Najlepša hvala.

Spoštovani poslanci, poslanke!

Trumpova administracija je skupaj z ameriškim kongresom čez poletje ukinila proračunsko financiranje javnih medijev. Javna televizija PBS, nacionalni radio ter več kot 1500 lokalnih radijskih in televizijskih postaj je tako ostalo brez javnega financiranja. Kam vodi izčrpavanje javnih medijev, nam je pokazala zadnja Janševa vlada: finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, politični prevzem javnega rtv in kreativno računovodstvo pod takratnim generalnim direktorjem / nerazumljiva/. Državno oglaševanje v medijih v lasti SDS. Sistematično uničevanje javnih medijev in preusmerjanje javnega denarja v svoja trobila ima na skrajni desnici le en cilj: uničiti kritično misel in vzpostaviti svojo medijsko mrežo za produkcijo svoje resnice. Zaradi tovrstnih nedemokratičnih praks, ki jih je pod prejšnjo vlado žal izvajala tudi Slovenija, je Evropski parlament sprejel Akt o svobodi medijev, akt, ki od držav članic zahteva, da prenovijo medijsko zakonodajo na način, da bo medijska krajina transparentna glede lastništva in financiranja, da bo raznolika in neodvisna, kar ji lahko med drugim zagotavljajo tudi državne pomoči. Neodvisni mediji so temelj zdrave demokracije. V času dezinformacij, porastu sovražnega govora in uporabe socialnih omrežij in napram tradicionalnim medijem je ključno, da država poskrbi za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti, podpira njihov digitalni prehod, programe v javnem interesu zagotovi obstanek in razvoj novih, manjših kakovostnih medijev. Spodbuja dejavnosti na področju medijske pismenosti in od medijev zahteva spoštljivo komunikacijo, ki ne spodbuja sovraštva in nasilja v družbi. V času političnih in drugih interesnih prevzemov medijev pa je tudi ključno, da regulator prepreči koncentracijo medijskega lastništva, zahteva transparentnost državnega oglaševanja, s tem pa zagotovi medijsko pluralnost in neodvisnost poročanja. V času tehnološkega razvoja je nujno tudi to, da regulator od medijev zahteva ustrezno navajanje rabe umetne inteligence. Medijska zakonodaja se pri nas ni koreniteje spremenila skoraj dve desetletji. Tudi zato je trajalo, da smo predlog, ki ga bomo danes dokončno potrdili, uskladili z najrazličnejšimi deležniki, da smo pretehtali katerim nadzornim organom podeliti nove pristojnosti, kako poskrbeti za dostopnost državnih shem, večletno predvidljivo financiranje medijev in hkrati zagotoviti varovalke pred političnim vmešavanjem v delo in obstoj medijev, ki niso po godu vsakokratni oblasti. Predlog zagotovo ni optimalen v vseh točkah, saj bi glede na občutljivost predloga, področja tudi težko bil. Prinaša pa nujne novosti, ki jih medijska krajina potrebuje, zato bomo zakon in amandmaje koalicije v Poslanski skupini Svoboda podprli.

Po dodatnem razmisleku smo čez poletje pripravili amandma, s katerim dodatno zavezujemo Ministrstvo za kulturo, da zagotavlja finančne podpore za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije, ne le, da te sheme lahko zagotavlja, z drugim amandmajem pa bomo zagotovili ustrezno obdobje AVK-ju kot novemu pristojnemu organu za presojo medijske koncentracije, da se strokovno ustrezno pripravi na izvajanje novih nalog. Evropski akt o svobodi medijev bo od držav članic v tem času implementirala le Finska. v Poslanski skupini Svoboda pa verjamemo, da ga bo po današnjem glasovanju tudi Slovenija, ki bo s tem popravila slab priokus, ki ga je prejšnja vlada pustila z obravnavo medijev. Hvala.