Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Danes na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide nadaljujemo zakonodajni postopek obravnave Stanovanjskega zakonodajnega paketa, s katerim Vlada Republike Slovenije postavlja javno stanovanjsko politiko v središče svojih strateških usmeritev. Gre za dva ključna zakonska predloga. In sicer za Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, o katerem bo razprava tekla v nadaljevanju ter Predlog sprememb in dopolnitev Stanovanjskega zakona, ki ga predstavljam zdaj. Stanovanjska kriza, ki jo spremljamo že vrsto let, se je v zadnjem času še zaostrila. Cene stanovanj na prostem trgu so za številne prebivalce in prebivalke postale nedosegljive. Obseg javnega najemnega fonda ostaja nizek, mladi, družine in starejši pa vse težje dostopajo do primernega doma. Eden izmed razlogov je tudi zastarel pravni okvir, ki ne odraža več sodobnih potreb prebivalstva in akterjev na stanovanjskem področju. Predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, zato prinaša niz nujnih in celovitih ukrepov, katerih skupni cilj je izboljšati dostopnost in pravičnost v sistemu javnega najema ter vzpostaviti pogoje za njegovo dolgoročno delovanje. Predlog zakona je komplementaren Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, če ta zagotavlja vire financiranja. Novela Stanovanjskega zakona ureja delovanje sektorja javnih najemnih stanovanj. Namen novele je oblikovati ustrezno regulatorno okolje, ki bo omogočalo vzdržno poslovanje akterjev, ki ta stanovanja zagotavljajo, in ustvariti pogoje, ki bodo akterje k temu tudi spodbujali. Trenutni pogoji za zagotavljanje javnega najema niso stimulativni, sistem ni vzdržen, kar je pripeljalo do dolgoletnega krčenja fonda javnih stanovanj. Zato novela med drugim določa, da neprofitna najemna stanovanja postanejo javna najemna stanovanja, kar jasneje izraža njihov javni značaj. Sistem delovanja se bistveno spremeni. Občine bodo imele več avtonomije pri oblikovanju prednostnih skupin in tako tudi pri usmerjanju razpoložljivih stanovanj. Mladim, ki so danes med najmanj uspešnimi prosilci, bo zagotovljen status obvezne prednostne kategorije, kar je pomemben sistemski premik. Občine bodo lahko uvedle tudi posebne pod liste za ključne kadre, kot so učitelji, medicinske sestre ali zaposleni v domovih za starejše. Kar pomeni, da se bo sistem dodeljevanja lahko neposredno odzival na družbene in razvojne potrebe lokalnega okolja. Ključna pa ostaja tudi socialna funkcija, ohranjen bo sistem a in b list. Pri čemer bo najmanj polovica stanovanj še vedno namenjena socialno šibkejšim. Na področju najemnin zakon predvideva spremembo metodologije, saj so trenutne najemnine prenizke in ne omogoča niti osnovnega vzdrževanja fonda. V novem sistemu se k obstoječi najemnini doda pribitek za vzdrževanje, katerega višina bo odvisna od starosti stanovanja pribitek bo višji pri starejših stanovanjih, ki zahtevajo več vlaganj. Reforma najemnin je zasnovana tako, da bo postopna. Predvideno je štiriletno prehodno obdobje. To omogoča gospodinjstvom postopno prilagoditev. Torej najemnine se ne bodo dvignile iz danes na jutri, ampak v obdobju štirih let. Zneski najemnin bodo tudi po prilagoditvi ostali primerljivi z možnostmi gospodinjstev in občutno nižji od tistih na prostem trgu. Če dam samo en primer. Trenutno znaša najemnina 600 kvadratov javnega najemnega stanovanja v Ljubljani novega 380 evrov. Po uveljavitvi zakona bo ta najemnina čez 4 leta 410 evrov, razlika je torej 30 evrov mesečno. Socialna varovalka pa ostaja, in sicer preko sistema subvencij, ki zagotavlja, da najemniku po plačilu najemnine ostane dovolj sredstev za osnovno preživetje. Subvencije bodo še naprej odvisne od dohodka in višine najemnine, dostopnost do stanovanj pa se bo z reformo postopno še povečala. Spremembe se uvajajo tudi v sistem subvencioniranja; ta bo po novem bolj stimulativen za občine. Doslej so morale občine sredstva za subvencije zalagati same, kar je bila dodatna finančna obremenitev za vsako novo stanovanjsko enoto. In tudi eden od ključnih razlogov, zakaj se župani in županje niso odločali za gradnjo javnih najemnih stanovanj in zakaj so jih raje prodajali. Po novem bo država krila subvencije za vsa javna najemna stanovanja s čimer razbremenjujemo občinske proračune in ustvarjamo jasen finančni signal v korist gradnje javnega najema. Poleg tega se odpravlja pogoj, da mora prosilec za subvencijo tržne najemnine biti hkrati prijavljen tudi na razpis za neprofitno stanovanje, kar bo močno poenostavilo postopke tako za občine kot tudi za prosilce. Občine bodo sicer po novem krile subvencije le za tržna stanovanja. Zakon podrobneje ureja tudi status in delovanje neprofitnih stanovanjskih organizacij. Te bodo morale izpolnjevati natančno določene pogoje, vključno z nadzorom in preglednim poročanjem. Cilj je povečati zaupanje v delovanje tega segmenta in hkrati ustvariti pogoje, da lahko v prihodnje odigrajo bolj aktivno vlogo pri zagotavljanju javnega najema. Eden najpomembnejših novosti pa je uvedba javnega najemnega oskrbovanega stanovanja. Ta nova kategorija stanovanja je namenjena starejšim od 65 let in naslavlja demografske spremembe, ki zaznamujejo sodobno družbo. Gre za arhitekturno prilagojena stanovanja s skupnimi prostori, ki ne vključujejo institucionalne oskrbe, a omogočajo dostojno in samostojno bivanje starejših. Zaradi visoke stopnje lastništva stanovanj med starejšimi zakon dopušča, da do teh stanovanj dostopajo tudi lastniki, če svoje stanovanje oddajo preko javne najemne službe ali ga prodajo javnemu subjektu ali pa plačujejo višjo najemnino in sicer do največ 1,3-kratnika neprofitne najemnine. Zakon poleg ključnih sistemskih sprememb prinaša tudi druge pomembne rešitve. Med drugim se vzpostavlja podlaga za pravno svetovanje najemnikom in najemodajalcem v primeru sporov, kar bo pomagalo zmanjšati tveganja pri oddaji in uporabi stanovanj. Poleg tega se uvaja redno poročanje o izvajanju nacionalnega stanovanjskega programa v Državni zbor s čimer se povečuje politična odgovornost za uresničevanje zastavljenih ciljev. Prilagajajo se tudi določbe o odpovedi najemne pogodbe. Zlasti v primerih, ko gre za kršitev pogodbenih obveznosti ali nezakonito posredovanje stanovanja.

Spoštovane poslanke in poslanci! Stanovanjska politika ni področje hitrih rešitev. Je dolgoročna, odgovorna in zahteva politično vztrajnost. Novela Stanovanjskega zakona, ki jo imate pred seboj, je prvi korak k temeljni prenovi sistema javnega najema, ne le v pravnem in finančnem smislu, ampak tudi v vrednostnem. Z njo ustvarjamo pogoje, da bo javni najem končno postal del rešitve, ne del problema. In vabim vas, da jo podprete v podporo razvoju lokalnih skupnosti in podporo dostojnemu življenju za čim več ljudi v naši državi. Hvala.