavno ne razumem. Upokojenec, ki se je odločil, da bo še naprej delal in prispeval, je zaradi tega kaznovan. vzame se mu prva tri leta 60 procentov zaslužene pokojnine, kasneje pa 80 procentov zaslužene pokojnine. Dajte mi razložiti, v čem je tu problem. Če je nekdo delal 40 let, si je pokojnino tudi zaslužil. In zdaj reče, jaz bom še naprej delal, super, delodajalec bo plačal vse prispevke. In v čem je zdaj tukaj problem, zakaj mu je treba pokojnino vzeti? Verjamem, da temu nasprotujete, ampak povem vam, da bom vložil vse napore v kolikor bo Nova Slovenija v naslednji vladi, da bomo to področje tudi uredili. Ljudi je treba nagrajevati, ne pa, da če se nekdo odloči, da bo delal, da se mu pa zdaj del penzije vzame. In to velik del, kar je noro, če je 40 let delal. Če je 40 let delal, si je penzijo zaslužil, pika. In tukaj sploh ni treba nobene debate, delo je treba nagrajevati. Odmerni odstotek, tudi tukaj smo vložili amandma v Novi Sloveniji, in sicer ker se je zgodila velika krivica 90 tisoč ljudem, ki so se od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2022 upokojili po znižanem odmernem odstotku, da se ta odmerni odstotek uskladi in da bi vsi prejeli 63,5 odmerni odstotek, da se jim na novo odmeri. Vložili smo ene, v Novi Sloveniji smo vložili ta amandma, zdaj ste na potezi vi, koalicija. Vesel sem pa in se dotaknem samo še tega amandmaja, ki je bil sprejet na odboru, se pravi, da bodo zdaj velike družine, tiste, ki imajo tri ali več oziroma štiri ali več. Otrok, da bodo zdaj tukaj tudi nagrajene. Tukaj moram zelo jasno in glasno povedati, če vzamem nek primer, gospa mama, ki je 40 let delala, se bo lahko upokojila prej oziroma bo dobila višjo pokojnino zaradi tega, ker ima štiri otroke ali več. Do zdaj so se priznali samo trije otroci, tudi če je neka mama imela več otrok. Da bo povsem jasno, o čem govorim, pa je treba jasno povedati, da gre tukaj za več kot 6600 slovenskih družin, se pravi, mama, ki je delala na svojem socialnem omrežju, sem to objavil in sem dobil kup nekih neumnih sporočil, za koga bo to vse velja, velja samo zgolj in samo za tiste, ki so v svojem življenju delali in upam, da sem bil dosti dobro razumljen. Ključen problem pri vsaki pokojninski reformi pa je demografija. In s tem amandmajem, ki je bil sprejet, gremo vsaj malo nasproti velikim družinam, dajemo jim neko spodbudo, ker se bo seveda to obrestovalo tudi pri pokojnini in tukaj vas pa pogrešam, Vlada, koalicija, še več napora bi morali vložiti v to, da bo več veselja do življenja, da se bo rodilo v naši državi več otrok. in ko se bo rodilo več otrok, bomo imeli čez 20 in več let rešen problem, da bodo ljudje delali za nas, ki bomo takrat v pokoju. In to je največji garant, najboljše zagotovilo, da bo pokojninska reforma ostala stabilna, da se bo v naši državi rodilo še več otrok in tukaj je treba vlagati vse napore in pa energijo, kar pri vas, bom rekel, na nek način zelo pogrešam. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala. Magister Dejan Kaloh ima besedo, za njim dobi besedo kolegica Iva Dimic.

MAG. DEJAN KALOH (NeP): Predsednica, hvala lepa, pozdrav državnemu sekretarju, kolegom, kolegicam. Danes smo slišali to zimzeleno mantro, da je pač pokojninska reforma nujna, ker se kot prebivalstvo staramo, po drugi strani pa imamo manj otrok. Mene je zdaj kot mariborskega poslanca razžalostilo, da leta 2022 je Golobova vlada seveda ukinila Urad za demografijo v Mariboru, kar je dejansko že tu uvodna diskrepanca med tema dvema problemoma. To seveda ni bilo za pohvaliti, je pa za pohvaliti konkretno v tej, jaz pravim, mini pokojninski reformi to, da se bo pa socialni položaj tistih najranljivejših? Skupin vendarle popravil že v letu 2026. Danes smo govorili o dvigu višine družinskih vdovskih pokojnin ter zagotovljene invalidske pokojnine, ki naj bi že bilo v naslednjem letu, kar je, kot sem rekel, za pozdraviti. Zdaj tudi jaz pravim, če je zdaj ta mini pokojninska reforma tako v redu napisana, zakaj bo šele v večinskem delu zaključena leta 2035, v celoti pa 2040. Zakaj tako dolgo čakati? Ker zdaj jaz ocenjujem, da bo 80 procentov tega Državnega zbora, ki sedaj sprejema odločitve, takrat tudi že v svojem lastnem upokojitvenem obdobju. Zdaj pa bodimo iskreni, da pa nihče med nami pa ne more z gotovostjo trditi, če bo zdaj ta pokojninska reforma imela več negativnih ali več pozitivnih učinkov. To bomo videli šele takrat, ko bomo sami, kot rečeno, v pokoju.

Zdaj, kar sem jaz bil ekstra pozoren, je bilo to, da je na bistveni spremembi postopen dvig starostne meje za upokojitev s 60 na 62 let za 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali 65 let na 67 let za 15 let zavarovalne dobe. In zdaj naj vam to iskreno povem, da kot sin delavca, vodovodnega inštalaterja sem res, ki je mimogrede 135-krat daroval kri in je vedno bil eden izmed tistih, jaz pravim, ljudi, ki so dosti naredili za skupnost, v katerih je sam oče živel, zato se je postavil na stran tistih delavskih sindikatov, ki pa pravijo, da reforma bolj ali manj temelji ravno na plečih, na ramenih tistih delavcev, ki so res trdno garali za svoje družine in so danes dejansko že, vam iz svojih izkušenj, na primer očeta govorim, že krepko iztrošeni. Zdaj, ti si pa res ne zaslužijo, da bodo delali zdaj še dalje za celi dve leti, ko jim vsak mesec ne dobesedno prihrani zdravje, včasih mogoče tudi življenje. In takih delavcev, kot je moj oče, je seveda na tisoče in tisoče, ki so že krepko pred 60 letom povsem telesno iztrošeni. Zdaj pa vendarle. V upanju, da bo Golobova vlada za tem, za to krilatico, ki gre pravična, solidarna in dostojna pokojninska reforma, da bo vendarle stala potem v samem udejanjenju čez zakonske člene, bom kot suvereni poslanec podprl oziroma ji ne bom nasprotoval, ampak s tem predpogojem, da bodo vsi opozicijski amandmaji. danes sem jih prebral, tako od SDS kot od Nove Slovenije, danes tudi dejansko sprejeti, potem ima sam zakon ta ZPIZ-2 O tudi mojo podporo. Kajti vsak opozicijski trud, ki stremi k temu, da bo standard upokojencev in posledično njihova kupna moč se nekako ne primerjala z delovno aktivnim prebivalstvom je to z vsemi močmi za podpreti. Hvala za vašo pozornost.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolegica Iva Dimic, imate besedo, za vami kolega Bojan Čebela, izvoli.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa. Spoštovani predstavniki ministrstva. Zdaj, kolega Aleksander je rekel, to je dieta za upokojence, zagotovo je dieta za upokojence, predvsem tiste, ki imajo vdovske pokojnine. Niste izpolnili tistega kar ste obljubljali, da boste vdovske pokojnine popravili. V tem predlogu zakona seveda je zapisano, da je dodatek k vdovski pokojnini 11,2 odstotka od tiste nominalne plače, ki trenutno znaša 1200. Se pravi, da je ta dodatek ne bo presegel, sem šla izračunati, 140 evrov. Se pravi, da dodatek oziroma ta del vdovske pokojnine ne bo presegel 140 evrov. Se pravi, vi ste vdovske pokojnine oziroma te dodatke na nek način omejili, omejili in enostavno ne vidim razloga, ali pa tega, bom rekla, razkoraka med temi obljubami, kako boste rešili vdovske pokojnine. Še vedno je največ je število, bom rekla, ogroženih pod pragom revščine ravno vdov ali vdovcev. In seveda vaša reforma, ki jo tako imenujete, ne gre v to smer. To je eno tako opozorilo, za katere moram reči, da sem pričakovala, da boste šli, da boste dali možnost vsaj 30 odstotnega dodatka k vdovski pokojnini, pa ni tega. Pa računamo, da sta oba oba, bom rekla, tako vdovec kot tisti, vplačevala v sistem.

In drugo, kar moram opozoriti, je bilo veliko, podprla bom amandma SDS k 20. členu. Vi ste se praktično spravili s tem, ko ste izračun pokojninske osnove omejili na celotno obdobje, zavzetim tistim pet let, spravili na predvsem tiste mlade, ki se zaposlujejo v javnem sektorju, ki se zaposlujejo kot učitelji, kot vzgojitelji zato, ker pet let imajo zagotovo najnižjo možno plačo, kar jo je imel v javnih zavodih. In seveda, da pridejo do neke pokojnine ali pa do neke plače, zagotovo potrebujejo 10 do 15 let. Zato podpiram amandma k 20. členu in seveda vam dajem razmislek, da.../izključen mikrofon/

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa. Kolega Bojan Čebela, izvolite, imate besedo, za vami kolegica...

BOJAN ČEBELA (PS Svoboda): Hvala lepa, bom kratek zaradi pomanjkanja časa. Prejšnja vlada se je v okviru načrta za okrevanje in odpornost ob pridobitvi sto milijonov sredstev zavezala h globokem rezu na področju pokojninske zakonodaje. Zdajšnja vlada je na osnovi projekcij dokazala, da ta rez ni potreben v taki meri, ampak bo v nekem sorazmerju s statističnimi podatki, ki jih seveda pogreša kolega, ki je razpravljal pred mano iz Poslanske skupine Nova Slovenija. Ja, minister je res deklarativno ocenil in opisal reformo kot tako. Tukaj imamo pa zdaj državnega sekretarja, ki obvlada vse številke, ampak njega ni, da bi mu odgovoril na katerokoli vprašanje, ki ga tako skrbi. Zelo me veseli, da ta reforma ne odpravlja krivic za nazaj. Zakaj? Ker bi s tem povzročila nove in to je ključno pri vsem tem. Mi smo se lotili tega tako, da bodo ti ukrepi trajni in da ne bodo poglabljali krivic v naprej.

Mogoče me moti samo to, da v okviru pogajanj z Ekonomsko-socialnim svetom ni bila izpogajana višja pokojninska doba. Zaradi dolgožive družbe bo to v prihodnosti nujno. Po letu 2035 se moramo osredotočiti na to, kako opolnomočiti ljudi, da bodo zanimivi na trgu dela, namreč zdaj je stanje tako, da je oseba po 55. letu težko zaposljiva. Zakaj? Ker tako ocenjujejo tisti, ki zaposlujejo in raje zaposlujejo mlade kadre, ki so praktično opolnomočeni, skozi leta smo pa to malo zanemarili. Tisti ljudje, ki so se bližajo 40 let delovni dobi, ostajajo nekako na obrobju tega, te aktualne potrebe, ki jo gospodarstvo rabi.

Tako, pozdravljam pa dvig starostne meje. Ja, sistem je dokaj premišljen in tudi učinkovito odpravlja to, ta problem. In ne nazadnje na koncu, blaginja pokojninske blagajne je odvisna od blaginje plač, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju.

PREDSEDNICA MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ: Hvala lepa.

Kolegica Eva Irgl, izvolite.

EVA IRGL (PS NP): Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred seboj imamo torej Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Gre za, lahko rečemo, nekakšno mini reformo pokojninskega sistema. Vemo tudi, da je pokojninska reforma pač nujna, ampak bi morala biti bistveno bolj celovita. OECD nas že vrsto let opozarja, da moramo iti v spremembe zakonodaje, da je potrebno predvsem podaljšati delovno dobo, izboljšati usklajevanje pokojnin. Vemo kakšni so demografski trendi, vemo, da se prebivalstvo stara, še posebej Slovenija je tukaj hitro se starajoča družba, mislim, da smo celo v svetovnem merilu ena izmed najbolj starajočih se družb. Tako da tukaj imamo precej izzivov, ki jih bomo morali na takšen ali drugačen način torej začeti reševati.

Zdaj, pokojnine, to moramo vedeti, bi morale in morajo temeljiti na vplačanih prispevkih. To potem predstavlja nek pravičen sistem. Ali danes s tem zakonom zagotavljamo pravičen sistem? To je tisto, kar se moramo vsi skupaj vprašati. Jaz mislim, da bi lahko na tem delu bistveno več naredili. Na to so mnogi opozarjali tekom tega postopka, ko je se usklajevalo sam Zakon o invalidski in o, o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.

Zdaj, če pogledamo malo podatke, lahko vidimo, da je Slovenija, da v Sloveniji živi približno tretjina upokojencev oziroma tretjina prebivalstva je upokojencev. Kar zadeva njihov gmotni položaj, vemo, da je precej zahteven. Da približno 20 odstotkov upokojencev živi pod pragom tveganja revščine, kar je seveda nesprejemljivo in tudi evropski podatki kažejo, da smo slabši od EU povprečja, tam govorimo o približno 12 odstotkih, torej ta odstotek pri nas je bistveno višji.

Mnogi zaradi nizkih pokojnin, če tako rečem, ne morejo torej pokriti niti osebnih mesečnih, tistih osnovnih stroškov. Govorimo o hrani, sploh, če pogledamo, da je šla tudi inflacija navzgor, o zdravilih, o stroških stanovanja. To so vse izzivi, s katerimi se upokojenci iz meseca v mesec soočajo. In seveda, vsaka odgovorna vlada bi morala najprej nasloviti te segmente, obenem je pa vedno bolj prisotna oziroma še vedno prisotna energetska revščina, zlasti v zimskih časih je to pač pomembno, da zagotovimo neka sredstva, ki potem lahko izboljšajo položaj, bom rekla kar starostnikov.

Poleg tega se mnogi upokojenci soočajo tudi z veliko socialno izključenostjo in to ravno zaradi tega, ker imajo prenizke dohodke. Veste, da če je socialna izključenost, potem ni mreženja, to vpliva na vse, na različne vidike potem kakovosti življenja, tudi na vidik, da seveda se poslabšuje zdravstveno stanje, če nimamo kontaktov, nimamo tistega pristnega stika, seveda to vpliva tudi na počutje in na zdravje posameznikov. Čeprav tukaj moram pohvaliti, da imamo kar nekaj takšnih ustanov, ki za to zelo lepo skrbijo. Zlasti poznamo domove dobre volje oziroma hiše dobre volje, kjer pa posamezniki lahko čez dan preživijo v družbi in lahko krepijo ta občutek, da niso tako osamljeni. Treba je tudi vedeti, da glede na to, da imamo po eni strani že, torej približno 20 odstotkov upokojencev pod pragom tveganja revščine, imamo poleg tega tudi še en segment, torej upokojence, ki dajejo v zadnjem letu več za obvezno, torej dodatno zdravstveno zavarovanje, več dajejo tudi za RTV prispevek, to samo tako mimo omenim, poleg tega pa plačujejo tudi za obvezni prispevek glede dolgotrajne oskrbe. Skratka, to so vse momenti, ki jih moramo imeti pred seboj, ko prenavljamo nekako ta sistem, ki je zagotovo večplasten in tudi potrebuje pač zelo močen vsebinski pogled vanj.

