Spoštovane poslanke in poslanci, zelo lepo pozdravljeni.

Predsednica, jaz bi vas prosila, če nam lahko daste to predstavitev, da bomo gledali, ker smo pripravili, pripravili smo PowerPoint prezentacijo, če lahko, prosim? Gospa Kert, ali lahko prosim daste, da bomo, da bomo gledali, ker smo želeli? Ja, ja, ni problem, ker smo želeli prikazati, da ne govorimo samo o številkah in o reformah, ampak smo želeli spet malo vam pokazati, kaj se dogaja tudi v praksi na področju Načrta za okrevanje in odpornost. Čez nekaj dni bo namreč minilo že pet let, odkar je Evropski svet na predlog Evropske komisije potrdil obsežen finančni sveženj sredstev tako imenovanega paketa Next Generation EU za gospodarsko in družbeno okrevanje držav članic po pandemiji covida 19. Hkrati bo minilo tudi štiri leta, odkar je Svet Evropske unije potrdil slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za koriščenje tega mehanizma. To je največji del tega paketa, Next Generation EU. Ob prevzemu oblasti je aktualna vlada pristopila k izvajanju zavez, ki jih je država, sicer pač druga vlada, ampak država dala Evropski uniji, v okviru tega načrta, saj je njihova uresničitev pogoj za izplačilo evropskih sredstev. Za nami so tri leta res intenzivnega izvajanja aktivnosti za dosego mejnikov in ciljev na reformah in naložbah. V zadnjem letu, ostalo nam je še res dobro leto, Bo izredno tesna časovnica še močneje pritiskala na našo vztrajnost in zahtevala maksimalne napore, da bomo uspešno prečkali ciljno črto, ki se neizogibno bliža. Če gremo naprej. V glavnem, veliko je že bilo narejenega. Od začetka smo oddali štiri zahtevke za plačilo, šest obrokov za tako imenovana nepovratna sredstva in tri obroke za posojila, skupaj za 91 mejnikov in ciljev. Torej, prav v prejšnjem mesecu smo 20. junija, je najprej svet odobril tretjo spremembo slovenskega načrta in potem takoj čez vikend smo 24. junija zapakirali četrti zahtevek za plačilo iz tega mehanizma v vrednosti približno 440 milijonov evrov. Država je do danes prejela maksimalna plačila teh treh zahtevkov, ker je Evropska komisija ocenila, da smo vse, kar smo poslali gor, se pravi vseh 64 mejnikov, torej izpolnili. In do danes smo prejeli milijardo sto od razpoložljivih 2,2 milijardi. Tako da v tej tabelici vam prikazujemo sliko našega Načrta za okrevanje in odpornost. Pred tretjo spremembo smo razpolagali z milijardo 610 milijoni nepovratnih sredstev in smo se prijavili za milijardo in 70 milijonov posojil. Zdaj, po tej tretji spremembi, ko smo pa prenesli v nepovratna sredstva vse, kar se je dalo, smo pa ugotovili, da lahko posojila znižamo, tako da imamo zdaj po tej tretji spremembi še vedno na voljo enak znesek nepovratnih sredstev in kot rečeno, nižji znesek posojil. Se pravi, zdaj nam je od 2,23 milijard, koliko je v Sloveniji na voljo v okviru tega mehanizma, jih je v državi že milijarda sto in od te milijarde sto smo že pa izplačali upravičencem do včerajšnjega dneva 900, če zaokrožim, 950 milijonov evrov. Se pravi, približno polovica tega, kar je na voljo, je realizirano in ne vem, 80 procentov tega, kar je tukaj, je bilo že tudi izplačano upravičencem. Ta četrti zahtevek, ki smo ga pa zdaj poslali, je sestavljen iz 27 mejnikov in ciljev, skupna bruto vrednost znaša 502 milijona. Zaradi sorazmernega upoštevanja predplačila, ker smo dobili predplačil bo pa država nekje dobila 440 milijonov neto, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev. In kot je pač razvidno iz te slikice. Če pač bi to se vse preslikalo v realnost, potem bi bili iz trenutnih 49 procentov porabe, torej razpoložljivih bi bili na 69 procentov razpoložljivih sredstev, ki so nam na voljo. Zdaj te primerjave, ves čas nas primerjate med ali pa ja, med državami članicami. To je v bistvu nehvaležno, ker so nacionalni načrti med sabo res bistveno različni. Ene države so dobile recimo manj kot procent BDP iz naslova tega mehanizma. Grčija kot največja, je dobila mislim, da nekih 15, 16 procentov in tudi v bistvu vsebine, ki se zasledujejo v tem načrtu so različne. Tako da primerjave so nehvaležne. Tako po ambicioznosti so bili tudi ti načrti, kot po strukturi, po obsegu reform in naložb. Države