Spoštovani dr. Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovani ministrice in ministri, spoštovani kolegice in kolegi!

Danes mineva 80 let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Konec najbolj množične tragedije druge svetovne vojne je dočakalo le nekaj tisoč internirancev. Žrtev je bilo po podatkih Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau milijon in 300 tisoč. Ni besed, ki bi lahko opisale vse grozote popolnega razčlovečenja in brezčutne množične morije, ki se je dogajala skoraj pet let v kraju z imenom, ki simbolizira vse to, kar človeška civilizacija ni. Tudi Slovenke in Slovenci so bili žrtve te množične morije, približno 2 tisoč 300 jih je bilo interniranih v Auschwitz. Pogosto je bilo za internacijo dovolj, da se je oseba znašla ob napačnem času na napačnem kraju. Vse neopisljive grozote nacističnega režima pa ne bi bile mogoče, če pri teh zavržnih dejanjih ne bi sodelovala množica od sovraštva in strahu popolnoma zaslepljenih posameznikov. Zato lahko rečemo, da imajo grozote nacističnih koncentracijskih taborišč temelje v dogajanju v nemški družbi že desetletja prej. Beseda Auschwitz naj nam za to služi tudi kot opomin. Opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade skupnost, ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti. Če želimo našo skupnost poimenovati civilizacija, se takšni pojavi ne smejo nikoli več ponoviti. Vsako leto znova in znova ponavljamo: »Nikoli več!« Vprašam vas, ali lahko nikoli več izgovorimo tudi sedaj.