Dejstvo je, da pokojninsko reformo ali pa neko prevetritev reforme nujno potrebujemo. Takšna reforma je nujna za vzdržnost pokojninskega sistema. Seveda se predstavniki stranke demokrati oziroma poslanci Poslanske skupine Socialne demokrati zavedamo demografskih izzivov, ki jih imamo pred seboj. Zato seveda podpiramo prilagoditev pokojninskega sistema, ki pa mora zagotavljati dolgoročno vzdržnost. Predvsem pa se mi zdi, da bi morali pa, to pa moram opozoriti, več delati glede tega, da se na prihodnje generacije ne bi prenašalo toliko nesorazmernih bremen. Predvsem pa se mi zdi nujno opozoriti na to, da bi morali več poudarka dati na močan drugi pokojninski steber. Tukaj, spoštovani državni sekretar, tega napora ni bilo narejenega. Mi moramo krepiti drugi pokojninski steber, dolgoročnost pokojninskega sistema. Vemo, da predstavlja na eni strani kombinacija torej solidarnostnega prvega stebra in pa močnega drugega stebra. Tukaj si demokrati želimo, da bi Vlada naredila več.

Zdaj, kar zadeva socialni dialog, jaz pa moram to pohvaliti, mislim, da ste v tem delu dobro opravili svoje delo. Pohvalim tudi zato, ker veste, da je naš način političnega delovanja sodelovanje in zmernost, mislim, da politika to nujno potrebuje. In če so neke stvari bile dobro izpeljane, potem je to potrebno povedati, torej dosežen je bil nek kompromis. To je dobro za stabilnost, vendar pa, kot rečeno, predvsem bi si želela, da bi več delali na krepitvi drugega pokojninskega sistema. Tukaj mislim, da nam je malo zmanjkalo, ampak upam, da bomo v nadaljevanju lahko še kakšne stvari tudi dodali in še vsebinsko dopolnili. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega magister Miroslav Gregorič, izvolite.

MAG. MIROSLAV GREGORIČ (PS Svoboda): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Jaz bom zelo kratek, imam samo štiri točke. Zakon podpiram predvsem zaradi tega, ker je bil dosežen konsenz s socialnimi partnerji, kar ni zanemarljivo. Drugače pa kuvertiram, da bo treba 40 let v bližnji prihodnosti povečevati, mogoče en mesec na leto ali kaj takega. Zagovarjam, kot veste, dvojni status. Jaz bi si želel, da bi bile pokojnine sto procentne in ne tako kot sedaj, ko 2,5 procenta prejema miloščino, 40 procentov pokojnine za tri leta, potem pa še za 20 procentov za naslednji dve leti. To bi bilo cenejše kot pa uvoženi ali pa del uvoženih delavcev, katerih integracija bo draga. V praksi bi to pomenilo, da bi 16000 delavcev, ki sedaj hočejo prejemati teh 40 procentov pokojnine, bi prišli na 30000. Tretjič, seveda sem za drugi steber, ki naj bi se napajal iz državnih podjetij ali ne vem kje, kajti sicer je nemogoče, da bo to dolgoročno vzdržno pretočni sistem. Pred 50 leti je bila rodnost v Sloveniji 32000, lani je bila manj kot 17000. In teh 17000 bo čez 30 let imeli še manj otrok. In zadnji, mislim, da je indeksacija 50: 50 nevtralna, ne vemo v katero smer bo šlo kaj in predlagam, da ostane.

Sicer bom pa zakon po kot dober predstavnik Svobode podprl. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega magister Darko Krajnc, izvolite.

MAG. DARKO KRAJNC (PS Svoboda): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem. Pokojninska reforma ni reforma, ki jo sprejemamo kot en nek dokument, ki bi spremenil vse od nič pa do 100 procentov, če se tako izrazim. Gre za zakon, ki ga prenavljamo. Dogovor o tem je bil širok, dosežen na Ekonomsko-socialnem svetu, poleg tega še z Zvezo društev upokojencev Slovenije z veliko drugimi deležniki predebatirano. Dolgo obdobje je bilo, ki je terjalo, da smo prišli do tega konsenza. In moram pohvaliti prizadevanja ministrstva in vseh v sistemu, da so uspeli doseči ta dogovor.

Zdaj, sprememb je veliko, različnih, uvajajo se postopoma. Nekatere ugodnosti se uvajajo že z začetkom naslednjega leta. Večina teh zaostritev pogojev, o katerih se veliko govori, pa prihaja postopoma, od leta 2028 do 2035, celo 2040. Govorimo o raztegnitvi referenčnega obdobja, pri katerem izvzamemo pet najslabših let. To sigurno pomeni, da bolj odraža plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri nas pokojninski sistem je socialno zavarovanje, ni pa vplačevanje na svoj račun, da od tega dobiš pokojnino iz plačanih prispevkov. Seveda imamo nizke plače, 64 procentov podpovprečnih plač pomeni, da 64 procentov ljudi vplača podpovprečne prispevke v pokojninsko in invalidsko blagajno. Najmanj plačujejo samozaposleni, kjer jih 80 procentov vplača minimalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nadomestilo zaradi tega. In ti v recimo povprečni dobi prejemanja 20 do 25 let ženske prejemajo 25 let penzijo, moški pa 20, v desetih letih pokurijo sredstva, ki so jih plačali tokom cele dobe delovne dobe 40 let. Te stvari je potrebno tudi nasloviti. In jaz mislim, da ta sistem bolj pravično odmerja način plačevanja in prejemanja pokojnin. Tam, kjer pa posamezniki niso plačevali dovolj visokih prispevkov, imamo še vedno neke varovalke v sistemu, tudi sistem zagotovljene pokojnine je tak, 40 letne dobe pokojninske, potem nekdo dobi zagotovljeno pokojnino, čeprav ni vplačal takšnih prispevkov, da bi mu le-ta na podlagi prispevkov pripadala.

Zdaj gremo, tudi odmerni odstotek se spreminja postopoma iz 70:30, 50:50 na 30:70, 20:80. Te stvari bo verjetno tudi potrebno še kaj korigirati v bodoče, mogoče. Je pa tako, kot se je slikovito izrazil kolega Jakopovič, to ni neka kaprica, da se je nekdo lotil spreminjati pokojninski zakon, izvajati reformo. Ker bi to želel, pa nekomu želel nagajati, pa nekomu nekaj slabega. Znašli smo se v taki situaciji demografski, živimo v dolgoživi družbi, imamo ta privilegij, da smo v času od osamosvojitve podaljšali življenjsko dobo za deset let v Sloveniji in temu primerno imamo obremenitev na sisteme socialnega zavarovanja, tako zdravstvenega, socialnega, pokojninskega, vse ostalo.

Jaz mislim, da ta reforma, ta predlog zakona, ki smo ga že v deseturni seji na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti potrdili, je prava stvar in da bo prispeval k dodatni stabilnosti pokojninskega sistema. Veliko govorimo o drugem stebru in o dodatnih zavarovanjih. Sam plačujem v neko naložbeno življenjsko pokojninsko zavarovanje, ki je na trgu in sem razočaran, da po 18 letih nimam niti toliko, kolikor sem v ta sistem plačal. To je dejstvo in zato je ta pokojninski sistem takšen kot je, garant za to, da bo nekdo v prihodnje imel varno in zdravo upajmo starost zagotovljeno iz tega. Seveda moram omeniti še, da smo tudi naslovili vdovske, družinske pokojnine, pokojnine za invalide. Te stvari so vse zajete v tem paketu. In zelo težko razumem nasprotovanje temu, ker smo res dosegli širok družbeni konsenz. In za tem je tudi, sem že rekel, socialni dialog, tako da seveda bom to podprl.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Prijavljen je sicer bil še kolega Robert Janev, ampak žal je čas za Poslansko skupino Svoboda iztekel, tako da ne morem dati besede. Želi pri tem amandmaju še kdo razpravljati? Kolega Soniboj. Še kdo drug? V kolikor ne bi danes takoj brez prijave, kolegi Soniboj Knežak besedo, izvolite.

SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala predsedujoči in lep pozdrav spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, predstavniki Vlade. Moram reči, da me izredno veseli, da so po dobrem letu teh pogajanj našli kompromis na Ekonomsko-socialnem svetu. za to pokojninsko reformo, če sploh lahko tako rečem, reformo, ker se od predhodnih reform, za katere veste, da sem bil že vedno v svojih razpravah do njih kritičen, ker so v bistvu vedno reševale pa imele v planu finančne zmožnosti blagajne oziroma so jih skrbela sredstva, ki bodo šla iz državnega proračuna, hudičevo malo je bilo pa tu v teh prejšnjih reformah skrbi za upokojence, tu se ta pokojnina, pokojninska reforma. Bistveno dviguje, saj zagotavlja višje pokojnine upokojencem. Bom morda kasneje še kakšno zadevo več na to temo. Bi pa rad rekel, da sem tudi na odboru, kjer so bili prisotni vsi sindikati, jaz mislim, da je prav, da slovensko javnost seznanimo, da v bistvu od sedmih sindikalnih central je šest sindikalnih central podpisalo ta dogovor in ga ocenjuje kot dober. Imamo sindikat, ostali so bili tudi na tej seji odbora in sem poslušal njihove argumente. So šli nekako v tri smeri. Z nekaterimi se celo lahko strinjam. Ena izmed tistih zamer k temu je, ker tudi sam menim, da niso prevzeli dovolj svojega bremena, je to, da nismo uspeli. Se dogovoriti za zvišanje prispevne stopnje delodajalcem. Ampak če je bil to, bi rekel, tisti kamenček v mozaiku, ki je prispeval k temu, da so tudi oni dali soglasje za to pokojninsko reformo. Seveda se s tem ne morem drugega kot strinjati, verjamem pa, da bomo to temo, kar se tiče prispevka delodajalcev, sploh, če primerjaš kako imajo to urejene ostale države, slej ko prej morali tudi na to temo skleniti kak dogovor.

Druga opazka, ki so bile te tako imenovane delavske koalicije, ki naj bi nasprotovala temu, so bila predvsem opozorila o, ne vem, izgorelosti, invalidnosti. skratka, na to temo, ker bi se tudi z njimi lahko strinjal. Imamo še kar bistveno preveč tovarn, ki hkrati poleg svojih proizvodov proizvaja tudi invalide. To mislim, da je tematika, ki bi jo lahko naslovili pa po mojem z nekaterimi, bi rekel, relativno enostavnimi rešitvami. Državnemu sekretarju sem že parkrat omenil obveznost firm, da morajo opravljati obodne zdravniške preglede. To sicer firme opravljajo, hkrati pa, če z dodatnim doplačilom dobiš tudi poročilo o teh medicine, dela, jaz se izhaja iz podjetja, ker smo se resno lotili te bolniške, pa vzrokov za te poškodbe oziroma in smo iz teh poročil točno videli, na katerih delovnih mestih izhaja, da bomo iz leta v leto se nam postavlja na istih delovnih mestih iste poškodbe, skratka, super analiza, na podlagi katere lahko tudi ukrepaš. Morda samo s tem, da bi to bilo obvezno in da je tudi obveznost po zakonu določamo, da medicina dela, ki ugotovi, da na določenih delovnih mestih se to pojavlja, da so leta in leta, ker se proizvajajo invalide, da se pač(?) zahteva neko ukrepanje. To je eden, pa verjetno še kak drug. S tem bi se lahko strinjal. Tisto, kar se pa ne morem strinjati s to delavsko koalicijo, je pa to, da je pa ta pokojninska reforma slaba, da so grožnje z referendumom, to pa mislim, da je preveč napenjanja sindikalnih mišic, pa izredno cenim sindikate, sem vedno zagovarjal socialni dialog, ampak pri tej pokojninski reformi pa jaz upam, da bo prevladala, bi rekel, ta zdrav razum, da te grožnje z referendumom ne bodo, bi rekel, posegli v ta proces, ki so ga dogovorili tisti, ki ga morajo, se pravi, na Ekonomsko-socialnem svetu.

Pozdravljam tudi dogovor z društvi, s temi, ZDUS-om, glede tega, te formule za izračun, mislim, da je, tako kot je kolega pred mano, Gregorič, rekel, 50, 50. Mislim tudi, da je pravična, vsekakor pa ne bo škodljiva ob vseh ostalih ukrepih, ki smo jih pa, ki jih s tem zakonom tudi uvajamo.

Tisto, kar je stvar debate, dvig iz 62 oziroma ta dvig leti, za dve leti, to je prav tudi, da povemo, da sprejemamo ta dvig starostne meje za upokojitev iz 60 do 62, saj je že danes povprečna starost ob upokojitvi pri ženskah 61 let in osem mesecev ter pri moških 62 let in pa devet mesecev. To pomeni v bistvu, da dejansko ta zvišanje starostne meje sledi zgolj zvišanju povprečne starosti, ob kateri se dejansko upokojujemo že danes. Toliko, da ni to ne vem kako velik poseg. Drugo pozdravljam postopnost deset do leta 2035, prehodno obdobje, je pa seveda, jaz upam, da se predlagatelji oziroma tisti, ki razmišljajo o kakršnemkoli referendumu, zavedajo tudi to, da to pomeni, da bomo, da ne bo predvidenega zvišanja, mislim, da že januarja, invalidskih pokojnin, mislim, da je za preko 20 procentov, in skratka še nekaj takih zadev, ki gredo v dobrobit bodočim in pa tudi sedanjim upokojencem. Vse to so tudi razlogi za katerega bom seveda to spremembo podprl. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Želi še…, imate kot repliko ali…, prijava. Želi še kdo poleg kolega Černača?

Besedo ima kolega Zvonko Černač, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Ja, lep pozdrav vsem!

Zdaj, najprej je potrebno povedati, da seveda ne gre za nobeno reformo, drugače bi danes imeli tukaj na mizi zakon, ki bi se klical ZPIZ-3, imamo pa spremembe zakona iz leta 2012. Drugič je potrebno povedati, da koalicija ne spoštuje lastne koalicijske pogodbe. V koalicijski pogodbi ste se zavezali, da bo najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo za 10 odstotkov presegala prag tveganja revščine, prag tveganja revščine znaša 981 evrov, najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo znaša 782 evrov in v teh spremembah ni nobenega nastavka, postopnega, do kdaj naj bi do tega, za kar ste se v koalicijski pogodbi obvezali, prišli.

Zdaj, upoštevala je koalicija. En predlog Slovenske demokratske stranke v fazi sprejemanja in to je odprava neupravičenih privilegijev glede dedovanja pokojnin in to je pozitivno. Delno ste tudi upoštevali predlog glede nepravičnega usklajevanja, ki ste ga nameravali uzakoniti in sicer iz sedanjih 60 plače, 40 inflacija, na 80 inflacija, 20 plače, kar bi bistveno, bistveno poslabšalo položaj ne samo bodočih, pač pa tudi sedanjih upokojencev. In ste naš predlog oziroma potem je to postal predlog ZDUS-a, povzeli 50, 50, ampak samo do leta 2035. Ni jasno zakaj samo do leta 2035, ne razumemo tega in menimo, da bi bilo potrebno to formulo ohraniti tudi za naprej.

