Najlepša hvala spoštovani predsednik! Spoštovane poslanke, poslanci. Pred vami je prva novela zakona o upravljanju javnega potniškega prometa, ki je bil sprejet aprila 2022 z namenom zagotoviti učinkovito upravljanje in izvajanje javnega potniškega prometa v Sloveniji. Sistemska reforma na področju javnega potniškega prometa je bila tudi ena od reform, ki jih je morala Slovenija izvesti v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Sam Zakon o upravljanju javnega potniškega prometa je načeloma predvidel enoten način upravljanja in financiranja železniškega in avtobusnega javnega potniškega prometa, ki bi bil združen pri Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa oziroma DUJPP. Družba je bila ustanovljena na podlagi zakona v letu 2023 in je postopoma prevzemala upravljanje najprej železniški notranji javni potniški promet, nato pa še medkrajevni avtobusni linijski promet. Vzporedno s postavljanjem upravljavca je na državni ravni tekla tudi prva večja prenova koncesijskih razmerij na področju medkrajevnega avtobusnega prometa. Predvsem pri financiranju javnega potniškega prometa, pa je z začetkom izvajanja novih koncesij prišlo do tega, da je moral kljub drugačnemu namenu zakonodajalca ob sprejemanju zakona ves finančni tok še vedno preko pristojnega ministrstva in da DUJPP kot agent ni mogel samostojno upravljati s financami. Tako je ministrstvo kljub novemu upravljavcu še vedno moralo prejemati in kontrolirati račune izvajalcev, odvajati DDV, za kar se je moralo tudi na novo registrirati kot davčni zavezanec, nakazovati v proračun kupnino od vozovnic in podobno. Prišlo je torej do dodatnih administrativnih ovir, predvsem pa ni DUJPP mogel opravljati naloge na tem področju tako, kot je bilo v osnovi v prvotnem zakonu predvideno. Vlada se je tako odločila, da se s spremembami in dopolnitvami zakona te težave odpravi. DUJPP bo dobil vlogo koncedenta in bo lahko tudi na finančnem področju samostojno izvajal naloge upravljanja, ki so mu bile poverjene. Seveda bo pristojno ministrstvo še vedno nadziralo njegovo delovanje, ne bo pa več izvajalo operativnih nalog, kot je plačevanje računov, obračun ddv in podobno, ki bodo s spremembo zakona v celoti prišle na DUJPP. Nespremenjeni ostajajo tudi ostali mehanizmi nadzora DUJPP, kot je nadzor Urada za nadzor proračuna.

Dovolite, da se zahvalim za mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Na podlagi njihovih ugotovitev je ministrstvo podalo pisni odgovor, v katerem smo obrazložili, da sprememba DUJPP spoštuje okvire veljavne zakonodaje glede podeljevanja koncesij. Javni linijski prevoz bo po spremembi še naprej zagotavljala Republika Slovenija, vendar preko družbe torej DUJPP, katerega soustanoviteljica oziroma ustanoviteljica, pardon, in izključna lastnica je država, ki nad družbo tudi izvaja nadzor. To je bil tudi prvotni namen zakona.

Po določbah zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu je koncesijsko razmerje definirano kot razmerje med koncendentom oziroma državo, samoupravno lokalno skupnostjo ali drugo osebo javnega prava ter koncesionarjem, ki je lahko pravna ali fizična oseba. DUJPP ustreza definiciji druge osebe javnega prava, kar pomeni, da v koncesijskem razmerju lahko nastopa kot koncedent. Predlagana sprememba tako ostaja v celoti znotraj veljavnih zakonskih okvirov. Novela po naši oceni torej zasleduje uresničitev ciljev zakona na način, kot so bili predvideni ob njegovem sprejetju. To je konsistentno in operativno učinkovito izvajanje javne službe preko DUJPP, vključno z njenim financiranjem. Že vnaprej hvala za vašo podporo zakonodajnemu predlogu.