Predsednica, hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem.

Skoraj dve leti po katastrofalnih poplavah, ki so uničile številne slovenske domove in poslovne prostore, je pred nami predlog sprememb Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Ta časovni zamik sam po sebi odpira resno vprašanje učinkovitosti kriznega upravljanja in politične volje. Čeprav so bile obljube premierja Goloba visoke, da bo pomoč hitra, pravična in celovita, pa je dejanska izvedba v mnogih primerih počasna, birokratska in za številne prizadete izčrpavajoča. Predlog zakona uvaja nekaj pomembnih poenostavitev kot je možnost, da nadomestitveni objekt gradi tudi fizična in pravna oseba, ki je že prejela odškodnino, vendar ta rešitev hkrati nalaga investitorjem odgovornost za urejanje projektne dokumentacije. Kar lahko dodatno obremeni že tako ranljive posameznike. Po eni strani zakon deklarativno spodbuja hitrejšo gradnjo, po drugi pa uvaja postopkovne faze, ki lahko ponovno zavlečejo dejansko izvedbo.

Nekateri ukrepi, kot je brezplačen prenos zemljišč v last občine za gradnjo infrastrukture, so pozitivni, a v tem se zdi, da država predvsem ureja lastniške in finančne vidike upravljanja s premoženjem, medtem ko reševanje dejanske stanovanjske stiske ostaja počasno. Tudi možnost pogajanj o odkupnih cenah, ki so omejena na 20 procentov cenitve, ne upošteva vedno dejanskega stanja na terenu in lahko vodi v upravne spore. Najbolj zaskrbljujoče je, da zakon, čeprav obsežen in natančen, a v tehničnih določilih ne ponuja časovnih, jasno časovnih zavez za dokončanje obnovitvenih projektov, za zagotavljanje trajne rešitve za razseljene. Zdi se, da država po dveh letih popravlja temelje za obnovo, kar postavlja pod vprašaj celotno strategijo vodenja po naravni nesreči. Rešitev v zakonu je veliko, a odgovornost za zamude in neučinkovitost ostaja razpršena, predvsem pa neprevzeta.

V Slovenski demokratski stranki pa se ne moremo strinjati z rešitvami v zakonu, ki povzročajo dodatne neenakosti, zato smo za njihovo odpravo vložili amandma. Predlagani amandma prinaša dve pomembni izboljšavi za prizadete prebivalce, ki zaradi posledic poplav in plazov obnavljajo ali gradijo nadomestitvene objekte. S črtanjem četrtega odstavka 126.a člena se ponovno omogoči oprostitev plačila komunalnega prispevka in drugih dajatev, kar je bila ena ključnih oblik pomoči v dosedanji zakonodaji. Gre za pomembno finančno razbremenitev ljudi, ki so bili prisiljeni v gradnjo nadomestitvenega doma in so že utrpeli veliko osebno in materialno škodo. Ohranitev tega ukrepa je v duhu solidarnosti, pravičnosti ter sledi osnovnemu cilju zakonodaje o obnovi, omogočiti hitro, dostopno in čim bolj birokratsko, čim manj birokratsko obremenjeno pomoč prizadetim. Poleg tega amandma za črtanje desetega odstavka 126.c člena odpravlja desetletno omejitev razpolaganja z nepremičnino, ki je bila grajena kot nadomestitvena gradnja. Ta sprememba omogoča večjo fleksibilnost in prilagodljivost lastnikov. Na primer oziroma v primerih selitve, dedovanja ali potrebe po dodatnem financiranju. S tem se krepi spoštovanje ustavne pravice do zasebne lastnine, hkrati pa se še vedno ohranja ustrezni nadzorni mehanizem države za preprečevanje morebitnih zlorab. Gre torej za ukrepa, ki izboljšujeta pravno varnost in zmanjšujeta birokratske ovire ter izražata razumevanje in podporo tistim, ki jih je naravna nesreča najhuje prizadela. V Slovenski demokratski stranki bomo podporo zakonu vezali na sprejetje vloženega amandmaja.