Ja, hvala za besedo. Predsedujoča, lep pozdrav. Vse to, kar je Tereza povedala, lahko samo podpišem v popolnosti. To je zelo izčrpno razložil, ampak mogoče par nekaj mest pod črtami, ki ste jih vi izpostavil v svojem stališču.

Pravite, da kot družba nismo dovolj zreli. Ja, glejte, ravno zato smo imeli posvetovalni referendum, da se posvetujemo z ljudstvom in da vidimo, da detektiramo njihovo voljo. In večinska volja je bila ta, da naj Državni zbor pripravi končno ta zakon, ki bo ljudem, ki so v neizmerni stiski, neizmernem trpljenju, zaradi terminalne faze neke neozdravljive bolezni, omogoči izbiro. In zdaj, če to ljudstvo vi ocenjujete kot da smo kot družba nezreli, potem pač zanikate voljo ljudstva. Se pravi, da bi mi zdaj šli proti volji - sicer posvetovalni referendum, boste rekli, pravno formalno ni zavezujoč, ni -, ampak mi smo se posvetovali z ljudstvom ravno za to, da vidimo, da detektiramo, ali smo kot družba že na tej ravni zrelosti, da sprejmemo tako odločitev, tak zakon, ki bo ljudem olajšal ene stvari. Tistim, ki so v taki stiski, ki si jo mi, ki tukaj danes sedimo, verjetno ne moremo predstavljati. To je prva stvar. Druga stvar. Če pogledamo čisto iz etične perspektive, če ne bi bili neka razvita demokracija, družba sočutja potem bi morali nekako imeti toliko empatije, da bi poskušali razumeti, saj pravim, ne moremo razumeti, dokler nismo v taki situaciji sami, ampak kot rečeno, paliativna oskrba na žalost ne more zares vsega trpljenja zares olajšati, včasih ga ne more, ne more olajšati niti teh neizmernih bolečin, niti duševne stiske, navsezadnje. Ti ljudje vedo, da umirajo, vedo, da je to nepovraten proces, vedo, da se čudež ne bo zgodil, ki bi jih nazaj postavil v življenje. To je umiranje na obroke. In kaj bomo mi kot družba v imenu nekih vrednot, ki ste jih omenjali, imeli od tega, da bomo odločali kot država o avtonomni odločitvi posameznika. Ali še, ko je še pri polni zavesti, želi sprejeti to možnost, želi, da si skrajša to trpljenje, da želi dostojanstveno umreti, ne da tam dobesedno postane razvalina od človeka, rastlina, ki več ni sposobna niti ničesar. In jaz mislim, a veste, to, že sama ta misel, govorimo o dostojanstvu in dostojanstveni smrti, že samo to probajmo imeti pred očmi. Pač, glejte, razumem, da obstajajo razno razne ideološke, ne vem kakšne vrednote, ampak to ne more biti nad avtonomijo neke osebe, posameznika. Življenje imamo mi vsi svoje lastno. Imamo vsi svoje lastno telo in menda imamo vsaj to, pravico na tem svetu, da se odločimo, ko smo v nemogoči situaciji, govorimo res o primeru, to ni uzakonjanje samomora, kot se želi prikazati, ker to ni enaka situacija, kot so druge situacije. To je posebna situacija ljudi, ki so tako terminalno bolni, neozdravljivo, da gredo k neminovnemu koncu in vejo to, da grejo. In dokler vejo, je prav, da imajo možnost, da se odločijo, da to trpljenje psihično in fizično skrajšajo, če se tako odločijo, ali pa pač ne, če se oklepajo življenja do zadnje sekunde. To je pač prostovoljna odločitev. In ni res, da bo kdorkoli od zdravstvenih delavcev prisilno moral sodelovati v teh postopkih. To ne drži. Tisti, ki to izrekate, še zmeraj, to so zlonamerne trditve. Niso dolžni zdravniki in zdravstveni delavci ne bodo dolžni prisilno sodelovati, če jim pač njihova osebna etika, nek vrednostni sistem to preprečuje.

In prav tako, še enkrat poudarjam, to je že tudi Tereza povedala, po tem predlogu bo taka oblika pomoči na voljo izključno tistim, ki imajo diagnosticirane neozdravljive bolezni in ki trpijo neizrekljive bolečine, ki si jih mi na žalost tukaj sploh ne znamo zares predstavljati. ker če bi si jih znali, verjamem, da bi sploh ne bilo takih debat in pomislekov, ampak bi verjetno razumeli, da je pač to potrebno ljudem omogočiti. Ne bom se zdaj spuščala v ostale stvari. Mislim, da je to to.

Aha, racionalna presoja posameznika, saj ravno o tem govorimo. Ta človek bo moral biti še pri polni zavesti, ker ko ne bo več, ko se bo začel izgubljati, to ne bo več možno. Saj zato je tudi komisija, so varovalke. Kar se tiče manipulacij raznih sorodnikov, koristoljubnih, saj ti so lahko, te manipulacije so lahko že zdaj, pa lahko manipulirajo z ljudmi. To na žalost, to koristoljubje človeško in ta pohlep, tega noben zakon ne more popolnoma preprečiti. To vemo in to je žalostna plat tega, ko človek enkrat se znajde v tako res hudi situaciji in ko potem nekateri prežijo, da bi čim prej se dokopali do tvojega premoženja, ampak verjemite, za to pa je komisija. To bo zelo strogo regulirano, to ne bo kar nekaj. In tukaj sorodniki ne bodo mogli kaj dosti vplivati. Če pa bi lahko, bi si pa ga lahko že prej zmanipulirali, da bi, ne vem, ne naredil samomor na kak drug način, na primer bi si prerezal žile ali kaj podobnega. A veste, tako da, jaz mislim, da so ti pomisleki, ti strahovi odveč, da smo se res potrudili čim bolj te varovalke ustaviti, in dajmo imeti pred očmi ljudi in njihovo pravico do prostovoljne odločitve o lastnem življenju, lastnem telesu. Kdo smo mi, da bomo odločali o drugih in kdo so drugi, da bodo odločali o nas? Predstavljajmo si, da smo sami v tej situaciji. Jaz si ne predstavljam, da meni nekaj, nekdo določa, da nečesa ne morem v taki grozni situaciji udejanjiti samo zato, ker ima tako vrednostno prepričanje in mi iz neke, bom rekla, pokroviteljske drže to onemogoča in se dvigne nad mene in nad moje življenje. Lepo prosim, komu na čast, naj človek umira po obrokih še tisti teden, mesec, nekaj mesecev. Zakaj? Kaj bomo mi kot družba imeli od tega, da ta človek še mesece ali pa dneve ali pa tedne takole razpada in tako trpi, neznosno. Zakaj?

Ali bomo mi potem bolj boljša družba, ker bo ta človek odšel na svet v neizmernem trpljenju, ali bomo boljša družba, če bomo premogli osnovno, temeljno človeško sočutje in razumeli, da je včasih, na žalost, pride situacija, ko pač človek ima samo na voljo, mislim, če bo imel na voljo, če bo ta zakon preživel, odločitev ali želi dostojno in dostojanstveno se posloviti od svojih ljudi, Ko še toliko pri sebi, bomo rekli ali kaj. Ali bo vedel, da bo enostavno do konca razpadel in da bo ve v kakšnem stanju bo potem zapustil ta svet. Mislim, samo za to gre. Hvala lepa.