Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni.

Kot ste že napovedala Državni svet je na 18. izredni seji včeraj sprejel zahtevo, da državni zbor ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali. Pristojna komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zakona ni podprla že v okviru druge obravnave, saj je ocenila, da predlog zakona ne rešuje dobrobit živali, je enostranski in parcialen. Nanaša se samo na rejne živali in ne rešuje dobrobit hišnih živali. Da je predlog zakona v osnovni različici slabo pripravljen in v posameznih določbah celo sporen z vidika Ustave, je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Predlog zakona se je pripravljal mimo strokovne javnosti, na kar je opozorila tudi veterinarska stroka, ki je na seji pristojne komisije Državnega sveta podala več vsebinskih pripomb in tudi jasno povedala, da niso bili vključeni v pripravo zakona. V tretji obravnavi državni zbor ni upošteval pripomb strokovne javnosti in zakonodajnopravne službe državnega zbora, prav tako ne pobud in predlogov pristojne komisije Državnega sveta in nevladnih organizacij, na čelu s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Zlasti so bile prezrte naslednje ključne pobude in predlogi, ki smo jih imeli, da se podaljša prehodno obdobje za prepoved reje kokoši v votenih kletkah in za prepoved kastracije pujskov brez anestezije. Tukaj nismo bili izrecno proti, ampak smo pustili za podaljšanje, da zakonodaja upošteva smernice in zakonodajo Evropske unije ter ne uvaja strožjih pogojev reje, kot jih določa evropski pravni red. Ker trenutno te stvari, ki so v zakonu, jih evropski pravni red ne določa. In da se zagotovi enaka obravnava vseh živali, tako rejnih kot družnih oziroma hišnih živali. To smo tudi na takrat na komisiji zelo opozarjali. V Državnem svetu smo ocenili, da je bil temeljni cilj zakona le eden: prepoved reje kokoši v Atenih kletkah in prepoved kastracije pujskov brez anestezije. Drugo so bolj kozmetični popravki.

Če grem po posameznih sklopih, popolna prepoved reje kokoši nesnic, vodenih kletkah do leta 2092(?), takrat naj bi se ta stvar iztekla, ni usklajena z EU zakonodajo. V večini držav članic je predviden postopen prehod do leta 2035. Ogrožena je konkurenčnost slovenskih rejcev, saj bodo jajca iz tujine ostala dostopna brez omejitev. Zakon ne predvideva finančnih nadomestil ali sistemskih podpor za prestrukturiranje rej, gre za poseg v svobodo, svobodno gospodarsko pobudo in pravno varnost. Rejci so vlagali v obogatene kletke zakonito in z državno pomočjo tudi. Najbolj občutljive skupine prebivalstva, otroci, bolniki, starejši in vsi ostali, bodo pa še lahko uživali jajca iz votenih kletk, ki bodo prihajale iz drugih držav.

Prehitra in nesorazmerna prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije. Predlog ni usklajen z evropsko zakonodajo, ki ob določenih pogojih še vedno omogoča kastracijo brez anestezije do sedem dni starosti. Vemo, da v Evropski uniji so samo zahteve, da se pridobi določen strokovni izpit. Odsotnost predhodnega obdobja strokovnih usposabljanj in podpore rejcem vodi v zniževanje konkurenčnosti slovenske prašičereje in ogroža avtohtone pasme, nenazadnje pa mislimo, da se bo reja še zmanjšala. Mi smo samooskrbni tam nekje okrog 30 procentov s prašičjim mesom.

Nerealna ureditev glede nastanitve psov v kletkah. Zakon ne predpisuje pogojev za nastanitev psov v kletkah v stanovanjih, ne ureja ali predpisuje nadzora le teh, kar je zahtevala Zakonodajno-pravna služba. Kdor je bral mnenje Zakonodajno-pravne službe je prav na teh dikcijah bila zelo zahtevna in to se v tretjem branju ni popravilo. Nadzor nad določbo v praksi ni mogoč brez sodne odredbe, to poznate, stanovanje je nedotakljivo in mi smo tukaj zaradi tega to opozorili, ker če se gre za dobrobit živali, morajo vse živali biti enako nadzorovane, kontrolirane, ne samo rejne živali.

Neučinkovito obvezno označevanje mačk, tukaj pri mačkah se dosti ne bi spuščali, ker vemo, kaj je mačka, danes je moja, jutri je tvoja in hkrati potepuška. Morda bi lahko samo to povedal, da nas moti, da zakonodaja ni predvidela, da se tista gospodinjstva ali tiste posameznike ali posameznice, ki imajo večje število mačk, nekako predpiše, da ne morejo imeti, ne vem, 20, 30 mačk. Tega pa v zakonu ni, pa vemo, da take ljudi imajo in od tam se potem mačke razmnožujejo in potepajo okrog.

Sporni odvzem živali in razpolaganje z njimi, subjektivni in nedokončni kriteriji za ugotavljanje, kdaj se ob odvzemu posamezne živali skrbniku lahko odvzame tudi večje število živali. Zakon je v tem delu je nesorazmeren, ker ne dopušča pritožbe zoper odvzem rejnih živali, medtem ko pritožbo dopušča ali na to je opozorila Zakonodajno-pravna služba, da živali, ki so v tranzitu ali pa v tihotapljenju, švercu, kot rečemo, iz vzhoda na zahod, je zakonodajna služba zahtevala, da mora biti pravno, da mora imeti možnost pritožbe. Za domače živali ni. To je tudi tukaj kontradiktorno.

No in če želimo še neustrezno ureditev prepovedi reje ali posredovanja živali, zakon določa jasnih meril, kdaj se lahko ukrep nanaša na druge vrste živali, kar vodi v abitralno odločanje in neenako obravnavo.

No, če zaključim bi želel poudariti mnenje Državnega sveta, da zakon v sprejeti obliki ni strokovno utemeljen, pravno vzdržen in tudi ni izvedbeno izvedljiv. Je parcialen, ne rešuje dobrot vseh živali, tudi družnih, ni usklajen z zakonodajo Evropske unije ali pa jo celo še pretirano postavlja. Prepoveduje gospodarsko dejavnost, ker če nekomu prepoveš nekaj kar, bi rekel, je to njegova gospodarska dejavnost ni prav, načrtuje konkurenčnost slovenskih rejcev, ne upošteva posebnosti slovenskega podeželja, ogroža prehransko varnost in samooskrbo. Smatramo, da če nekaj prepovedujemo, potem tudi zmanjšujemo, pa vemo, kje smo mi s prehransko varnostjo. Državni svet na podlagi predstavljenih temeljnih pomislekov predlaga, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali ter ga zavrne. Toliko iz našega razmišljanja in pogledov. Hvala.