so uspešne pač toliko, kolikor so uspešne pri izpolnjevanju mejnikov in ciljev, ki so jih po dogovoru s komisijo vključile v načrte. Pri interpretaciji teh podatkov, ker ne vem s kakšnimi statistikami boste pa danes postregli, je pa zelo pomembno poudariti tudi, da v bistvu ene države so se odločile za posojila, ene se pa niso. Za posojila se je po naših informacijah odločilo 13 držav. In v bistvu pol statistika, ki se primerja kaj je kaj je pač to bistveno pač pomembno. Ker tisto, kar se nam zdi ključno je, da stoprocentno se počrpajo nepovratna sredstva. Glede na podatke Evropske komisije, s katerimi so, s katerimi razpolagamo, bi bili trenutno Slovenija nekje na 11. mestu, kar se tiče vseh prejetih sredstev. Z izplačilom tega četrtega zahtevka pa bi seveda oziroma bomo pridobili še nekaj mest. Zdaj, bolj kot vse te lestvice so dejansko pomembni rezultati oziroma učinki, ki jih prinašajo naložbe in reforme. Vsak mejnik, vsak cilj je konkreten. Rezultat ni zgolj kljukica, kot vsi mi rečemo, ampak za njim stojijo številna, velikokrat težka, kompromisna usklajevanja različnih deležnikov Ekonomsko-socialnega sveta. To je pač seveda tudi plod dela vas poslancev, ko gre za reforme. Tako da končni rezultati, to pa verjamemo in za to pa delamo, bodo pa prispevali k izboljšanju kakovosti življenj prebivalcev Slovenije.

Zdaj, Vlada je del naslednji... Zdaj sem malo povedala, kaj smo delali oziroma pomembni koraki, ki so zdaj bili narejeni. Vlada je predložila Predlog za spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se pravi pokojninska reforma. Potem v veljavi je zdaj že zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, se pravi, plačna reforma. In pa uveljavlja je že Zakon o vzpostavitvi tako imenovane krizne sheme skrajšanega delovnega časa. In pa prav po uskladitvi z ESS je Vlada zdaj potrdila in v Državni zbor že posredovala tudi zdravstvene reforme, se pravi, predlog sprememb in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V vseh primerih pač verjetno ne rabim poudarjati še enkrat, so ta usklajevanja, pogajanja izjemno zahtevna. In Vlada je naredila ogromno za to, da so se te zadeve premaknile in ocenjujem, da pri tem je bila pač uspešna. Zdaj je pa dejstvo, da kot sem že omenila, tukaj v tem čolnu smo res vsi skupaj, Vlada ni vse v njeni moči, ni edini deležnik, in tudi ko misliš, da si pripeljal zadevo do konca, se pojavijo nepredvidene situacije. Zdaj imam v mislih predvsem ta zadnji mejnik, ki smo ga čakali pri četrtem zahtevku, to je bil začetek veljavnosti sprememb Zakona o urejanju trga dela. Po oddaji tega našega zahtevka 24. junija je Sindikat delavcev migrantov 27. junija začel postopek za razpis zakonodajnega referenduma. Sicer ne v delu, ki je pač vezan na vsebino mejnika iz načrta za okrevanje in odpornost, ampak ker gre seveda za paket, za paketni pristop, seveda to vpliva tudi na ta del. In zato je treba zdaj v bistvu precej korenito premisliti, kako zadevo rešiti. Izgubljeno ni še nič. Zdaj, glede na to, da smo zahtevek oddali, tako da, če zadeva ne bo naslovljena v tem času, ko Evropska komisija ocenjuje naš zahtevek, je v skrajnem primeru možen scenarij delnega izplačila tega zahtevka. Se pravi, po tem scenariju bi nam komisija plačala zahtevek v tem delu, ki bo izpolnjen, preostanek sredstev pa takrat, ko bo ta mejnik dosežen. Se pravi, ko bo zakon, ki naslavlja rešitve, ki smo jih notri zapisali pač v veljavi. Ampak tukaj pa imamo potem roke, ki jih določi Bruselj. Tako da, zdaj v zadnjem letu izvajanja bodo pa v ospredje stopili mejniki in cilji, predvsem na naložbenem delu. Zdaj, ti datumi, ki so zdaj ključni, so še vedno isti - to pa res od začetka. 30. 6. morajo biti zaključene glavne aktivnosti, ki prispevajo k mejnikom in ciljem. 31. 8. morajo so tisti pravno zavezujoč rok za zaključitev, se pravi, da so investicije zaključene, delujoče, če povem po domače. In pa 30. 