Upoštevani pa niso bili trije dodatni predlogi, glede katerih so tudi vloženi amandmaji. In amandma o katerem zdaj razpravljamo je k 20. členu, kjer govorimo o izvzemu petih najslabših oziroma desetih najslabših let. Mi predlagamo deset najslabših let. Obrazložili smo tudi, zakaj. Menimo, da to ni taka sprememba, ki bi ogrozila nameravane spremembe in ki bi ogrozila vzdržnost pokojninske blagajne. Tako da tudi tukaj ne razumemo zakaj temu nasprotujete. Drug predlog, božičnica, še manj razumemo. Letni dodatek imate uzakonjen tako, da tisti z najnižjimi pokojninami dobijo najvišji dodatek, tisti z najvišjimi pokojninami najnižjega, pri božičnici pa predlagate 150 za vse. Ni prav, ni pošteno. Predlagamo 150 do 250 v prvem letu in postopen dvig v petih letih do med 250 in 350 evri, se pravi, v letošnjem letu 150 do 250 evrov ampak tako, da seveda dobijo najvišjo božičnico tisti z najnižjimi pokojninami in ne obratno. Tudi nobenega argumentiranega razloga ni. Državni sekretar je povedal, da so se za to zavzemali upokojenci, predstavniki upokojencev. Zdaj očitno so ti predstavniki upokojencev, ki so se za to zavzemali, tisti, ki imajo visoke pokojnine in niso slišali dveh tretjin tistih, ki imajo pa nizke pokojnine in to je slabo. Tako da ta predlog je vsebinsko z vidika poštenja in vseh ostalih parametrov, če želite, utemeljen in predlagamo, da se ga akceptira in da se omogoči upokojencem z najnižjimi pokojninami najvišjo božičnico, tistim z najvišjimi pa najnižjo božičnico.

Torej, kaj zagotavlja dostojne pokojnine? Dostojne pokojnine seveda v prvi vrsti zagotavljajo dostojne plače in tudi tukaj je ta Vlada naredila en fiasko na začetku mandata, ko je odpravila dobro davčno reformo prejšnje vlade, ki bi vsakemu zaposlenemu v žepu pustila v letošnjem letu eno plačo več. In na drugi strani, kaj omogoča vzdržnost pokojninskega sistema? Vzdržnost pokojninskega sistema omogoča visoka zaposlenost. Več ljudi kot dela, več ljudi kot plačuje prispevke, bolj polne so vse blagajne, ne samo pokojninska, socialne, zdravstvene in vse ostale. In tukaj smo bili v zadnjih letih priča temu, da smo imeli velikansko srečo, da se je Slovenija pred leti hitro odlepila od covid krize, vendar imamo zdaj žal nesrečo, ker nam ta gospodarska rast usiha. Smo na 0,8 odstotka. Glede na to, da vlada je sprejemala v zadnjih treh letih predvsem ukrepe, ki so dušili to rast, ne pa jo spodbujali, se bodo v prihodnjih letih, v kolikor ne bo drugačnih ukrepov, pojavile velikanske, velikanske težave. Tako da ni pomemben za zagotavljanje dostojnih pokojnin in vzdržnosti pokojninskega sistema samo ta zakon ali pa ta zakon. Predvsem je pomembna ustrezna vladna gospodarska politika, potrebno je zagotavljati dostojne plače in potrebno je zagotavljati visoko zaposlenost. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Želi še kdo pri tem amandmaju razpravljati? Ugotavljam, da nihče, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 65. člen ter amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes, zato prosim za prijave. Besedo ima kolegica magistrica Karmen Furman, izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Ja, hvala za besedo. Zdaj torej, kot je že bilo omenjeno v Poslanski skupini SDS, torej smo vložili predlog sprememb k 65. členu, ki uzakonja božičnico. Zdaj, dejstvo je, da v osnovi seveda pozdravljamo, da ste tokrat pa vendarle v sam predlog zakona sami vložili tudi naš predlog že iz leta 2024, Torej uzakonitev božičnice je pa dejstvo, da smo v Slovenski demokratski stranki božičnico predlagali že pred časom, Nazadnje tudi leta 2024, ko smo pripravili sam predlog zakonov, sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. In če bi takrat prisluhnili našemu predlogu, bi že v lanskem letu upokojenci imeli to božičnico tudi zagotovljeno in uzakonjeno v samem zakonu. In naj spomnim, takrat res za eno nesprejemljivo izjavo predsednika Vlade, ki je takrat povedal, da si zimskega dodatka za upokojence ne bo, ker ga v tem trenutku ne potrebujejo. Mislim, resnično žalostno, kaj si lahko vsaj predsednik Vlade privošči povedati glede na resnično slab socialni in finančni položaj upokojencev. Ampak tokrat, torej zimski dodatek, vi predlagate vsem upokojencem enak znesek, ne glede na to kakšno višino pokojnine prejemajo, kar se nam zdi nepošteno. Namreč zimski dodatek je v osnovi namenjen, da se pokrijejo stroški položnic, ki vemo, da so v zimskem času enormno povišajo. Zato torej s tem predlogom amandmaja predlagamo to progresivno lestvico, da se višji zimski dodatek izplača tistim upokojencem z nižjimi pokojninami. Kajti, zagotovo so bolj v neugodnem položaju in v slabšem finančnem izhodišču za pokritje svojih življenjskih stroškov, kot pa tisti z višjo pokojnino. Torej, predlog je, če želite, s stališča pravičnosti in poštenosti bolj pošten kot ta vaš vladni predlog. Hkrati pa tudi predlagamo, da tisti, ki naknadno pridobi pravico do tega, do te božičnice, da se jim izplača še v mesecu februarju naslednje leto, ne pa šele v mesecu aprilu naslednjega leta. Namreč, s tem predlogom zagotovo ne zasledujete tega, da bi se torej pokrivali tisti enormni stroški, ki nastanejo predvsem zaradi ogrevanja v zimskem času. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar, izvolite.

IGOR FEKETIJA (državni sekretar MDDSZEM): Hvala. Čisto na kratko. Vidim, da se ponavljamo, mogoče tudi zato, ker samo ljudje pridejo, preberejo, pa gredo. Na vse to sem že odgovoril. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Sedaj dajem v razpravo 67. člen ter amandma Poslanske skupine NSi in amandma Poslanske skupine SDS. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja, prosim za prijave. Besedo ima magistrica Karmen Furman, izvolite.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): V Poslanski skupini SDS smo pripravili torej tudi spremembo k 67. členu, ki ureja usklajevanje pokojnin. Namreč, glede na vladni predlog bodo po predhodnem obdobju se pokojnine realno usklajevale bistveno slabše in ne bodo sledile rasti plač. Zato predlagamo torej, da formula za usklajevanje 50:50, torej 50 procentov z rastjo plač in 50 procentov s stopnjo inflacije ostane v veljavi tudi po predhodnem obdobju, da bodo tako pokojnine tudi realno ostajale primerljive z rastjo plač tudi po tem prehodnem obdobju, kot ga imate zapisanega v vašem zakonskem predlogu k spremembi pokojninskega zakona. Namreč, treba je gledati celoto, vse upokojence, tudi tiste, ki se bodo upokojevali kasneje. In če bo ostala v veljavi torej vaš predlog takšen kakršen je, bodo po predhodnem obdobju pokojnine začele realno padati, zato smo v Slovenski demokratski stranki torej predlagali ta predlog sprememb, da se torej še naprej usklajuje vseskozi s formulo 50:50. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar, izvolite.

IGOR FEKETIJA (državni sekretar MDDSZEM): Hvala za besedo. Glede usklajevanja sem tudi že pojasnil na odboru s konkretnimi izračuni, da pri povprečni starostni pokojnini bodo v kombinaciji z zimskim dodatkom za to sprejet šele zdaj v paketu z vsemi ostalimi ukrepi pokojninske reforme. Ljudje na mesečni ravni na boljšem vsaj do leta 2038, če se bodo seveda rast plač, pa inflacija obnašali tako kot v zadnjih 20 letih, kar je tudi najboljši podatek, ki ga imamo. Ja, imeli smo v zadnjih 20 letih finančne krize, covid, napad na Ukrajino in tako naprej, ampak kdo pravi, da tega ne bo tudi naprej. Torej, če se vprašamo, kaj bo z rastjo plač, pa inflacija v naslednjih 20 letih, najboljši približek je to, kar se dogaja za nazaj. In kot rečeno, pri povprečni starostni pokojnini vpliv spremenjene indeksacije skupaj z zimskim dodatkom so do leta 2038 na boljšem vsak mesec, potem pa še nekaj let neto na boljšem oziroma kumulativno na boljšem. Če vzamemo vse skupaj.

Pa mogoče še eno stvar. Moramo vedeti, da je tudi eden od razlogov, ne bistvenih, ampak eden od razlogov, da izvajamo to reformo in posledično eden bistvenih pogajalskih partnerjev pri tej reformi. tudi Evropska komisija, ki se je prejšnja vlada zavezala, da bomo naredili pokojninsko reformo na ta način, da bo blagajna po kriterijih Evropske komisije vzdržna. Od tega niso odvisna samo sredstva od načrta za okrevanje in odpornost. Tistemu bi se konec koncev lahko tudi odpovedali, če bi morali iti fejst na škodo sami sebi. Od tega je odvisno tudi, koliko bo Slovenija plačala za svoj javni dolg, od tega je odvisno, da se bomo lahko še naprej zadolževali. pa refinancirali javni dolg. Torej ima zadeva konkretne materialne posledice. In ne samo, da se je prejšnja vlada zavezala k temu, zavezala se je k temu tudi na podlagi projekcij, ki so bile zgrešene in za katere smo porabili eno leto prepričevanja - na nekaj let podlage - skupaj s strokovnjaki iz več ministrstev, institucij, da smo pokazali, da niso potrebni taki rezi, na katere je prejšnja vlada pristala. In zdaj je zelo težko poslušati na eni strani, dajte znižati davke, na drugi strani zavezujemo se k reformi, ki bo fejst rezala, na tretji strani dajte boljšo indeksacijo, dajte daljše referenčno obdobje, kar sploh ne gre skupaj potem s tistim, da morajo biti pokojnine odraz plačanih prispevkov, in tako naprej. Skratka malo je nekonsistentna ta pozicija. Seveda si vsi želimo, da bi bila čim boljša indeksacija, po možnosti bodisi inflacija bodisi rast plač, kar je pač ugodnejše v vsakem letu. Seveda bi si želeli še višji odmerni odstotek in še prej v penzijo. Čudovito je, to je civilizacijski dosežek. Ampak delamo znotraj ekonomske in politične realnosti. In ta kompromis, dosežen v zelo širokem soglasju, ste videli sami na odboru, kdo vse je to podprl, verjamem, da je odgovor na to.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Replika, najprej kolegica Furman, nato kolega Černač. Izvolite, kolegica Furman.

MAG. KARMEN FURMAN (PS SDS): Ja, glejte, jaz težko poslušam, sekretar, tole vaše izvajanje danes, ker v bistvu zavajate. Lepo ste povedali, da boste to nižjo oziroma slabše usklajevanje lepo pokrili z zimskim dodatkom, ne. Zdaj, glede soglasja, ki naj bi bil, ne, glejte, točno vemo, da ste imeli celo 80:20 predvideno, pa vam potem ZDUS tega ni soglašal in ste potem s tem, da ste se dogovorili z ZDUS prišli na procent 70:30, kar ste pa danes neposredno priznali, da bo zagotovo po tem usklajevanju slabše za pokojnine kot pa po tem predlogu, ki ga torej pripravlja oziroma smo ga vložili v Slovenski demokratski stranki po 50:50, kajti vi pokrijete ta manko z zimskim dodatkom, kar ste tudi povedali. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Želi še kdo razpravo? Replika kolega Černač, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Marsikaj, kar je povedal državni sekretar, seveda ne drži. To glede tega usklajevanja sploh ne drži. Če pogledamo zadnjih deset let, je popolnoma jasno, da so plače bistveno bolj rasle kot inflacija, izjema je bilo samo leto 2022. In v takem primeru, kot je bilo tisto leto, ko ste upokojence prikrajšali za uskladitev, pri 10,3 odstotni inflaciji je bila uskladitev samo 5,2, bi moralo biti v zakon vgrajena izjemna izredna uskladitev, kar je predlagala ZDUS takrat, vendar vlada tega ni potrdila. In v takem primeru bi lahko mogoče celo pristali na drugačno formulo pri usklajevanju. V primeru, ko pa ga imamo zdaj v zakonodaji, ko takih ekscesov na ustrezen način ne obravnava, pa tega ni mogoče pristati. Ne glede na vse, sami ste priznali, da ta uskladitev, ki ste jo predlagali, 80 inflacija, 20 plače ni ustrezna, drugače ne bi popustili na 50:50. In ni argumentiranega odgovora na vprašanje, zakaj samo do leta 2035 50:50. Tisto, kar ste govorili o teh višjih pokojninah v tem letu in tako naprej, seveda ne drži.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

V razpravo dajem 73. člen ter amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zaključujem razpravo.

V razpravo dajem amandma Poslanske skupine NSi za novi 152. člen. Želi kdo razpravljati? Ne, zaključujem razpravo.

O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali danes v okviru glasovanj in s tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VRTCIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. / nemir v dvorani/ Bomo počakali 30 sekund.

Sedaj pa za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer ministru za vzgojo in izobraževanje doktorju Vinku Logaju, izvolite.

DR. VINKO LOGAJ (minister za vzgojo in izobraževanje): Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki prinaša spremembe in dopolnitve s katerimi želimo tudi v prihodnje spodbujati in zagotavljati nadaljnji razvoj in kakovost sistema predšolske vzgoje v naši državi.

Dovolite, da izpostavim nekaj ključnih novosti, ki jih prinaša predlog novele zakona. Prvič, vzpostavitev sistema za pravočasno brezplačno vključitev otrok v predšolsko vzgojo iz ranljivih skupin oziroma s posebnimi vzgojno izobraževalnimi potrebami, pri čemer je kot skrajni ukrep predvidena tudi njihova vključitev na podlagi mnenja centra..., / kašljanje/ se opravičujem, Centra za socialno delo v krajši program v trajanju 240 ur letno in to eno leto pred vstopom v šolo. Drugič, opredelitev nove pristojnosti občine, na področju katere se nahaja evidentirano romsko naselje, da spremlja in spodbuja vključevanje otrok iz romskih naselij v vrtec. Tretjič, zakon omogoča izjemo, ki v primeru nasilja v družini lahko otroka v vrtec vpiše ali izpiše na podlagi mnenja centra za socialno delo le eden od staršev. Določeno je, da se iz državnega proračuna vrtcem zagotavljajo stroški dela za zaposlene na delovnem mestu romski pomočnik, vzgojitelj in vzgojitelj v prilagojenem programu, sredstva za informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter sredstva za izplačilo nagrade dijakom in za malico dijakom za čas praktičnega usposabljanja. Do 31. avgusta 2030, zakon ohranja možnost, da občina glede na razmere in položaj dejavnosti, poveča število otrok v oddelkih za največ plus 2 otroka. Zakon natančneje določa tudi koncesijo na področju predšolske vzgoje.

