Ja, predsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi vsem predstavnikom Vlade, posebej pa še državni sekretarki.

Ja, zdaj je to že kar tradicija, da se na kvartal dobimo in pregledamo dejansko kje smo. Zdaj, Sekretarka me je malo izzvala, da bomo na vprašanje s kakšnimi statističnimi podatki bomo tokrat prišli na plan, ampak jaz osebno se nisem nič preveč ukvarjal z ostalimi državami, ker mislim, da nam to v tem trenutku ne pomaga kaj dosti, ker je, bi rekel, situacija, če gledamo to poročilo že dovolj alarmantna. Tako da mislim, da je dosti, da se, da se o tem pogovarjamo, ne pa da se še primerjamo z ostalimi državami. Zdaj, ko sem dobil to poročilo na mizo, sem najprej vam potegnil poročilo za prejšnji kvartal, ker smiselno je, da se pogovarjaš o napredku. Ampak prve številke, ki jih vidiš, če greš na to, na to prvo stran zdajšnjega poročila, ko gledamo to finančno izvajanje načrta so številke enake. Še vedno smo pri nepovratnih sredstvih, na 43,5 procentov koriščenja, tako kot smo bili marca oziroma kot smo bili konec prejšnjega kvartala. Reaper na 20 procentih, enako kot smo bili prej. Se pravi skupaj 41,7 procenta. Posojila, smo tudi na istem procentu. In na koncu, ko gledamo skupaj sredstva mehanizma, smo na 40,9 procentov, popolnoma enako, kot smo bili v prejšnjem kvartalu. Zdaj, dejstvo je, da naj bi bilo pred nami še približno eno leto, ampak tako kot je že državna sekretarka omenila, prihaja en zelo pomemben element in to so volitve. Se pravi, volitve bodo najkasneje marca naslednje leto. In nekako realno bi bilo pričakovati, če ste rekli, da ste se tri leta intenzivno trudili, da se ta Načrt za okrevanje pač izpolni, izpolni v celoti. Dejstvo pa je, da smo trenutno, tako kot sem že prej rekel, na manj kot polovici. Bi pričakoval oziroma nekako se pričakuje, da ta Vlada tudi to zgodbo zaključi, ker resnično ne bi rad poslušal, da je, potem naslednja Vlada, kakršnakoli že bo, ki bo mogoče tri, štiri mesece imela časa, da je pa ona odgovorna, da stvari niso bile realizirane. Ker dejstvo je, škarje in platno so v vaših rokah, načrt ste spreminjali, načrt ste prilagajali. Ne glede na to, kakšen je bil na začetku, ste si ga prikrojili po svojem videnju oziroma tako, kot ste vi, vi računali, da ga boste lahko izpolnili. Ampak kljub temu smo, če še zmeraj uporabljam termin, eno leto, ampak lahko rečemo še manj, lahko rečemo devet mesecev pred koncem, smo na manj kot, na manj kot 50 procentih. Kot ste že sama rekla, dejansko prejeta sredstva do konca maja letošnjega leta 41 procentov, izplačila iz načrta za okrevanje in odpornost do 31. 5. 873 milijonov 39 procentov vseh razpoložljivih sredstev. Realizacija v prvih 5 mesecih 2025 le 133 milijonov evrov oziroma 16 procentov od vsega načrtovanega v letu 2025. To prav zagotovo poraja dvom oziroma veliko vprašanj ali je izpolnitev tega načrta oziroma je ta vaš optimizem, to tudi po navadi večkrat ponovim v tej svoji razpravi, ampak bolj ko se približuje deadline, je ta moj pomislek po moje upravičen.

Zdaj pa, tako kot imam navado, jaz grem potem kar po določenih mejnikih oziroma bi rekel točkah tega načrta, pa bom šel kar po vrsti. Zdaj že prej ste rekli oziroma omenili ste ta začetek, se pravi mejnik 136, da bo lažje se pogovarjati, začetek veljavnosti sprememb Zakona o urejanju trga dela. Vi ste sami omenili, da se tukaj nakazujejo neke težave. Zapisano je v tem vašem poročilu, da bo zakon sprejet v DZ predvidoma junija 2025. Zdaj smo julija 2026. Jaz ne vem, da bi kakšen tak zakon sprejemali oziroma vi ste rekli, da na Vladi je bil sprejet, ampak določene ovire se pa očitno kažejo, tako da ta termin v zamudi. Me zanima, saj prej ste ga, mogoče ste par stavkov že okrog tega spregovorili, ampak vseeno mogoče še malo bolj podrobnejšo razlago, kako si vi predstavljate, da bomo ta mejnik 136 dosegli.

Potem, če gremo naprej, oddaje naročil, se pravi mejnik 32, oddaje naročil za investicije v protipoplavno varnost. Tukaj je tudi, mislim, veliko je govora, tudi naslednja točka bo na to temo, pač popoplavna obnova, ampak tudi zaščita, da se nam kaj takega ne zgodi v prihodnosti, je zelo pomembna. In tudi ta mejnik je v zamudi. Se pravi, dve leti po, pustimo zdaj sam načrt, ampak dve leti po poplavah se mi še vedno pogovarjamo oziroma nam še vedno ni jasno oziroma zamujamo z ukrepi, ki bi morali biti, bi rekel prioriteta, ker se lahko jutri, bog ne daj, kaj ponovnega podobnega ponovno zgodi. In mi bi morali, če kaj, bi na te stvari morali dati poseben fokus oziroma poskrbeti, da naredimo vse, da tako, da tako havarijo preprečimo.

