Ja, hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Jaz predlagam, da se točka dva, podnebni zakon, umakne iz obravnave na tej seji, da se prestavi na eno od naslednjih sej. To pa utemeljujem s tem, da imamo v gradivu veliko pripomb oziroma kar 35 strani pripomb s strani Zakonodajno-pravne službe. V veliki meri nas opozarja na neustavnost tega zakona. Po drugi strani ne vidimo nobene potrebe po hitenju. Gre za nujni postopek pri zakonu, ki obsega preko 150 členov na stotih straneh, amandmaji prihajajo še ves čas na mizo. In nobene potrebe ni, glede na to, da se bo tudi politika na nivoju Evropske unije verjetno korigirala v tej smeri zelenega prehoda, da to obravnavamo prvič na nujni seji in jutri že to na izredni seji Državnega zbora, ki bo že 109 po vrsti. V samem zakonu je veliko neustavnosti tudi z vidika neenake obravnave naših državljanov in verjamem, da bo kdo sprožil ustavno presojo. Dodajamo nove davščine, za katere ni nobene realne osnove. Obdavčujemo dodatno s tem zakonom tudi gorivo. Sami veste, da gorivo je nujno potrebno za določene državljane za to, da opravljajo svoje obveznosti. Na drugi strani pa imamo privilegirane državljane, ki živijo v nekih bolj urbanih območjih, kjer je država poskrbela tako za javni prevoz kot za vse druge pritikline. In s tega vidika dodatno obremenjevati ravno tiste, ki so najbolj udarjeni že zdaj in jim še dodatno s CO2 kuponi greniti življenje in jih, bi rekel, siliti v to, da zaradi svojih nujnih potreb plačujejo več in plačujejo ravno tistim, ki imajo zdaj določene usluge na voljo s strani države, je z vidika ustavnosti zelo vprašljivo. In verjamem, da se bo kdo s tem pozabaval.

Zato v izogib temu, da bomo v zelo kratkem času ponovno obravnavali to tematiko, ki, kot pravim, ni nujna, veliko držav tega še ni sprejela. Vsi vemo, da se na evropskem nivoju dogajajo spremembe, je po našem mnenju neutemeljeno, da se na tako rokohitrski način po nujnih postopkih na izrednih sejah sprejema tako pomembna tematika, ki na dolgi rok dodatno obremenjuje naše državljane. In ni čudno, da imamo v Sloveniji veliko stopnjo samomora, ampak očitno imamo v tej državi tudi samomorilnost na področju gospodarstva oziroma obremenjevanja gospodarstva in naših državljanov, kar na nek način tudi vodi v to, da se ta drugi del, na katerega sem opozoril tako visoko odraža v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije. Nikjer drugje v Evropi se taka zakonodaja ne sprejema na tak način, kot se pri nas. In sprašujem se, zakaj oglaševanje s strani naših organizacij, kako smo najbolj zelena, najbolj urejena, najbolj, bi rekel, naravi prijazna država, na drugi strani pa mi najbolj rigorozno omejujemo nekatere stvari skozi to zakonodajo. Zato predlagam, da se obravnava tega zakona, ki bo posegel praktično v žepe vseh državljanov, premakne na eno od naslednjih sej, kajti druge možnosti v tem trenutku postopkovno nimam.