Predlog novele zakona spreminja sedanjo določbo 34. člena, in sicer tako, da na podlagi sprememb v noveli, ki so se oblikovale tudi na osnovi usklajevanj in parlamentarnih procedur, predvideva še nadaljnje 85 procentno financiranje za obstoječe vrtce do leta 2030. Od 1. septembra 2030 pa le, če bodo ti imeli priznano javno veljavnost lastnega programa. Novonastalim vrtcem po veljavnosti tega, po začetku veljavnosti tega zakona, pa bo lahko občina zavrnila financiranje, če bo na podlagi demografskih podatkov ugotovila, da bo občina imela dovolj prostih mest v javnih vrtcih. Do sedaj je bila trenutna ureditev takšna, da so, da je bila občina in država sta bili zavezani, da financirata zasebne vrtce v 85 procentih, ne glede na to, ali obstajajo potrebe ali ne in ne glede na to, da zasebniki izvajajo enak program kot javni vrtci.

Rešitve, ki jih prinaša novela Zakona o vrtcih in s katerimi se spreminja in dopolnjuje ureditev področja predšolske vzgoje, omogočajo kakovostno in sistemsko urejeno izvajanje javne službe ter prinašajo nove možnosti za popestritev in povečano raznolikost ponudbe programov za predšolske otroke v slovenskih vrtcih.

Zato vas, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, / znak za konec razprave/ prosim, da predlog zakona podprete. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost in mladino. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici kolegici doktorici Mirjam Bon Klanjšček, izvolite.

DR. MIRJAM BON KLANJŠČEK (PS Svoboda): Hvala lepa.

Hvala lepa za besedo. Vsi lepo pozdravljeni!

Odbor za izobraževanje, znanost in mladino je na 38. nujni seji obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Članicam in članom so bila predhodno posredovana številna gradiva v zvezi s predlogom zakona, ki so objavljene na spletnih straneh Državnega zbora. Poslanske skupine so k predlogu zakona vložile tudi več amandmajev. Minister za vzgojo in izobraževanje je uvodoma predstavil ključne spremembe, ki jih prinaša predlog zakona in poudaril, da novela naslavlja ključne izzive in omogoča sistemske izboljšave na področju predšolske vzgoje. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je na seji povedal, da so bile pri pripravi amandmajev upoštevane nekatere vsebinske in nomotehnične pripombe Zakonodajno-pravne službe. V zvezi s pripombami, ki niso bile upoštevane, a je predlagatelj zanje podal dodatna pojasnila, je izpostavil očitek glede ustavne spornosti ureditve zagotavljanja vključevanja otrok iz evidentiranih romskih naselij v vrtec. Povedal je tudi, da v predlogu zakona na več mestih manjkajo merila in kriteriji. Predstavnik Državnega sveta je povedal, da Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino predloga zakona ni podprla. Pri tem pa je poudaril, da so člani komisije podprli predlog Sviza, da se fleksibilni normativ postopoma odpravi. Predstavniki občin so poudarjali izvirno pristojnost občin pri organizaciji predšolske vzgoje in opozarjali, da bi morala biti normativ ter razpis koncesij stvar občinske odločitve. Opozarjali so tudi na visoke dodatne finančne obremenitve v primeru uveljavitve predstavljenih sprememb. Predstavniki zasebnih vrtcev in staršev so opozarjali, da predlog omejuje svobodo izbire ter na tveganje zapiranje vrtcev in odpuščanje zaposlenih. Zavzeli so se za ohranitev 85 odstotnega avtomatskega financiranja za vse otroke v zasebnih vrtcih z javnim programom. Poudarili so še, da so zasebni vrtci pogosto neprofitni. Predstavniki javnih vrtcev, Sviza in stroke pa so močno podprli ukinitev fleksibilnega normativa, kar bo omogočilo zagotavljanje kakovosti in bolj individualno obravnavo otrok, ki jo ti dandanes potrebujejo. V razpravi so poslanke in poslanci opozicijskih poslanskih skupin v predlogu očitali ideološko motiviran napad na zasebno pobudo: omejevanje pravic staršev, ogrožanje pluralnosti in kvalitete, centralizacijo odločanja ter ustvarjanje nestabilnosti za starše in zaposlene v zasebnih vrtcih. Poudarili so pomen zasebnih vrtcev kot obogatitve sistema, njihovo vlogo pri reševanju prostorskih stisk in nujnost ohranitve možnosti izbire za starše. Na drugi strani so poslanke in poslanci koalicijskih poslanskih skupin podprli predlog zakona in poudarili pomen kakovosti strokovnih normativov, transparentnosti in racionalne porabe javnih sredstev. Zavzeli so se za postopno odpravo fleksibilnega normativa in poudarili razliko med pravico do izbire in pravico do državnega financiranja. Ob tem so zasebne vrtce pozvali k oblikovanju raznolike programske ponudbe, ki bo podlaga za prejemanje javnih sredstev. Odbor je sprejel amandmaje Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica ter amandma Poslanskih skupin Svoboda in SD. Ni pa sprejel amandmaja Poslanske skupine Levica, amandmaja Poslanske skupine SD ter amandmajev, ki sta jih predlagali Poslanska skupina SDS, Poslanska skupina NSi. Ob koncu je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Za nadaljnjo obravnavo je pripravljen dopolnjen predlog zakona. Hvala za pozornost.

PODPREDSEDNICA MEIRA HOT: Hvala lepa. Ker je Državni zbor na 33. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.

Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Najprej dajem v razpravo 1. člen ter amandma Poslanske skupine SDS in amandma Poslanske skupine NSi. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes. Prosim za prijavo. Najprej ima besedo kolegica Alenka Helbl, izvolite.

ALENKA HELBL (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Bi nekako začela s tem, kaj je bilo pravzaprav zapisano v obrazložitvi sklica izredne seje, torej današnje izredne seje s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Zapisano je, da so ključne rešitve, ki jih prinaša novela so del celovitega urejanja problematike ranljivih skupin, še posebej otrok iz romskih skupnosti na področju vzgoje, izobraževanja in socialne politike. Ukrepi naslavljajo vključitev ranljivih skupin otrok v vrtec pred vstopom v šolo z namenom, da bodo njihove možnosti nadaljnjega izobraževanja izenačene z možnostmi ostalih otrok, ki v vrtec že obiskujejo. Torej, v tej obrazložitvi ste zapisali torej kaj so ključne rešitve, hkrati ste pa s tem predlogom posegli tudi v urejanje oziroma v samo preživetje tudi zasebnih vrtcev, ki so očitno trdno peti tej vladi. Tudi na samem odboru smo povedali oziroma so predstavniki teh vrtcev povedali in bili tudi začudeni nad posameznimi argumenti čemu. Gospod minister, vi ste na sami seji tudi povedali, da v bistvu rešujete sistem predšolske vzgoje, zaradi padca rodnosti. In zdaj imamo na eni strani torej to skrb zmanjšanje števila otrok, na drugi strani pa ste se na račun tega lotili zasebnih vrtcev tudi, torej zasebnih vrtcev. Namreč, mislim, da jih ima samo trije, štirje nimajo javno priznanih programov, ostali pa so vsi vključeni v sistem in ko smo poslušali tudi predstavnike zasebnih vrtcev, združenja, kako ste pravzaprav vodili ta dialog, o katerem tako, ki ga tako ponovno, vedno znova in znova poudarjate, kako je pomemben in da ste z vsemi deležniki vedno v dialogu, kako so pravzaprav zapuščali pogovore z vami z občutki in torej po vaših besedah tudi zagotovitev, da ne bo z njimi težav, da ne bodo imeli težav. Zdaj pa je seveda zakon takšen kot je in pravzaprav prinaša zanje veliko težav. Ampak če pustimo zdaj samo, če rečem, okej, zasebni vrtci, javni vrtci, ampak mi imamo tukaj otroke in njihove starše, ki se imajo pravico odločiti, kako bodo poskrbeli za svojega otroka in v kateri vrtec bodo pač dali svojega otroka. In prav ta pluralnost, ta raznolikost, vi ste to v zasebne vrtce poimenovali, da so programska popestritev, na odboru ste tako rekli, je pravzaprav srž problema. Odločitev starša, po kakšnih načelih vzgoje, po kakšnem pristopu bodo torej vzgajali svojega otroka? In zato so se odločali tudi za zasebne vrtce. Pravzaprav prav ta pluralnost, ki jo vi tako zelo po besedah, zgolj po besedah sodeč podpirate, govorite o tej pluralnosti, jo pravzaprav omejujete, omejujete to pluralnost, omejujete. Odločitev staršev tudi po besedah, da bo skupnost poskrbela za otroke, je seveda napačna trditev, iz katere izhajajo torej tako imenovane vaše izjemne rešitve. Namreč, za svoje otroke poskrbijo starši, so tudi dolžni. In v bistvu gre tukaj samo za odločitev staršev, po kakšnih metodah, pristopih bodo torej njihovi otroci odraščali. In da ne ponavljam vse začudenosti in vseh besed, ki so jih nekateri kolegi poslanci namenjali ljudem, ki skrbijo tudi za tako imenovano programsko popestritev, torej za raznolikost, pluralnost v naši državi tudi na področju predšolske vzgoje ne omenjam. Vprašljivost o strokovnosti. Kako delajo, da pobirajo denar, da zaračunavajo, da smo mi dolžni skrbeti za javne finance, da ne vemo, kam gredo in tako naprej. To so bile kar hude žalitve. In z našim amandmajem, ki smo ga vložili v poslanski skupini želimo samo to dolgoletno, torej 30 let trajajočo delovanje. tudi teh vrtcev, ki so bili včasih v nekaterih okoljih izjemno dobrodošli. Zdaj pač zaradi vsega, vsega tega padca rodnosti, pač očitno več niso, ker ni pomembno, ker ni očitno pomemben otrok, ampak je pomembno, so pomembne finance, so pomembne, je pomembna ta finančna, torej, kam gre denar, ne, kaj naredimo dobrega za otroka oziroma za odločitvami, da stojimo za odločitvami staršev in da to dobro prakso pravzaprav zdaj s tem uničujete, pa četudi ne vem kolikokrat ponovite, da temu ni tako, da ne želite tega, ampak vendarle pod vprašaj postavljate preživetje teh vrtcev in hkrati že kar verjetno v naslednjem letu se bo to poznalo, postavljate tudi pod velike stiske mnogih staršev, ki se za takšno obliko tudi odločajo. Zato se mi zdi, da je pravzaprav tak amandma, ki rešuje, ki pravzaprav vzdržuje še naprej in v demokratični državi je pomembno, da spoštujemo vse načine, vse pristope in tudi predvsem v vzgoji, ker če ponovim besede Maria Montessori, otroci so upanje človeštva, dovolimo, da tudi v tej družbi prav zaradi tega, ker si želimo ustvarjalnosti, kreativnosti, kritičnega razmišljanja in prav predšolska vzgoja postavlja temelje marsičemu, kar potem lahko gradimo še naprej v izobraževalnem sistemu, pomeni tudi velika pomoč staršem in prav ta raznolikost, ta pluralnost je, je pravzaprav toliko barvita, da je pomembna za našo celotno družbo, zato je ta naš člen na mestu in prinaša prav to, kar sem povedala. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala, besedo ima kolega Zoran Mojškerc, izvolite.

ZORAN MOJŠKERC (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo. Seveda bom tudi sam podprl amandma naše poslanske skupine, ki predlaga, da se ta 1. člen črta. Namreč iz tega člena je jasen, jasno viden namen samega zakona in sicer še eden izmed napadov aktualne koalicije na vse, kar diši po zasebnem in na čemer država nima neposredne kontrole.

Lahko bi sicer razumel, da želi država najprej zapolniti javne kapacitete v vrtcih, ampak mislim, da se ne zavedate oziroma ne razumete vzrokov problema, zakaj se vrtci praznijo. Prvi razlog je seveda v zmanjšanju števila rojstev v naši državi in posledično upad povpraševanja za varstvo otrok. Ampak kolikor se sam spomnim kaj je naredila koalicija v enem izmed prvih korakov v tem mandatu, ko je prevzela oblast, ukinila je urad za mladino oziroma za demografijo. Če bi ta urad še danes deloval, tukaj v parlamentu, pa bi se sprejemali zakoni, ki bi mladim družinam olajšali finančno breme, ki ga prinese starševstvo, bi se ta krivulja postopoma začela obračati navzgor in verjetno tudi potrebe po današnjem zakonu niti ne bi bilo. Tako pa se z raznoraznimi zakoni, ki jih tukaj sprejemamo, nalagajo nove davščine in mladim družinam prinašajo še večje breme. Pa samo za primer, da povem. Na primer dva starša s povprečno neto plačo, ki je v naši državi okrog 1600 evrov na mesec in enim otrokom, spadata v osmi dohodkovni razred, kar pomeni, da 66 procentov. Cene vrtca nosita sama, to glede na povprečne cene v naši državi znaša med 450 in 550 evrov na mesec. Zdaj za nadaljnje otroke sicer priskoči na pomoč tudi država in ta znesek pokrije za vse nadaljnje otroke, vendar ne vem, če se vsi tu zavedamo, kaj tak strošek za prvega otroka pomeni za tako družino - eno šestino celotnih njihovih mesečnih prihodkov. Če dodamo pa zraven še kakšen kredit za stanovanje ali pa avtomobil, se lahko upravičeno vprašamo oziroma se ta družina lahko upravičeno vpraša ali morajo otroka dati v vrtec. In s tem otroka prikrajšajo tudi za tisto socializacijo, ki jo vrtec sam kot tak prinese. Poznam sam kar nekaj primerov, ko so starši otroka vzeli iz vrtca ali ga pa v vrtec sploh niso vpisali in ga varujejo pri starih starših. Se pravi, se ponavlja zgodovina za časa iz časov bivše države, ko pa prostora v vrtcih ni bilo dovolj, pa so se vrtci gradili s samoprispevki in podobno. Cene se pa še kar povečujejo. Posledično zaradi manjšega vpisa otrok je treba ukinjati oddelke. In mislim, da je tukaj sam srž problema in vzrok, zakaj danes ta zakon tukaj sprejemamo. Verjetno se je na Vladi oglasil tudi kakšen predstavnik Sviza v skrbi za vojsko svojih zaposlenih, ki bi lahko na tak način obdržali zaposlitev, če zasebne vrtce izvzamemo iz te enačbe. In v tej svoji ideološki zaslepljenosti ali pa mržnji ali kakorkoli hočete do vsega zasebnega ste naredili kratko analizo in prišli ravno do tega, da boste javne uslužbence obdržali v javnih vrtcih, hkrati pa zmanjševali zasebno pobudo. Zdaj, tu imamo potem še predlog za zmanjšanje normativov v oddelkih in če se bo to seveda sprejelo, se bodo cene zopet povišale, ker manj otrok, medtem ko fiksni stroški ostanejo enaki. Ampak ne vem, vsaj meni se zdi ta zadeva izredno kratkovidna, ker smo v neki spirali, iz katere pač ven ne moremo. Namesto, da bi delali na to, da bi mladim družinam pomagali ohraniti, ohraniti oziroma olajšati to finančno breme, ki ga prinese prvi otrok v vrtcu, imamo zdaj na plani to, da se ohranja samo status zaposlenih v javnem sektorju. Jaz bi vam predlagal, da razmišljate predvsem v smeri, kako bi zagotovili brezplačno, brezplačno ceno vrtca za vse otroke, tudi prvega, pa se bomo lahko verjetno čez nekaj let pogovarjali, da bo treba ponovno graditi vrtce v Sloveniji.

Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Jožef Lenart, izvolite.

JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Lep pozdrav gostom, ministru, kolegice in kolegi.

