Hvala za besedo, lepo pozdravljena predsedujoča, poslanke, poslanci, predstavnik, državni svetnik gospod Tomažič.

Glede na občutljivost zakona, Zakon o zaščiti živali pa je morda tudi prav še tisti zadnji korak, da še enkrat ponovno razmislimo, se tudi ustavimo pri samem zakonu, kaj zakon prinaša, katero področje zakon pokriva, da pokriva zaščito živali, in da se še enkrat o njem glasuje, ne vidim nobene težave v tem, ravno nasprotno. Predvsem pa, da se poudari ponovno namen zakona, ki je jasen in odgovoriti želi na nekatere pomanjkljivosti, ki so se v praksi pokazale kot problematične, okrepiti tiste mehanizme, ki omogočajo večjo sledljivost in boljšo. Zaščito živali ter pravičnejšo porazdelitev odgovornosti. To je osnovni namen zakona. Skozi katerega smo na ministrstvu s sodelovanjem s stroko, veterinarsko, želeli ga pripeljati v Državni zbor, predvsem pa se zavedamo, da je področij v odnosu zaščite živali, dobrobiti živali še veliko več morda za urediti, pa se znajdemo tudi pri takih korakih, ki smo jih v zakonu naslovili kot problematiko, naletimo na večkratne ovire, predvsem poudarke, katere bi želela še enkrat ponoviti kaj se z zakonom naslavlja, je urejanje področja prehod na seznam dovoljenih vrst eksotičnih živali od leta 2021, vemo, da je bil zakon sprejet in da se dejansko prepovedanih vrst ni dalo vzpostaviti seznama, ravno zato smo ubrali drugačno pot, da se lahko področje uredi.

Obvezno označevanje lastniških mačk. Morda tudi v predlogu in pobudi Državnega sveta, kjer smo govorili, da naslavljamo samo problematiko rejnih živali. Mačke mislim, da so družne živali. Tako da tudi na tem delu bi rada poudarila, da področje urejamo enovito. Spremenjen model financiranja oskrbe zapuščenih živali, zapuščenih živali, dodatno financiranje zavetišč, možnosti gradnje novih občinskih zavetišč. Tudi v teh zavetiščih imamo družne živali, nimamo rejnih živali.

Na eni strani pa je tudi pomembna novost v noveli vzpostavitev evidence izrečenih prepovedi posedovanja živali, ki bo omogočala učinkovitejše preprečevanje ponavljajočega se nasilja in zanemarjanja živali in tudi na tem področju vemo, da se največkrat ugotavlja, da se nasilje izvaja ravno na, tudi družnih živalih, na rejnih ugotavljamo tudi, da prihaja do kršitev. Pa vendar se področje v vsaj treh sklopih, katere sem omenila, želi urejati za družne živali. Zakon prav tako širi pristojnosti inšpekcijskega nadzora, kar zadeva ukrepanje v primerih težjih kršitev pri ravnanju z živalmi. Bolj jasni in razširjeni ukrepi bodo omogočali učinkovitejšo zaščito živali v primeru ogroženosti, zlorab in hujšega zanemarjanja. Predvsem si prizadevamo in bi želeli tudi skozi zakon naslavljati in kampanje, ki jih imamo na ministrstvu, kakšno bi moralo biti odgovorno lastništvo do živali, ki jih posedujemo oziroma za katere skrbimo.

Pa morda še dve točki, čisto na kratko bi rada izpostavila prepoved baterijske reje kokoši nesnic. Kar se tiče prepovedi reje v baterijski reji, je doprinos k zaščiti živali in je cilj, ki ga zasleduje tudi Evropska unija. Pomemben podatek je nizek delež rejcev, ki redijo kokoši v obogatenih kletkah. Večkrat smo slišali, da je teh 35 in je to pokazatelj, da v Sloveniji že skoraj v celoti je bil izveden prehod na alternativne načine reje kokoš nesnic. Trditev, da bodo zaradi prepovedi obogatene reje trg preplavila cenejša jajca iz tujine, ne upošteva dejstva, da se potrošniške navade v Sloveniji že spreminjajo. Vedno več ljudi zavestno izbira jajca iz proste talne ali ekološke reje. Trgovci že danes opažajo večje povpraševanje po jajcih. iz alternativne reje, kar pomeni, da trg ne bo zapolnjen s cenejšimi jajci iz tujine, temveč s kakovostnejšimi domačimi. In tudi po pogovorih, sodelovanjih s samimi rejci vemo, da alternativne reje, katere se jim ponujajo, se tudi sami zavedajo in so tudi sami poudarili, da ne opažajo, da bi lahko imeli v prihodnje težave zato, da bi lahko njihova ekonomska stabilnost postala nestabilna. To je zelo pomembno, da razumemo.

Na drugi strani pa samo še na kratko, prepoved kirurške kastracije pujskov brez protibolečinske zaščite. Kirurška kastracija brez anestezije in analgezije povzroča pujskom akutno bolečino in stres. Na ravni Evropske unije in v državah članicah potekajo aktivnosti za opuščanje kirurške kastracije prašičev. Alternativne možnosti, ki so že na voljo, vključujejo alternativne metode, kot na primer imunokastracija ali reja merjaščkov v povezavi z rejo merjaščkov detekcija vonja na glavni liniji. Uporaba anestezije med posegom in analgezije po njem bistveno zmanjšuje bolečino in izboljšuje dobrobit živali. Poleg tega uporaba teh metod prispeva k boljšemu javnemu mnenju o živinoreji in izpolnjuje pričakovanja potrošnikov, ponavljam, potrošnikov glede etičnega ravnanja z živalmi. Zato je prepoved izvajanja kastracije brez anestezije in algezije utemeljena z vidika zagotavljanja višjih standardov dobrobiti živali in upoštevanja sodobnih etičnih norm v kmetijstvu. Nazadnje pa morda tudi v odnosu novih, drugačnih pristopov in alternativ pri živinoreji, kar se tiče dobrobiti živali, pa bo morda priložnost ravno tudi za rejce, glede na to, da v zadnjih desetletjih ali pa nekaj letih govorimo o konstantnem upadanju naše samooskrbe, prehranske suverenosti. Pomeni, da tudi tovrstne alternativne reje, ki smo jih do sedaj jim bili priča in ki jih poznamo niso bile dovolj ugodne za vse tiste živinorejce. Morda na način, ko bo država spodbujala in tudi sofinancirala, bo to pomoč k temu, da se bo lahko tudi naša samooskrba v prihodnje dvignila.

Jaz se zahvaljujem v imenu ministrstva in svojih sodelavcev vsem, ki ste prispevali k temu, da se je zakon sprejel in verjamem, da bo ugledal tudi svojo nadaljnjo zakonodajno pot na današnjem in jutrišnjem glasovanju. Najlepša hvala.