9. drugo leto je skrajni rok, da potem damo papirje od sebe, da damo zahtevke na vso dokumentacijo. na Evropsko komisijo. Tako da zdaj v zadnjem letu bodo pa v ospredju, če so bile zdaj reforme, bodo pa naložbe. Za izvedbo naložb je trenutno predvidenih več kot 1300 projektov po vsej Sloveniji. Večina jih je v izvajanju. Po naših informacijah jih je okrog 300 že zaključenih. Kot sem že omenila, je država končnim upravičencem, se pravi, to so bila podjetja, to so bile občine, to so bili posamezni, ki je izplačala. Več kot 940 milijonov evrov, to je 110 milijonov več kot od našega zadnjega srečanja. In učinke teh evropskih sredstev lahko državljanke in državljani že konkretno občutimo oziroma opazimo, ker se te naložbe izvajajo v vseh slovenskih regijah, tako da zdaj, zato imamo, kot rečeno, tudi tu malo prezentacije, da vidimo. Zaključenih je bilo številni projekti, recimo pet projektov za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture - to so obnovljene železniške postaje v Grosupljem, Domžalah in Novi Gorici. Potem zaključenih je 11 občinskih projektov za oskrbo in varčevanje s pitno vodo in pa 12 projektov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Občine Šenčur, Cerknica, Kočevje, Benedikt, Dobrna, Tolmin, Ivančna Gorica. Jih naštejem samo nekaj, so tudi druge. Potem več kot 1500 mladim je ta projekt omogočil zaposlitev. Realizirali smo 12 projektov za krepitev trajnostnega razvoja javne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah. Med drugim ureditev zunanjih prostorov gradu v Metliki, izgradnja poti Stari grad Celje, nadgradnja kulturne rečne dediščine Beltince. Potem prav zadnja stvar ali pa nedolgo nazaj, ne vem, če je čisto zadnja, smo se torej razveselili odprtja muzeja prevozništva in tovorništva v Senožečah, pa prenovljenega gradu Štanjel, kjer bo zaživel kulturni inkubator. Vzpostavljenih je 40 medkrajevnih optičnih povezav s hitrostjo sto gigabitov na sekundo, ki povezujejo podatkovna vozlišča javnih zavodov na področju raziskovanja in pa več kot 11000 strokovnih in vodstvenih delavcev na področju izobraževanja je opravilo usposabljanja za pridobitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj. Torej, to je samo nekaj konkretnih rezultatov, kot rečeno, so pa številni projekti še v izvajanju. Nedavno sta bila položena tudi temeljna kamna za novo Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani in pa Arnesov podatkovni center v Mariboru. Časa za izvedbo teh projektov ni več veliko. Komisija je pa na zadnjem ekspertnem srečanju s predstavniki držav članic prejšnji teden ponovno jasno poudarila, da podaljšanje tega mehanizma ne bo in da se programsko obdobje zaključuje 31. decembra 2026. Ob tem pa je Evropska komisija pač še nekaj, pač poudarila. V bistvu pozvala je države članice, da ponovno temeljito pregledajo izvajanje teh svojih načrtov. In v primeru neizvedljivosti ali pa zmanjšanja administrativnih bremen, ki upočasnjujejo izvajanje, predlagajo v bistvu še zadnjo spremembo. Tako da do oktobra letos imamo čas, bom rekla, za še zadnji poizkus, za še zadnjo spremembo, da ugotovimo kaj ne bo in da pač to zdaj odpravimo. Kot rečeno in že od vsega začetka okvirji ostajajo enaki. Samo kar gre zdaj za neko, za neka administrativna bremena, za neke take manjše spremembe, je zdaj možno še spremeniti v tem ciljnem finišu. In kot rečeno, za Slovenijo, bo to četrta sprememba. Mi smo že pozvali včeraj državne sekretarje, da smo že v, čeprav smo ravno dobro dali zahtevek, da smo že v novem krogu, da že gremo v zadnjo spremembo in v zadnje zahtevke. Tako da na tej podlagi, se pravi koordinacijski organ, to je Urad za okrevanje in odpornost bo ministrstva zdaj še javno oziroma pisno pozval, da se pač gre čez vse odprte mejnike, čez vse investicije in da če je res kakšno tveganje izvedbe še vedno tako, da ne bi prišla skozi, da se to pač zdaj v tej zadnji spremembi to naslovi.

Zdaj, če bom zaključila. Lahko tako tečemo pač res to zdaj zadnjo etapo izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost. Zdaj smo v času, ko smo dejansko že vstopili v predvolilno obdobje, tako da se zavedamo, da bo ta etapa res vse prej kot lahka. Mi si želimo, da bomo v ključnih trenutkih še vedno znali stopiti skupaj pa se osredotočiti na te skupne cilje, ki smo jih kot država zapisali v načrt. Za okrevanje in odpornost. Mi smo vam tu s kolegi iz ministrstev seveda, kot vedno, na razpolago za natančnejša pojasnila. Hvala lepa.