Torej v Slovenski demokratski stranki vlagamo amandma k Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, in sicer, da se črta člen, ki pravi, če se število otrok na območju občine zmanjšuje, kar ima za posledico, da se v javnem vrtcu zmanjšuje število oddelkov, občina koncesije ne razpiše. In naš argumentiran razlog, zakaj predlagamo, da se tretji odstavek črta, je, da imamo seveda v Slovenski demokratski stranki čut za raznolikost v vzgoji. To pa pomeni, da seveda, če bi v gozdu rastle samo bukve, ne bi bil tako lep kot je danes, ko rastejo več vrst dreves. In tudi menim, da imajo starši pravico, da svojega otroka dejansko vključijo v vrtec, v katerem oni menijo, da so nekako tisti, ki tam vzgajajo njihovega otroka v isti smeri, da imajo neke iste cilje in seveda tudi motivacijo, da se otroka vzgoji v, če tako rečem, poštenega državljana in z nekimi moralnimi kvalitetami. In če seveda starš danes ima minimalno možnost skozi teh nekaj mest v zasebnih vrtcih pri koncesionarjih, se sčasoma iz tega zakona kaže, da se bo to počasi ukinilo. In seveda tudi moram reči, da ni lepo, da takrat, ko so imeli javni vrtci v naših občinah seveda premalo mest, so bili zelo navdušeni nad tem, da so se odpirali koncesionarski vrtci in ti vrtci dejansko še danes niso financirani, če tako rečem, pošteno, ampak so pač financirani delno in tudi ti vrtci, nekako, se pokriva samo program, za katerega tako ali tako je koncesionar moral pridobiti dokumentacijo, dovoljenje. In sedaj, žal moram reči, da je tukaj priokus, da seveda gremo nazaj v neki enosistemski ali pa, če tako rečemo, stari socialistični sistem, ko se zasebno pobudo poskuša zatirati na vseh področjih in tudi naši sogovorniki, torej predstavniki zasebnih vrtcev koncesionarjev, so odšli, če tako rečem, z dolgimi nosovi, stran od pogajanj in od ministra, zato, ker so se cel čas pogovarjali, da bomo našli nek kompromis, na koncu pa seveda je tisto, kar je obljubil naš minister, vse, po domače rečeno to pozabil ali pa požrl svojo besedo. Zaradi tega moram pač reči, da naš amandma bomo podprli in apeliramo, da se ga podpre tudi s strani kolegov, zakona pa seveda ni mogoče podpreti, zaradi tega, ker se nagibamo k temu, da bomo imeli slabšo izbiro in potem tudi, če ne bo nobene konkurence, slabši vzgojno izobraževalni sistem oziroma slabšo ponudbo vrtcev. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolegica doktorica Tatjana Greif, izvolite.

DR. TATJANA GREIF (PS Levica): Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Torej, Predlog zakona o vrtcih, spremembe Zakona o vrtcih, nosi dobre rešitve in naj takoj povem, da ga v Levici podpiramo. Od tega, da se koncesije ne razpiše, če je, če se v javnih vrtcih zmanjšuje število oddelkov, do tega, da se dodaja mehanizem za spodbujanje vključevanja romskih otrok v vrtce in da romskega pomočnika in vzgojitelja v prilagojenem programu financira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, do tega, da v primeru družinskega nasilja se izpis iz vrtca lahko izvrši tudi brez soglasja starša, ki to nasilje izvaja.

Sporen pa je za nas fleksibilni normativ, in sicer v vsaki obliki. Včasih je veljalo, da za prvo starostno obdobje je 12 otrok na oddelek, za drugo starostno obdobje pa 22. Nato se je zgodil dvig na 14 oziroma 24 otrok na oddelek in nekaj, torej nekaj, kar je bil začasen, mišljeno kot začasen ukrep, se stalno podaljšuje. In celotna stroka nasprotuje fleksibilnemu normativu. SVIZ je zbral 36 tisoč podpisov za ukinitev tega normativa, kajti ta normativ obremenjuje pedagoške delavce in tudi ni v prid otrokom in občinam, pa je zgolj za izgovor, zaradi česa ne rabijo vlagati v infrastrukturo za vrtce.

Fleksibilni normativ škoduje predšolski vzgoji in zanj ni v bistvu nobene strokovne podlage in edina podlaga zanj je ekonomska podlaga. Se pravi, treba je šparati, treba je šparati na prostoru, treba je šparati na delavcih, na zaposlenih in na občinskih proračunih in nenazadnje, treba je šparati na otrocih, v bistvu se s tem špara na otrocih. Medtem, ko na drugi strani država pa vlaga ogromna sredstva, recimo za področje obrambe in orožja.

Torej financiranje zasebnih, druga stvar pa je financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije. To je za Levico torej popolnoma nesprejemljivo in takšna ureditev omogoča financiranje čistih zasebnikov, ne da bi ti imeli kakršnekoli obveznosti, kot jih imajo recimo vrtci s koncesijo in gre za nek netransparenten privesek ali prisesek zasebnih interesov na javne jasli, če hočete. Javni vrtci imajo že zdaj vse več prostih mest, vse več prostih mest in zakaj bi potem dodatno financirali čiste zasebnike? In zato smo na odboru tudi vložili amandma, v Levici vložili amandma, naj se črta 34. člen, ki pa žal ni bil sprejet. V Levici smo za strogo ločitev javnega in zasebnega in tudi se zavzemamo za brezplačno šolstvo, javno šolstvo in tudi za brezplačne vrtce. Pa to ni komunistični manifest, kot sem bila označena zadnjič na odboru. Pravzaprav oznaka komunistični manifest zame pomeni lahko kvečjemu kompliment. Tudi famozna pravica do zasebne gospodarske pobude. Ta velika pridobitev prostega trga ni ogrožena, ni ogrožena. Še vedno lahko kdorkoli ustanovi zasebni vrtec, ampak če dobi koncesijo. In mislim pa, da otroški vrtec ni podjetje oziroma ne bi smel biti podjetje in ni prav, da javni denar gre za zasebna podjetja. Ne glede na to, da naš amandma za črtanje 34. člena ni bil sprejet, bom predlog zakona podprla. Do leta 2030 pa ostaja cilj, da bomo imeli brezplačne javne vrtce za vse otroke.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Besedo ima kolegica Alenka Jeraj, izvolite.

ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Torej, novela Zakona o vrtcih je izrazito nenaklonjena zasebnim vrtcem. Seveda, nič čudnega, pri vseh levih vladah smo tega navajeni in se kar naprej pogovarjamo o tem: enkrat o šolah, enkrat o vrtcih. Ta vlada ima pa še posebej težave s tem, kar je zasebno, čeprav vemo, da zasebnik s svojim denarjem vstopi v javni prostor, sofinancira investicijo, torej investira v vrtec in tako naprej in teh sredstev ni treba dati občini. Mi predlagamo črtanje 1. člena, ker kot rečeno, cela novela je uperjena proti zasebnim vrtcem in 1. člen, ki je bil amandmiran, potem na odboru pravi, da če se število otrok na območju občine zmanjšuje, kar ima za posledico, da se v kraju, naselju ali ožjem delu te občine, v katerem deluje javni vrtec ali njegova enota, zmanjšuje število oddelkov, občina ne podeli koncesije zasebnemu vrtcu v tem kraju, naselju ali posameznem delu občine. Zdaj, mi moramo malo poznati zgodovino in se spomniti, da so zasebni vrtci velikokrat reševali prostorsko stisko, ko smo imeli več otrok, kot je bilo kapacitet v javnih vrtcih. Ne samo, zaradi posebnih programov, pogosto zaradi tega, torej Montessori vrtec, katoliški vrtec, Valdorfski vrtec ali kaj podobnega. Ustanovljenih je bilo tudi več zasebnih vrtcev z javnim kurikulum. Zakaj so starši vpisovali otroke tja, torej ali so želeli, da se otrok izobražuje po nekih drugih metodah ali pa zato, ker so morda v tem vrtcu imeli več športa kot v javnem vrtcu ali karkoli drugega, ne vem, je bližje staršem, bližje službi, da so lažje otroka zjutraj oddali in popoldan prevzeli? In seveda, kaj je še zelo pomemben razlog, da v javni vrtec ti otroka med letom ne moreš vključiti. Prvega septembra oni vzamejo otroke, vmes pa pač ne. In veliko staršev, ker seveda nimajo vsi tako rojenih otrok, da so 11, torej 1. septembra stari 11 mesecev, so morali ali celo poletje si podajati otroka od enih do drugih babic, če seveda babice niso več v službi in so si to lahko privoščili ali pa so otroka vključili v zasebni vrtec, tam spoznali, da pač je otrok zadovoljen in je otrok ostal v tem vrtcu. Zdaj, razlog, zaradi katerega ste napisali, da delate, torej, da ste pripravili novelo ranljive skupine, Romsko problematiko bomo reševali in to je tudi razlog, zaradi katerega to obravnavamo danes na izredni seji namesto naslednji teden na redni seji kot bi se spodobilo in bi bilo normalno, ker nismo v nekih izrednih razmerah, ampak seveda, vi pač operirate in vse delate na izrednih sejah in na ta način sprejemamo slabe rešitve, ki jih je potem treba popravljati. Eden od razlogov, ki ga zapišete, je tudi slaba demografska slika, torej, da imamo čedalje manjše število rojenih otrok, kar drži, ampak zakaj drži. Kolega je že povedal, najprej, kar ste naredili, ste ukinili Urad za demografijo in rekli, mi demografskega problema nimamo, čeprav nas Evropa že tri desetletja opozarja na to, pa tudi marsikdo, ki se v naši državi ukvarja s tem, recimo profesor Gams. No, ampak da se da trende tudi spremeniti, smo dokazali mi v naših vladah, predvsem bom omenila vlado od 2004 do 2008, ko je bila dejansko cel mandat štiriletna vlada, ko smo iz tudi takrat namreč je padalo število rojstev otrok, ne 17900 smo imeli v tistem letu, potem pa smo z raznimi ukrepi, med drugim drugi otrok brezplačno v vrtcu, pa potem subvencije za prvo reševanje stanovanjskega problema za mlade družine. Ta trend obrnili in že leta 2015 smo imeli 18100 rojstev, potem 18900, potem 19800, 21800, potem 22300 in tako naprej in kar nekaj let je število rojstev raslo, zaradi teh ukrepov, sem prepričana, tudi zaradi teh ukrepov, ne samo seveda, ampak tudi zaradi ukrepov, ki so bili prijazni do družin, povečali smo tudi sredstva za velike družine, omogočili mislim, da cenejši nakup avta za večje družine, skratka, cel kup ukrepov, ki jih ne bom zdaj vseh naštevala in se je ta trend obrnil in je ta trend tudi nekako rastel oziroma približno do leta 2014, ko je potem zopet začel padati in smo zdaj na res katastrofalnih številkah. Torej se da stvari popraviti, če se izvede neka pametna politika in neka pametna družinska politika, bom rekla. Torej, mi, naša filozofija je, da moramo narediti čim več za to, da bo več rojstev, da bo več otrok, ne samo zaradi vrtcev in tako naprej, ampak predvsem za to, da bo nekdo vplačeval potem kot delavec v proračun in kasneje tudi za naše pokojnine. In Slovenija se je odločila, ko je pač postavila sistem predšolske vzgoje, da poskrbi za večjo vključenost otrok v vrtce. To se je tudi zgodilo. Temu seveda v mnogih letih niso sledile, sledila investicijska sredstva, do naše vlade je bilo, je bil razpis za investicije v vzgojo in izobraževanje, torej v vrtce in šole, mislim, da na vsakih pet let en razpis za okoli 10, 15 milijonov, kar veste, da je nič, če vemo, da je najcenejši vrtec dva milijona pa pol ali pa recimo povprečni vrtci tri milijone pa pol. Šele v zadnji naši vladi 2020 do 2022 smo že v osnovi dali, to je spet ukrep, ki gre, se pravi, pozitiven družinski ukrep, ki skrbi za več otrok, torej, da smo dali najprej 70 milijonov za investicije v vrtce in šole, potem pa glede na potrebe to povečali na 140 milijonov. In v zadnjih treh letih se je zgradilo cel kup vrtcev ali pa prizidkov ali pa šol obnovilo in tako naprej, ker takega, bomo rekli, finančne injekcije dotlej občine niso dobile. Morate vedeti, da imajo ene občine pet milijonov proračuna, kako naj zgradijo vrtec za tri pa pol. To so tako dolgoročni, dolgoročne stvari, občina se ne more več kot toliko zadolžiti in to je bilo zelo pomembno. In mi podpiramo, da tudi ministrstvo zdaj bo namenila 160 milijonov za investicije v vrtce in šole, ampak se ob tem sprašujemo, če minister pravi, da imamo že sedaj prazna mesta v vrtcih, v javnih vrtcih, zakaj bomo potem izvedli nove vrtce, če pravite in trdite, da bo čedalje manj otrok, Zdaj pa poglejmo te številke, ki ste jih sami zapisali. Pri, govorimo pri plus 2 normativu. Ministrstvo napiše oziroma koalicija v svojih amandmajih v obrazložitvi, da je bilo v preteklem šolskem letu v vrtcih organiziranih 5293 oddelkov, od tega jih je imelo povečan normativ, torej +2, 3594 oddelkov, to je 67 odstotkov. Minister istočasno reče, da je bilo v vseh vrtcih maja letos prostih 3000 mest in 980 otrok na čakalnem seznamu. In zdaj spet podatki ministrstva, če opustimo normativ +2, bi to pomenilo, da bi morali 6875 otrok razporediti v nove oddelke. To pomeni 430 novih oddelkov oziroma novih igralnic. Kje? Ali jih imamo? Nimamo jih. Koliko pa to pomeni novih zaposlenih? Ali jih imamo? Nimamo jih. Kaj bomo potem jutri se spet pogovarjali ni učiteljev, ni zdravnikov in zdaj ne bo še vzgojiteljev, ker bomo z eno neumno potezo, jaz se zavedam, da je bil normativ +2 takrat sprejet kot začasen ukrep, ampak zakaj se je potem zgodilo, da so praktično v večini občin morali uporabiti ta sistem, torej +2? Zato, ker niso imeli kapacitet. Saj ne bi oni dali +2, če bi imeli še eno učilnico, še en oddelek lahko, zato ker ni bilo prostora. Zdaj smo nekaj dogradili, pa nekaj še bomo, ampak povejte mi, kje boste dobili v naslednjih petih letih, kar ste dali leta 2030, to je še manj kot pet let, če smo realni, ker smo konec leta 2025, se pravi, leto 2026, 2027, 2028, 2029. 1. septembra 2030 bomo mi morali imeti 430 novih oddelkov krat na oddelek tri vzgojiteljice oziroma kje bomo dobili te ljudi? In se bomo ukvarjali z nečim, česar sploh ne bi imeli, če ne bi vi v tej noveli to sprejeli. In spet bo takrat ena druga vlada in potem bomo tako kakor rečemo za, ne vem, za probleme v zdravstvu, da jih je povzročila ministrica Kolar Celarc, bomo rekli, gospod Logaj je leta 2025 z novelo povzročil to, da imamo mi leta 2030 primanjkljaj v vrtcih, nimamo vzgojiteljic, nimamo prostora, vse je narobe. In kaj bomo takrat rekli, ali bi kakšen zasebni vrtec bil kje, da bi vzel te otroke, ker jih v javne vrtce. Ne bomo uspeli, ker ne bomo imeli vseh teh kapacitet. Recimo, da bomo pol od tega zgradili, ker bomo dali več denarja, ampak 430 novih oddelkov pa sto procentno ne bomo zgradili. In poleg tega 3000 prostih mest, kje? Občine so zelo različne. Jaz sem že na odboru povedala, jaz prihajam iz Iga, Ig, Škofljica, Brezovica, tukaj se ogromno gradi. Mi imamo stalno, bom rekla, primanjkljaj oziroma nam manjka prostorov. Mi nimamo zasebnega vrtca na Igu. K sreči imamo Valdorfsko šolo na Golem, da vsaj ta šolski del nekaj pobere, zasebnik. Drugače pa smo pred parimi leti zgradili nov vrtec, potem smo morali takoj zgraditi prizidek k šoli, seveda, ker so vsi ti otroci iz vrtca prišli v šolo, prizidek k šoli in dve leti nazaj smo že delali spet prizidek vrtcu in podobno se dogaja v vseh primestnih občinah. Ljubljana nima teh težav. So imeli v enem trenutku prazne vrtce in so vzeli tudi otroke z Iga, ker jih pač niso mogli pri nas vključiti, ker ni bilo mest. Potem je bilo v ljubljanskih vrtcih dovolj otrok, naši več niso bili dobrodošli. Zdaj ima pa gospod Janković spet težave, ker ima spet malo prostora. In zdaj bi on 13 zasebnih vrtcev, ki so v Ljubljani, se jih pač najraje znebil za to, da bi ti otroci prišli v njihove javne vrtce, kjer ima seveda toliko zaposlenih in tako naprej. Tako da jaz sem te stvari spraševala tudi na odboru. Minister je nekaj odgovoril, večino pa ne. Ampak spet se sprašujem, po eni strani rečemo, da bomo zdaj prosta mesta, zraven bomo namenili 140 milijonov za investicije. Zakaj, če so prosta mesta? Ampak seveda vemo, zakaj jih bomo potrebovali, kar sem povedala, ker se ukinja normativ +2. Pri nas na Igu imamo ves čas normativ +2, ker sicer bi kar nekaj naših otrok ostalo izven vrtca. Starši jih ne bi mogli vključiti v vrtec. In gospod minister, ko starši nimajo kam otroka dati v vrtec, ne bodo prišli k vam na ministrstvo, ampak bodo prišli k županu in rekli, ti si dolžan, jaz plačujem tukaj davke v tej občini in ti si dolžan meni zagotoviti vrtec. To smo imeli tudi takrat, ko eni pravijo, da smo mi krivi, ker smo pač dali drugi in tretji otrok, mislim, drugi, naslednji otrok brezplačno v vrtec, da so se vsi vključili in smo zdaj mi krivi, da so naenkrat, da je toliko otrok bilo v vrtcih in ni bilo mesta, ne. Ampak filozofija te države je bila, da imamo čim večjo vključenost v vrtce za to, da otroci, preden gredo v šolo, se malo socializirajo in tako naprej. In poleg tega imamo enostavno visoko vključenost tudi zato, ker pri nas so mame praktično po 8 ur v službi, zelo malo jih je po 4 ure ali pa da so celo doma in skrbijo za otroke. Tako da, kot sem rekla, a ne, da si ne bomo naredili problem, ki ga ta trenutek nimamo, jutri ga bomo pa imeli zaradi enih takih, bom rekla, hitrih rešitev. Zdaj, tiste občine, ki imajo zasebne vrtce, zasebni vrtci so v približno 50 občinah, niti ne povsod, večinoma nimajo težav s tem. Kakšna občina bo rekla, da ima, predvsem mestne, zato ker, kot sem povedala, ki imajo zdaj težave v svojih javnih vrtcih in imajo premalo otrok, ampak bi se morali malo vprašati tudi zakaj ne dajo rajši otroka v zasebni vrtec. Logika je enostavna: zasebni vrtci imajo večinoma dva, tri oddelke. To je bistveno manj, to je kot ena familija malo večja in se lahko več ukvarjajo z otrokom, drugačen pristop je, več imajo starši mogoče kontakta kot pa v enem vrtcu, ki ima deset oddelkov ali pa 14 oddelkov in, ne vem, nekaj sto otrok, a ne. Je najbrž velika razlika.