Potem, če gremo naprej, krajši povprečni čas prihoda oziroma povečanje uporabe javnega potniškega prometa pa se pravi, to je T56 pa T189. Tako po mojem videnju se nekako stvari delno, bi rekel, pokrivajo. Priča smo ogromnim zastojem, ravno danes mislim, da spet Štajerska stoji oziroma stalno, praktično ni dneva, da ne bi imeli neko situacijo, ki po eni strani ovira, bom rekel, nujno medicinsko pomoč. Po drugi strani pa, ko govorimo o povečanju uporabe javnega potniškega prometa, ki naj bi delno razbremenil naše ceste, pa zamujamo pri obeh segmentih. Pa, da vam povem eno, ne vem, če je anekdota, ampak žalostno zgodbo izpred parih dni govorim, kar se tiče povečane uporabe javnega potniškega prometa. Ko prideš na blagajno, na potniško blagajno avtobusne postaje Ljubljana, pa ti piše gor na okencu cash only, bankomat zraven pa ne dela. In v vrsti stoji množica turistov in državljanov oziroma prebivalcev Republike Slovenije In študirajo, kako bi tisto karto si kupili za avtobus, da bi povečali uporabo potniškega prometa.

To je pa na koncu realnost. Saj se vsi, vsi borimo za to da gotovina ostane. Ampak kartice bi pa tudi morale, bom rekel, sploh v času turistične sezone bi bilo normalno, da se tujcem to omogoča. Tako da hočem samo eno tako prispodobo o veliko letečih ciljih, visoko letečih ciljih, kar se tiče uporabe potniškega prometa, ampak v realnosti smo pa, smo pa še zelo, zelo daleč. Tako da mogoče vaš komentar na ti dve, na dva, na ta dva mejnika, kot sem rekel, povečanje uporabe potniškega prometa pa krajši povprečni čas prihoda nujne medicinske pomoči.

Potem, če grem naprej. No, saj to sem se že malo dotaknil, sanirana območja, ki ogrožajo, sanirana območja, ki jih ogrožajo plazovi zaradi potresnega tveganja. Podobna zgodba, kot sem jo že prej omenil, tudi tukaj zamujamo oziroma smo, smo počasni z izvedbo teh razpisov. Zdaj, kar se razpisov tiče ni tema te seje, ampak tukaj dejansko imamo, da imamo veliko težav. Po eni strani se izgovarjamo na šibko, bi rekel gradbeno operativo, po drugi strani na zakonodajo. Ampak na tem področju bi bilo dejansko treba, bom rekel, nekaj narediti, ker če sami ne moremo, potem moramo očitno na pomoč poklicati koga drugega, da te stvari v roku, v roku naredimo, ker pač trpijo tako prebivalci, kot bi rekel država sama. In mi smo pač zaciklani v nekem krogu. To je pač nekaj, nekaj teh mejnikov.

Zdaj mogoče še o pokojninski reformi, vsi vemo, da pokojninska reforma je bila pač sprejeta na Vladi, v Državni zbor zaenkrat še ni prišla oziroma naj bi bila na dnevnem redu septembra. Tudi tukaj se, tudi tukaj se sliši, bom rekel, marsikaj. Določen del sindikatov ni zadovoljen z rešitvami te pokojninske reforme in prav tako napovedujejo referendume in tako naprej. Tako da, saj to mislim, da sem vas tudi že prejšnjič na prejšnjem odboru, ko smo imeli to temo, spraševal. Ker tudi v luči volitev bodo po moje politični akterji oziroma vladajoča koalicija se zna zgoditi, da bo tudi kdo od članov koalicije imel svoj pogled na to pokojninsko reformo in se stvari tudi znajo zaplesti, Je pa ta pokojninska reforma pomembna, pomemben del za črpanje teh teh sredstev.

Zdaj pa, če na tej točki, bom rekel, zaključim. Stalno govorimo, da je, da smo v teku oziroma da tečemo, da bi dosegli ta cilj. Nismo še na polovici tega cilja. imamo pa, dajmo reči, eno četrtino časa, ki nam je namenjen za to, tako da mislim, da je vprašanje na mestu. Ali ima vlada kakšen akcijski načrt oziroma kako bo vlada kot taka pristopila, da dejansko v tem času, kot sem že prej rekel, ki ga ima na voljo, ta načrt izpelje do konca. In kot sem že prej rekel, kdo bo odgovarjal, če ta načrt ne bo izpeljan, da ne bo potem naslednja vlada kriva, ki bo imela dva, tri mesece časa, da ta načrt ni bil realiziran oziroma bomo potem poslušali, da je nova vlada kriva, da se zadeva ni realizirala. Toliko v tem trenutku. Hvala.