Skratka mi ocenjujemo, da je bila novela narejena res samo za to, da se, da se uniči ali pa torej na kratki rok onemogoči zasebne vrtce, ki jih je mimogrede v Sloveniji 5 odstotkov, evropsko povprečje je pa 30 odstotkov. 5 odstotkov vas moti. In to je itak, vedno je enako pri šolah, je enako zdaj pri vrtcih. Torej več kot 81 tisoč 600 otrok hodi v javne vrtce, 5 tisoč jih hodi v zasebne vrtce. In to je problem in ogrožajo ti zasebni vrtci oziroma ti otroci. In še enkrat naj povem kolegico, povem, ko je kolegica rekla, da se financira zasebnika. Torej država se je odločila, da bo sofinancirala vzgojo, predšolsko vzgojo otroka, otroka, ne glede na to v kateri vrtec hodi. In ne financira zasebnika, ker s tistim denarjem, ki ga občina plača za tega otroka oziroma država, občina, ta ne bo kupil jahte, ampak bo plačal vzgojiteljico, kupil hrano v vrtcu, ki jo bo ta otrok imel, ne, ker igrišče, ki ga bo mogoče naredil zasebni vrtec, ga bo moral investitor, torej lastnik narediti sam. Za to ne bo dobil nobenih občinskih sredstev, tako kot jih dobi javni vrtec. In še enkrat, financira se otroka, ne pa lastnika. Ker tisti denar, ki ga vrtec dobi za otroka, ga porabi za otroka. Sem povedala za vzgojiteljico. Vzgojiteljice so tako kot v javnih vrtcih končale vzgojiteljsko šolo, pedagoško fakulteto in tako, ne. In v zasebnih vrtcih jih je približno 800. Ali računamo, da bodo vsi ti šli potem v javne vrtce, da vam tam ne bo manjkalo, ne, kot sem prej povedala? Skratka mi bomo podprli, da se ta člen črta in mislimo, da so vsi členi, ki so, ki zadevajo zasebne vrtce, in še to, a ne, zraven minister reče, da se ne bo za večino nič spremenilo - ja, kako se ne bo nič spremenilo, zakaj pa potem sprejemamo novelo, zakaj potem dajemo te člene notri? Potem pustimo vse tako kot je, pa bo tako kot je bilo do zdaj. Torej se bo spremenilo in zelo se bo spremenilo in kot sem rekla, ne, posledice se potem pokažejo čez toliko časa, ko bo gospod Logaj že v penziji in se ne bo več s tem ukvarjal, ena druga vlada, ena druga koalicija, ena druga parlamentarna sestava se bo pa ukvarjala s posledicami, ki jih bo to povzročilo.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes in prosim za prijave. Besedo ima kolegica Eva Irgl, izvolite.

EVA IGRL (PS NP): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Zdaj, pred seboj imamo torej novelo Zakona o vrtcih. Dejstvo je, da ta novela zakona je zelo nenaklonjena zasebnim vrtcem. Čeprav bi moralo biti prav vsem v interesu, še posebej pa državi, da je tudi na tem področju čim večja pluralnost in pa raznolikost. Zdaj, Vlada je začela podobne stvari najprej na področju zdravstvenega sistema. Vidimo, kaj se je zaradi Zakona o zdravstveni dejavnosti potem tudi zgodilo. Imamo odhode zdravnikov iz zdravstvenega sistema, poslabšanje stanja na urgenci in tako naprej. Sedaj ste torej oziroma želite poseči tudi v sistem vzgoje in izobraževanja. Zdaj, zavedati se moramo, da starši imajo vsekakor pravico, da sami odločajo oziroma sami izberejo, kako bodo vzgajali svoje otroke. Tako kot sami seveda menijo, da je najbolj prav in najbolje za njihove otroke. Mi smo večkrat opozorili, da temu zakonu nasprotujemo, tako bomo ravnali tudi danes ob glasovanju. Treba je vedeti, da ne govorimo o financiranju zasebnih vrtcev, ampak govorimo o zagotavljanju sredstev za vzgojo otrok. Tisti, ki delujejo znotraj sistema vzgoje in izobraževanja oziroma tisti, ki delujejo v zasebnih vrtcih, opozarjajo, da delujejo na povsem enak način kot javni vrtci, po enakih pravilih. To pomeni, da imajo povsem enak kurikulum in pa tudi enake normative. In seveda si želijo, da se potem ohrani takšen sistem, kot ga imamo danes glede financiranja zasebnih vrtcev. Zdaj, Zakon o vrtcih. Tukaj si moramo naliti čistega vina. Na nek način lahko rečemo, da ogroža obstoj zasebnih vrtcev. Sami starši pravijo, da jim omejuje svobodno izbiro kako želijo torej oziroma kako želijo, da se vzgaja njihove otroke. In na nek način prihaja tudi do posega v ustavne pravice, ko govorimo o pluralnosti same vzgoje. Zdaj, jaz bi si želela kot Poslanka stranke Demokrati, pa tudi sicer poslanci stranke Demokrati si želimo, da se nekako ohrani 85 odstotno financiranje za vse zasebne vrtce z javno veljavnim programom. Da dosežemo določene spremembe na način, da ravnamo nediskriminatorno do otrok ne glede na to torej, kateri vrtec obiskujejo oziroma kakšno obliko vrtca obiskujejo. Želimo si tudi, da bi bila tukaj jasna in pregledna merila za podeljevanje koncesij. Menimo namreč, da je v tem trenutku ta sistem precej dobro postavljen. In zakaj bi zdaj vnašali nek nemir, sploh če vemo, da je zelo nizek odstotek otrok v Sloveniji, ki obiskuje zasebne vrtce? Zelo nizek. Če pogledamo evropske primerjave oziroma druge evropske države, lahko vidimo, da je delež otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, bistveno večji v drugih evropskih državah kot pa v Sloveniji. In zdaj spreminjamo ta sistem, ponovno vnašamo neko zmedo tudi med starše, tudi dvom v to, ali bo, kaj se bo potem zaradi te spremembe zakonodaje na način, kot vi želite, dejansko spremenilo. Tako da jaz bi vas tukaj prosila, da vendarle vsi skupaj še enkrat pregledamo te možnosti, ki ste jih vpeljali znotraj Zakona o vrtcih, torej o noveli Zakona o vrtcih in da nekako prisluhnemo predvsem tudi staršem, ki imajo otroke v zasebnih vrtcih. To se mi zdi zelo pomembno. In lahko povem, da bomo poslanci stranke Demokrati še naprej na to opozarjali in tudi še enkrat povem, da zakona ne bomo podprli. Najlepša hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega Damijan Bezjak Zrim, izvolite.

DAMIJAN BEZJAK ZRIM (PS SD): Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi.

Tekom te razprave in na odboru je bilo v samem zakonu oziroma v predlogu zakona veliko povedano, ampak tudi danes se ta razprava nadaljuje in Socialni demokrati smo takrat na odboru vložili amandma, ki bi delno rešil ta problem. Ampak žal naš amandma ni bil uslišan. Zgolj ena poslanska skupina nam je namenila glas in to je Poslanska skupina Nove Slovenije, ki je ta rak, takrat podprla, da bi vsaj v tistem delu prisluhnili oziroma šli nasproti pri ukinitvi normativa, da bi lahko v manjših vrtcih tudi otroci, ki se kasneje vpišejo, prišli do mesta in žal nismo bili upoštevani.

Ampak, da se vrnem. Zakaj 160 milijonov investicij s strani ministrstva? Zaradi tega, ker tudi določene občine še zdaj nimajo zgrajenih vrtcev. Jaz prihajam iz Goričkega, jaz sem vrtec obiskoval v osnovni šoli in še zdaj je vrtec v teh prostorih in upam, da bomo na razpisu uspešni, da bomo lahko pridobili šele vrtec, zato se gradijo in obnavljajo vrtci, seveda javni, ker lahko si priznamo, imamo zelo, zelo dobre javne vrtce v Republiki Sloveniji in zame so vsi enaki. Nekateri se morajo dograditi, nekje moramo zazidati nove, do kjer pa moramo seveda vlagati v obnovo.

Kar zadeva teh normativov, bi seveda z našim amandmajem lahko to uredili. Mi smo danes imeli enak amandma vložen, ampak smo ga po posvetovanju s koalicijo umaknili. Zaradi tega, ker se zavedamo, da po letu 2030 žal bo to obdobje mimo in takrat bodo nastale finančne težave, tako na eni strani za starše in tudi v manjši meri za občine. In zato je edino sprejemljiv predlog, ki ga bomo mogli uvesti v nadalje, da bo država postopoma začela prevzemati bremena nase. Ne moremo vsega pustiti staršem, bodisi občinam, v kolikor to ni sprejeto na občinskih svetih in tako dalje. To je edino, kar lahko naredimo na tem področju, je, da država samo ne nalaga nova bremena. Mi se popolnoma strinjamo, da moramo upoštevati določene normative, saj imamo tudi podatke o izgorelosti vzgojiteljic in vzgojiteljev, pomočnic, in tako dalje, a hkrati moramo tudi razumeti, da bomo morali postopoma iti v smeri, da država tudi začne financirati iz državnega proračuna postopoma vrtce.

Meni se to zdi, da če bomo to uspeli narediti, je to največ, kar lahko naredimo, da bomo na koncu imeli tisto, kar si mislim. da tu smo vsi enotni, da bi morali biti vrtci brezplačni in to je tisto, kar strmimo., Socialni demokrati, to je edino tisto pravilno kar moramo narediti in jaz mislim, ne kot koalicija, ampak kot Državni zbor in s temi ukrepi lahko gremo nasproti politiki, katero zagovarjajo danes na drugi strani te dvorane. To je tista prava politika, da bomo lahko imeli več otrok in tako dalje.

Jaz sem zelo dobro poslušal, da imate vedno v občini Ig plus 2 normativ. To se strinjam, ampak edino kar lahko naredimo na dolgi rok je, da če že nalagamo nova bremena, da to ne prenesemo na pleča staršev ali občin, ampak da to pokrije država. Hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa.

Besedo ima kolega Janez Cigler Kralj, izvolite.

JANEZ CIGLER KRALJ (PS NSi): Hvala podpredsednica.

Gospod minister s kolegico, kolegice in kolegi!

Bom kar oster v svoji razpravi napovem naprej, ne bom žaljiv, ne bom zmerjal in tako naprej, vem, da podpredsednica je posebej občutljiva za to, ampak napovem pa, da bom oster.

Ta zakon ima dva glavna vzroka in sicer, župan glavnega mesta ima prosta mesta v vrtcih, javnih, in se je odločil, da svoj vpliv na predsednika Vlade in na Vlado izkoristi tako, da vas prisili k temu, da pač sprejmete zakonodajo, kjer boste pač mu omogočili, seveda pod krinko pač za vse občine, z veljavo za vse občine, da se zaščiti ta njegov interes, ki je legitimen, lahko rečemo, da je legitimen, da se zaščiti njegov interes, da pač ne bo financiral tam zasebnih vrtcev, ampak da bi rad pač usmeril denar, otroke in posledično tudi denar za njihovo predšolsko vzgojo v svoje javne vrtce. Zato, ker tam ima pač nadzor nad izvajalci, bomo rekli, gradbenih del, obnov in vsega drugega, naročila hrane in tako naprej, materiala in tako naprej. To je en razlog, drugi razlog, ki je pa veliko hujši, že ta je kar hud, ta drugi del razloga, ki ga pa vidimo, je zelo prozoren, tu zadaj je pa spoštovani gospod minister in tu ste najbolj odgovorni vi, pa celotna Vlada, ideološki boj. Gre za radikalno levi aktivistični pristop k temu, da se mora omejiti možnost izbire, možnost uporabe zdravega razuma, možnost tega, da bi se lahko starši, da bi starši ohranili čim večji vpliv na to v kakšnih vrednotah, na kakšen način, v kakšnih okoljih se bodo vzgajali njihovi otroci. Da ne bo pomote, za otroka. Vrtec ni potreba, za otroka je najboljše v tistih najzgodnejših letih, da bi bil doma. To je jasno po vseh znanstvenih študijah. In vsaka čast tistim družinam, niso samo mamice, ampak večinoma so, kjer se tudi očetje ali mame odločijo biti doma v prvih, najzgodnejših letih svojega življenja. Zaradi naše organiziranosti družbe in napredka seveda to ni več mogoče, vsaj ne v velikem delu naših družin in zato je vrtec tam za to, da nam pomaga, da nam pomaga. Vrtec je v pomoč staršem, družini, da lahko, če želijo, ali mož ali žena, so aktivni na trgu dela, hkrati se odločijo za družino in tako naprej. In moram reči, da imamo v Sloveniji zelo kvalitetne vrtce. Mi imamo, bomo rekli, toliko sem imel vpogleda v evropsko primerljivem smislu, bomo rekli, zelo na visokem nivoju predšolsko vzgojo, tako v občinskih kot v zasebnih, tako v tistih s koncesijo kot tistih brez koncesije. To je bogastvo, gospe in gospodje, to je bogastvo. In kaj dela pametni gospodar z bogastvom, ki ga ima, kaj dela pametna država ali vlada z bogastvom, z, bomo rekli, nesnovnim bogastvom, ki ga ima, ponavadi ga varuje, vzdržuje in plemeniti. In raznolikost, ki smo jo uspeli v kratkih 30 letih doseči na področju predšolske vzgoje, je veliko bogastvo. Minister, vi lahko, vi in Vlada in Robert Golob in Janković, lahko lomastite po tem sistemu, kakor hočete, ampak vrtci sami na ravni predšolske vzgoje so veliko pametnejši. so modri, so odprti, so dialoški, so strpni, nediskriminatorni in sodelujejo. In ko so se pojavili prvi zasebni vrtci, bodisi z drugačnimi pedagoškimi pristopi, bodisi z ne drugimi pedagoškimi načeli, ampak z drugačnimi pristopi in tako naprej, so začeli vrtci med sabo sodelovati. Nebroj je občinskih vrtcev, ki uporabljajo elemente Montessori, nebroj je verjetno takih, ki uporabljajo elemente Waldorf, nebroj verjetno še kakšnih drugih vrtcev. Poglejte, oni so veliko pametnejši kot vi, oni se ne gredo ideološkega boja. To so ljudje, večinoma ženske, hvala jim, premalo je vzgojiteljev v vrtcih, premalo, ki so odprte, ki ljubijo svoje delo, ki imajo rade otroke in so za njih pripravljeni delati. Tudi za velikokrat, žal, to smo pa vsi soodgovorni, mizerno plačilo in to je resnica in to je realnost in tega ne boste ubili, minister. Sprejmite zdaj karkoli, tlačite jih, omejujte, preprečite ustanavljanje novih. Bo težko, bo težko, ampak verjemite mi, vsaka palica ima dva konca, kolo se obrača. Ne boste večno na oblasti. Ne boste večno na oblasti. In jaz upam, da prej kot v desetih letih, prej kot v petih letih pride neka vlada, ki bo te ideološko motivirane napade na raznolikost, na možnost vzgoje otrok v skladu z lastnimi vrednotami, na to, da lahko imajo starši odločilen vpliv na to, v kakšnih okoljih in v kakšnem, na kakšen način se bodo njihovi otroci vzgajali bomo to spremenili pa mu dali nazaj to možnost. Še bolj jo bomo odprli, smo pokazali že do zdaj.

Tamle kolegica ena na levi ima prav, bomo rekli, žaljivo je do staršev in do teh otrok, ko reče, do 2030 je pa naš plan, da bo brezplačen vrtec za vse otroke. Čakajte no, čakajte no, nič niste naredili za to, nič. V hudi covid krizi smo šli nasproti s to, bomo rekli, potezo družinske politike, da smo drugemu otroku, ki je hkrati s svojim sorojencem v vrtcu, dali brezplačno, vsakemu tretjemu, četrtemu in naslednjemu pa brezpogojno brezplačno. Če bi bili mi še na oblasti, bi zdaj imeli vsi otroci brezplačni vrtec. In če ne bo kakšne katastrofe, javno finančne in tako naprej, bomo to naredili, bomo to naredili. Otrok je tako malo, da žal bo to vedno manjši strošek, pa to sploh ni strošek, to je investicija. To je investicija. Ne pa, ko se flečka na stotine milijonov evrov, bomo rekli, kar povprek. Niti malo se ni potrudil minister ali pa njegova sodelavka, da bi ustavila leve aktivistične klevete o tem, kaj pomeni zasebni vrtec. Jaz nimam več vrtčevskih otrok, nimam jih več, imam pa štiri otroke in vsi štirje so obiskovali vrtec po posebnih pedagoških načelih. To ni res, da gre za financiranje zasebnikov, ni res minister in niste povedali, niste fer, pa veste. Nekdo, ki ve, pa ne zaščiti teh zasebnih zavodov, ki so pravna oblika zavod, ne pa zasebna firma, mislim, da opusti dolžno ravnanje. Vi ste dolžni to laž, to sprenevedanje ustaviti, pa niste. Zelo vam to zamerim. Zato sem hvaležen kolegicam in kolegom, ki so pred mano že govorili in jaz bom še enkrat ponovil. Denar dobi otrok. Občina ga da temu zavodu, pa ne 100 procentov, ne toliko, kot bi ga dala, če bi bil otrok v občinskem vrtcu, tudi to niste povedali. Koliko pa ga da? 85 odstotkov. Torej so to drugorazredni otroci. In mi moramo zdaj tu skupaj z zasebnimi vrtci in s temi starši moledovati, dajte, bodite vi leva, levo, leva Vlada, minister Logaj, bodite tako prijazni, pa pustite vsaj teh 85 odstotkov. Sramota. Sramota. Zakaj pa je moj otrok manj vreden ali pa od nekoga, ki ima v zasebnem vrtcu? Zakaj pa on dobi samo 85 odstotkov? Zato ker pač mogoče smo vsi skupaj se odločili, takih zgodb je ogromno, da pač rabi nek drug pedagoški pristop, Waldorf recimo. Zakaj pa je on manj vreden? Zakaj pa dobi samo 85 odstotkov tega, kar njegov vrstnik, ki pa hodi v občinski vrtec. In vi pustite, da vas ti starši, pa to ni nič politično motivirano. Ali ste bili v petek na shodu? Niste bili, škoda, da niste bili. Ker so tam govorili tudi ljudje, ki so javno rekli, da se levo deklarirajo, da so leve provenience. In da gre tu za napad na otroke in starše, ne glede na politično usmerjenost. In ni prav, minister, da niste ustavili teh laži in teh zavajanj. In če bo treba, bomo v Novi Sloveniji in verjetno kolegi v opoziciji še deset tisočkrat vstali pa to povedali. Ni res, da se financira zasebnike, no, ni res, ta denar gre za otroka in je manjši delež kot če je v občinskem vrtcu. In župani in župani slovenskih občin vedo, da jih takšen otrok manj stane, investicija je manjša v otroka, v enoto, če hočemo, v osebo, ki bo pa nekoč odrasla in bo, ko se bo zaposlila, začela preko dohodnine v občino prispevati. Toliko, da razjasnimo nekatera dejstva. Da ne bomo govorili tu o, da ne bomo pristali na tale skrajno levo vsiljeni ideološki boj, ne, toliko, da bo jasno. Nekateri, ki so se levo, bi rekel, deklari..., nekateri starši, ki imajo otroke v kakem od teh zasebnih vrtcev ali s posebnimi pedagoškimi pristopi, načeli in tako naprej ali pa tudi ne, so tudi postavili na tem protestu, kjer vas ni bilo, minister, tudi nobenega iz koalicije ni bilo, sam sem bil tam, ker sem pač kot starš teh otrok, podpiram vsak boj za ohranjanje raznolikosti in možnosti svobode, izbire, svobode z malo seveda, so rekli, zakaj uničevati sistem, ki deluje. Podobno ste naredili pri normirancih. Zdaj pa kar naenkrat predsednik Vlade bo car, ker bo pa zdaj kao razbremenil. Ja. Zakaj drezate v sistem, ki dobro deluje, ki pripomore k bogatenju naše predšolske vzgoje, ki bogati vse? Zakaj? Je cenejše za državo oziroma za občine. Zakaj razsuvati tak sistem, da bomo mogli tisti, če bodo volivci to dali, ko bomo prišli na odgovornosti za vami, enkrat bomo, verjemite, da bomo, bomo morali še s tem se ukvarjati pa popravljati spet te neumnosti. Poglejte, še ena stvar, ki je povezana s tem glede neresnic o financiranju zasebnikov. Sedanji sistem morda ni idealen, morda ni idealen zame kot starša, ki je imel otroke ali pa za številne starše, ki imajo otroke v zasebnem vrtcu, pa recimo s posebnimi pedagoškimi načeli, tudi zaradi mogoče tega, ker otrok potrebuje malo bolj individualen pristop, malo drugačne pristope in tako naprej zaradi mogoče svoje, svoje potrebe v razvoju neke posebne, tak otrok, starši za takega otroka doplačujejo že razliko do 100 odstotkov, potem pa še kolikor je pač tisti zasebni zavod, določi ekonomsko ceno. Zdaj pa pazite. Nekateri v svoji ideološki zaslepljenosti in vsiljevanju tega ideološkega boja pravijo: vrtci za vse, ne le za peščico. Večina staršev, ki ima danes otroke v zasebnih vrtcih z javno veljavnimi programi, si tega ne bi mogla privoščiti, če ne bi imeli sistema sofinanciranja. Če ga boste pa ukinili, minister, boste pa povzročili zasebne vrtce za peščico, ne več za vse. Ja, ironija je, ampak to je dejstvo. Povzročili boste vi, ki ste zagovorniki levega socialističnega sistema, enakost vsem, boste povzročili totalni elitizem, ker si bodo samo peščica najbogatejših lahko privoščili te vrtce. In seveda se bodo tudi ti zavodi, to so zavodi, ne zasebne firme, zavodi, pravna oblika, ki je jasna in se ve, kako mora delovati neprofitno, tudi če je zasebni zavod, se bodo prisiljeni ukinjati, ker pač Slovenija žal nima glih veliko bogate elite, ki bi si lahko to privoščila. Torej levi ideološki boj, zaslepljenost pripelje do tega, da se ljudem odvzame ena možnost izbire. 5 procentov otrok v Sloveniji je v zasebnih vrtcih, 5 odstotkov. To je kaj? To je taka množica, spoštovane kolegice in kolegi, ki se jo je treba bati? Se je treba bati, da bi ta odstotek narastel na 7 mogoče? Ker ustanoviti zasebni vrtec in začeti pridobivati vsa dovoljenja, potrditev programa in tako naprej, gospe in gospodje, to ni mačji kašelj in to ni nekaj, v kar bi ljudje drli, to zahteva, bomo rekli, deset let garaškega pristopa, kjer se ti lahko uniči zdravje, da ne govorim zakon in še kaj drugega. Ampak glejte, nekateri gredo v to iz ljubezni do otrok, iz ljubezni do nekega pedagoškega pristopa, do načel in tako naprej. Predvsem pa zato, ker verjamejo v raznolikost. Raznolikost je treba spodbujati, ne pa jo omejevati, gospe in gospodje. Vi se ne bojite otrok, minister, pa leva koalicija, vi se ne bojite otrok. Vi se bojite tega, da bi ti otroci, če bodo v teh zasebnih vrtcih, ko bodo odrasli in dobili volilno pravico in se začeli odločati o svojih podporah naprej in odločitvah, da bodo mislili s svojo glavo. Tega se bojite, saj to je jasno. Ampak verjemite mi, ne boste ustavili tega, ne boste. Če boste zdaj, kot želite pač vi prav evidentno želite blokirati ustanavljanje novih zasebnih vrtcev, ga želite blokirati. To je dejstvo. Bo prišla naslednja vlada, ki bo to odprla, kot sem že rekel, in bo poskrbela za to, da gremo z zdravo razumskim pristopom k temu, da se različnost bogati, ne pa omejuje. V Novi Sloveniji smo vložili kar nekaj amandmajev k temu zakonu, da bi probali vsaj največjo škodo preprečiti. Jaz priporočam in prosim, da bi se ti amandmaji podprli, mi jih bomo seveda podprli. Z žalostjo pa ugotavljam, da se je tudi minister Logaj odločil iti po poti, kot jo je začrtal predsednik vlade: ljudi stiskati, vznemiriti, strašiti, spravljati v negotovost in potem na koncu nekaj, bomo rekli, mazaško popravljati. Minister, to ni prava pot. Ta zakon je slab, ta zakon je ideološki napad na raznolikost, na razmišljanje s svojo glavo. Tudi če bomo zdaj v manjšini, ko bomo glasovali proti, verjemite mi, ta večina in manjšina ne bo večno proti takšnemu zakonu.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa. Besedo ima kolega Franci Kepa, izvolite.

FRANCI KEPA (PS SDS): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav ministru, kolegice, kolegi. Tudi sam bom podprl črtanje tega 1. člena, ga bom še enkrat prebral: "Če se število otrok na območju občine zmanjšuje, kar ima posledico, da se v kraju, v naselju ali v ožjem delu te občine, v katerem deluje javni vrtec ali njegova enota, zmanjšuje število oddelkov občina ne podeli koncesije zasebnemu vrtcu v tem kraju, naselju ali posameznem delu občine." Tudi sam se strinjam z večino govori predhodnikov, da je to glavna zadeva, da je napad na zasebni vrtec. Mislim, da, prepričan sem, da bi morali omogočiti zadevo tako, kakor je sedaj, ali še obogatiti še iti v drugo smer, omogočiti pestrost vzgoje predšolske vzgoje otrok. Je pa žalostno res, da se rojstvo otrok zmanjšuje vsako leto. Lansko leto je bilo nekaj več kot 16000 rojstev, kar je najmanj v zgodovini Slovenije. Na tem bi se morali zamisliti, Vlada trenutna, ne pa, da je prva stvar, kar je naredila, ukinila Urad za, ki je bil v Mariboru, demografijo. Ravno obratno, mislim, da bi pa tam morali pojačati ekipo. Da bi se našli neke rešitve, neke zadeve, ki bi mogoče povečale število rojstev. Tudi neke druge države so to delale, nekatere so uspele, nekatere ne, lep primer je Madžarska. Njim je uspelo in so povečali rojstvo s sprejemi, boljšimi pogoji nudenja stanovanja mladim družinam, finančnimi ugodnostmi preko bank in tudi drugim zadevam. Mislim, da bi se dalo narediti mnogo več kakor nekaj ukiniti. Že sedaj se v zasebnih vrtcih plačuje samo 85 procentov programa. Tudi sam se strinjam, ne vem zakaj je to, mislim, da bi moralo biti izenačeno, ne vem, zakaj se da delati to razliko, kakor da je nekaj, ne vem, ali nekaj boljšega, da si v zasebnem vrtcu ali nekaj slabšega. To je pač odločitev vsakega posameznika. Če je to omogočeno v tistem kraju ali v bližnji okolici, zakaj se ne bi svobodno odločil, odločila družina, Da da otroka v neko drugo obliko, kakor v narekovajih, če rečemo institucionalno, kakor je sedaj javni vrtec, v obliko montessorijako, neki vrtec z večjim poudarkom religije ali neko drugo obliko. Prav je, da se omogoči pestrost vrtcev, to, kar sedaj delamo, je je z izgovorom zaradi manjšega števila otrok je to napačna, napačna smer, v katero gremo.

Samo 5 procentov, kakor je bilo rečeno, je dobrih 5 procentov je zasebnih vrtcev, kar je minimalno ali skoraj nič. To je nekaj, podobno ustvarjamo neko, neko strašenje, famo kakor pri šolstvu, tudi tam je odstotek zelo majhen, pa tudi nekatere to zelo moti. Mislim, da v tujini, kakor, kakor pri nas zdravstvo javno, javno poudarjamo. Evo, lep primer je sedaj na Hrvaškem, bodo delali zasebno zasebni onkološki, onkološko kliniko z veliko podporo tudi, tudi države, pa tam ni nobenih teh problemov, tam podpirajo ravno obratno, kakor mi delamo. Ni prav, da gledamo vse samo skozi denar. Prav je, lahko bi se pri povečevanju rojstev, kakor sem dejal, da naredimo nekaj več. Tudi sam se strinjam, da v bližnji bodočnosti bi bila vzgoja, predšolska, zastonj, da bi bili vsi otroci zastonj in tudi sedaj ima imela Vlada štiri leta mogoče možnost, da bi to naredila, pa ni naredila nekega koraka naprej, čeprav je že sedaj večina, imajo predšolski otroci zastonj vrtec, kar je tudi prav, ko bo, ko bo povsem zastonj, bo pa bo pa to še boljše. Toliko, hvala.

PODPREDSEDNICA MAG. MEIRA HOT: Hvala lepa, besedo ima kolegica Iva Dimic, izvolite.

IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana predsednica, spoštovani minister. Tri dni nazaj Smo sedeli skupaj v teh prostorih Državnega zbora in glede na takratno izvajanje in izvajanje danes lahko rečem, da je to res ideološki zakon. To ni zakon, ki bi pomagal k boljšemu predšolskemu izobraževanju in vzgoji otrok, ampak je to ideološki boj, ideološki boj proti zasebni pobudi, proti, proti, bom rekla, verjetno tistemu, kar mogoče na levi strani ne razumejo, da se financira otroka. Tukaj govorimo mi o denarju, ki je namenjen za vzgojo in izobraževanje otrok. Takrat, pred tolikimi leti smo se odločili, da bo država omogočala predšolsko vzgojo in sofinancirala predšolsko vzgojo otrok. Ne pa stavb, ne pa, bom rekla, pravne oblike. In žal mi je res povsem na mestu očitek kolega Ciglerja, da takrat tudi niste se odzvali in tudi danes upam, da se boste odzvali., ker vas bom tudi seveda nekaj vprašala povsem vezane na določene amandmaje. V Nosi Sloveniji smo ponovno vložili amandmaje k 1., 2., 3., 11., 17., 18. in 19. členu. Zakaj? Zato, ker želimo, da sistem, ki deluje, ostane. Vi, bom rekla, kot koalicija vse prevečkrat posegate v sisteme, ki delujejo. v teh treh letih ste praktično razsuli celoten sistem javne uprave. Celoten sistem javne uprave in seveda na koncu so ostali, bom rekla, samo še vrtci. Zadeve ste spreminjali v Zakonu o osnovni šoli, zadeve ste spreminjali na visokošolskem področju in seveda zdaj so ostali samo še vrtci. Zakaj tak intenziven boj proti zasebnemu? Zaradi slabe demografske slike? V 11. členu ste celo danes zapisali, da če ima občina na podlagi ocene o demografskih gibanjih na njenem območju za obdobje petih let v vrtcih, ki izvajajo javno službo, dovolj prostih mest za vključitev vseh otrok, ki jih starši želijo vpisati v vrtec, lahko odloči, da v zasebnem vrtcu iz drugega odstavka tega člena za otroke, ki jih bodo seveda starši vpisali, seveda v naslednjih petih letih ne bo več nekega sofinanciranja. Kako mi vemo, koliko otrok bo čez pet let v vrtcu? Kako mi vemo, kdo čez pet let bo otroka kam vpisal? Na podlagi katerih podatkov zajemate trenutno zakonodajo? To kaže, da gre za ideološki boj. To kaže, da gre za ideološki boj.

In še nekaj, če bi starši v vseh teh letih imeli stabilno družinsko politiko, da bi vedeli kaj jih čaka drugo leto, pa nenazadnje kaj jih čaka čez pet let, bi bilo stanje demografije v Sloveniji drugačno. Tako pa imamo enkrat brezplačne vrtce, drugič jih nimamo, potem imamo za enega otroka in tako naprej. Skratka, starši so ves čas na udaru.

In še nekaj, javni denar ne sme iti za zasebna podjetja. Jaz ne morem pomagati, to so zelo izobraženi ljudje, ki so danes to povedali in da ne ločijo zasebno podjetje od zavoda. Jaz se bojim, da bo treba narediti eno osnovo, kaj kakšna pravna oblika pomeni in kako deluje. Ali lahko zavod deluje profitno ali ne sme delovati profitno? To so osnove in se pričakuje od poslanca, ki pride v Državni zbor, da to pozna. Ni časa se učiti, potem pa take traparije vam pridejo.

Spoštovani minister, jaz sem na hitro šla skozi predloge vaših novih amandmajev za današnjo sejo. Moram povedati, da amandma k 17. a členu mi ni jasen in pričakujem, da mi boste tukaj odgovoril. Seveda me zanima, kako je s koncesijskimi vrtci, ki jim koncesija poteče po letu 2031? Predvidevam, da seveda 17. Amandma k 17.a členu poznate in me seveda zanima kaj, kaj sledi oziroma ali bo tem vrtcem potem, ki jim poteče koncesija v letu 2031, ki mi rešujemo do leta 2030, pomeni, da ne bodo več dobili koncesije?

Tudi ta 11. člen, amandma k 11. členu, ki smo ga, bom rekla, v Novi Sloveniji ali pa v opoziciji močno problematizirali, ste mogoče zapisali drugače, kot ste na sami seji dejali. Želela sem vam danes citirati kaj ste dejali, kako boste rešili, bom rekla, tudi tiste vrtce s posebnimi pedagoškimi prijemi. Pa žal sem ugotovila, ko sem hotela potegniti ven magnetogram, da magnetograma še ni prepisanega, da bi lahko dobesedno uporabila besede, kar se mi zdi, da je potem seveda tudi težko, če nimaš magnetograma seje, je tudi težko se pripraviti na kvalitetno in tudi na kvalitetno razpravo za samo sejo.

Težko je za starše, ki ne vejo, kam bodo otroka vpisali v vrtec in ne moremo vplivati na starše, da bodo vsi rodili v poletnem času za to, da bodo septembra dobili vrtec. Seveda govorim tudi o normativu, o fleksibilnem normativu. Prihajam iz občine Cerknica, pod nas spada tudi občina Bloke, Loška dolina in tudi Logatec in pri nas se že vrsto let sprejema otroke v vrtec, v javni vrtec samo rojene v septembru, maksimalno v oktobru, do oktobra. In je veliko staršev se tudi obrnilo name, ki imajo otroke rojene v januarju letos, v februarju, marcu, kam naj otroke vpišejo. Zasebnega vrtca mi nimamo. Zasebnega vrtca mi nimamo. Kam naj otroke vpišejo? Se pravi, če gremo še za ukinitev fleksibilnega normativa, pomeni, da pri 12-oddelčnem vrtcu še 24 otrok ne bo dobilo vrtca. Če je to rešitev, ki bo rešila javne finance, ki bo rešila vrtce, ki bo rešila starše te stiske, potem verjetno boste vi šli s tem naprej. Če pa pogledate, da bo nenazadnje potrebno več oddelkov in posledično več vzgojiteljev, pa kolikor sem pregledala malo portal zaposlovanja, že zdaj iščejo pomočnike vzgojiteljev, se sprašujem, kje boste vi našli dovolj kadra. To je zelo podobno, bom rekla, tudi na področju zdravstva, na področju dolgotrajne oskrbe, nenazadnje tudi na področju osebne asistence, kjer enostavno kadra ni. In kam naj se obrnejo zdaj nenazadnje tudi ravnatelji, kje bodo dobili dober, kvaliteten kader? Ta zakon nima samo učinka na zasebne vrtce, čeprav je večina govora o zasebnih vrtcih, ampak tudi nenazadnje na javne vrtce, ki enostavno ne bodo imeli dovolj kadra in nenazadnje tudi dovolj oddelkov. Ker če je 12-oddelčni vrtec že zdaj poln, pomeni pri 12 oddelkih, pomeni še dva dodatna oddelka, če ukinemo normativ. To pomeni, da bodo vrtci, ki so bili zgrajeni pred petimi leti, ponovno šli v neko prezidavo, dozidavo, ampak glej ga zlomka, spet ne vemo, kakšna bodo demografska gibanja na tistem področju. Tako da res posegate na področje, ki je bilo do zdaj dobro urejeno, delovalo seveda tudi s pomočjo zasebnih vrtcev, ker nenazadnje zasebni vrtci so v preteklosti reševali vse te stiske. In se mi zdi, da, da je na nek način nerazumno in ne in ne fair play, ne, da se jim kar na eni točki reče, zdaj vas pa bomo ukinili.

Samo še malo podatkov. Zasebnih vrtcev je v Sloveniji približno, so po 50 občinah in so desetletja reševali prostorsko stisko, bogatili vzgojne pristope in tudi načela. In še nekaj, ne, kar je tudi mogoče, pa boste povedali, spoštovani minister, kako boste to rešili. Zakonodajno-pravna služba je na odboru jasno opozorila, da skrajšani program, kot je 240 ur obveznega varčevskega programa za določene skupine, tudi omenjali so se Romi, nima podlage v Ustavi in je ustavno sporna zato, ker je v Sloveniji po Ustavi obvezna samo osnovna šola, devet razredov osnovne šole. Kako boste to reševali? Seveda pričakujem vaše odgovore. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala.

Ponovno sprašujem, če želi še kdo razpravljati pri 1. členu in amandmaju Poslanske skupine SDS in Poslanske skupine Nova Slovenija. Vidim, da je še želja, zato odpiram prijavo. Prosim za prijavo. Najprej dobi besedo gospod Tomaž Lisec, izvoli.

TOMAŽ LISEC (PS SDS): Ja, hvala za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani minister, vsem skupaj lep pozdrav.

Glede na razpravo na sami seji matičnega delovnega telesa lahko še bolj jasno povem, da zakon je slab zakon, je ideološko skrpucalo. In namesto, da bi ga na sami seji odbora pomagali izboljšati ste ga z amandmaji tako poslanskih skupin koalicije kot tudi s predlogi Poslanske skupine Levice in SD naredili še manj prebavljivega. In da je zakon v osnovi slab ne rabiš biti strokovnjak, predvsem pa je fino, če prebereš mnenje Zakonodajno-pravne službe. Zakon ima sedem strani členov. Mnenje Zakonodajno-pravne službe pa je na 16 straneh, kjer brutalno obračuna z novelo Zakona o vrtcih. Ampak še enkrat, namesto da bi Vlada in vladna koalicija sledili problemov, ki jih je izpostavila Zakonodajno-pravna služba, greste vi še bolj proti mnenju Zakonodajno-pravne službe, predvsem pa, kar je najbolj zaskrbljujoče, proti tistim dogovorom, ki ste jih sklenili tako z zasebnimi vrtci kot pa tudi s samimi občinami. In verjamem, da se bo že v tem mandatu našel ali kak vrtec ali pa morda celo kakšna občina, ki bo na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe sprožila ustavno presojo tega zakona. Kajti ta zakon sledi poleg pravne katastrofe eni rdeči niti te Vlade, to pa je vse, kar je zasebno, je potrebno. Ne morda uničiti, ampak vsaj ukiniti v doglednem času. Pa če pustimo ob strani debate o tem, kaj počnete o zasebništvu na področju gospodarstva, o zasebnikih na področju zdravstva. Po celi šolski vertikali vas moti ali procent ali 2 procenta ali v tem primeru 5 procentov zasebnih vrtcev. In potem si izmišljujete razne nebuloze. Predstavniki Levice celo javno lažejo o dobičkih zasebnih vrtcev v svoji mantri, češ, kako je zasebno slabo. Prej je kolegica iz Levice rekla, da komunistični manifest je bil super. Spoštovana kolegica severna Koreja in Venezuela so tipičen prikaz, kam pripelje ideologijo, ki jo vi spravljate tudi v ta zakon, ki je škodljiv. In ta zakon bo prej kot v petih letih naredil prostorske in kadrovske probleme eni vladi, kjer sem prepričan, da dve tretjini poslancev sedanje koalicije ne bo niti od zunaj videlo državnega zbora, ker bodo pozabili, da so sploh bili poslanci kaj šele, da bi odgovarjali za svoje neumnosti, ki jih sprejemajo v zakonih kot je danes tudi pred nami Zakon o vrtcih. Skratka, napad na zasebne vrtce, po drugi strani pa danes mantra, pa verjetno bo tudi v nadaljevanju Poslanska skupina Svoboda rekla brezplačni javni vrtci. A bežite no, tri leta počnete z različnimi ukrepi vse, da se dogaja kaj na terenu? Da se povečujejo cene vrtcev, katere pa plačujejo potem višje zneske kdo: starši ali pa občine? In to govorim kot nekdo, ki je občinski svetnik v eni solidni občini kaj se je dogajalo v zadnjih treh letih. Vsak tretji, četrti zakon, napad na lokalno samoupravo. In kaj mi dvigujemo? Cene vrtcev. In zato nas boli, ko danes vehementno govorite, ah, normativi, ne bo problemov, seveda bodo problemi. Šole in vrtci si kradejo kadre, ker jih ni in čez pet let bo kaj? Bodo imeli spet vrtci probleme? Kljub razpisu ministrstva za izobraževanje bodo potrebe po novih prostorih v teh vrtcih. Skratka, v tem zakonu so slovenski vrtci v prvi vrsti zasebni, v roku parih let pa tudi javni. Talci župana Ljubljane, šefa Sviza in pa ideologije, ki jo prinaša v slovenski pravni red Komunistični manifest in mu na žalost tudi ostale tri četrtine poslancev koalicije zvesto trdijo. In zaključil bom s tem, spoštovani, to bo eden izmed tistih zakonov, ki ga bo normalna vlada, ki ne bo imela za podlago svojega delovanja komunistični manifest, v naslednjem mandatu anulirala vsaj na področju zasebnih vrtcev. Hvala.

PODPREDSEDNIK DANIJEL KRIVEC: Hvala. Naslednji dobi besedo gospod Robert Janev, izvoli.