Spoštovana predsednica, cenjene kolegice, kolegi. Avgustovske poplave leta 2023 so prizadele večino Slovenije, povzročile so skoraj tri milijarde evrov neposredne škode, zahtevale so življenja in ogrozile življenja ter premoženje naših občanov in občank. Delovanje Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije je omogočilo humanitarno pomoč že v prvih dneh ujme. Rdeči križ Slovenije je sredstva delil že v septembru z jasno določenimi merili. Intervencijska akcija je aktivirala vojsko, operacija vihra reševalce, sanacijo vodotokov in pontonske mostove v najbolj kritičnih predelih. Vlada je na to humanitarno in gospodarsko tragedijo odgovorila z izjemno hitrim in celovitim paketom ukrepov. V prvih dneh je vlada namenila štiri milijone evrov za razdeljevanje pomoči preko Rdečega križa. V nadaljevanju preko izredne solidarne pomoči, ki je za štiričlansko družino znašal 12466 evrov brez dokazovanja razsežnosti prizadetosti. Sledilo je izplačilo predplačil, namenjeno za obnovo hiš in stanovanj. Stanovalci z oceno škode nad 6000 evrov so že prejeli končna sredstva. Aktiviran je bil klicni center 114, ki je vse dni nudil pravno, tehnično in organizacijsko podporo prizadetim. Uvedena je bila poroštvena shema za kredite s 30 odstotno subvencijo obresti, kar je podjetjem omogočilo dostop do likvidnosti v krajšem v ključnem času. Samozaposleni s padcem prihodkov za več kot 25 odstotkov so lahko od 31. januarja 2024 vložili vlogo in prejeli pomoč že v februarju. Gospodarstveniki in gospodinjski subjekti so deležni prednostne obravnave pri podporah Eko sklada za okoljske naložbe. S sprejetjem interventnega zakona so bili odpravljeni administrativni zapleti, uvedeni poenostavljeni postopki in sklad za obnovo prizadetih območij. Zakon o obnovi in razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev pa je vzpostavil preventivne, protipoplavne in protiplazovne ukrepe, ter investicijske mehanizme na lokalni ravni. Vlada je od 4. julija 2025 izplačala že 1,16 milijarde evrov, v petih letih pa bo za obnovo skupaj porabila skoraj tri milijarde evrov, vključno s 428 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada. Lokalnim skupnostim in občinam se omogoča dostop do skladov za vzdrževanje vodotokov, cestne infrastrukture in preventivnih projektov brez dolgotrajnih javnih naročil.

Spoštovani! Dovolite mi še nekaj konkretnih številk s terena, ki kažejo, da pomoč ni ostala le na papirju. Samo v okviru predplačil za nujno sanacijo občinske infrastrukture smo v najbolj ključnih trenutkih v občine usmerili znatna sredstva: Črna na Koroškem 5,6 milijona evrov, Dravograd 12,4 milijona evrov, Prevalje 9,3 milijona, Ravne na Koroškem 14,6 milijona, Slovenj Gradec 21,4 milijona, Luče 4,3 milijona, Ljubno 5,2 milijona, Mozirje 4,1 milijona, Rečica ob Savinji 3,5 milijona, Škofja Loka 7,9 milijona, Kamnik osem cela dva milijona in seznam se tu ne konča.

Ta sredstva do 40 odstotkov predhodne ocene škode so občinam omogočile, da so takoj začele najnujnejša dela, od začasnih mostov, urejanja vodotokov in dostopnih cest za sanacijo javne infrastrukture, brez katere življenja in gospodarstva ne moremo normalno zagnati, tudi gospodarstvo okreva. Celotna ocena škode v gospodarstvu znaša 384 milijonov evrov. Vlada je zagotovila 230 milijonov evrov pomoči, predplačila in povračila. 985 podjetij je prejelo 35 milijonov evrov predplačil, 844 pa več kot 103 milijone evrov povračil. Preostanek zaključujemo letos. Primer Kajles Ljubno je po več kot sto milijonski škodi s pomočjo države hitro obnovil ključne kapacitete. Letos namenjamo dodatna sredstva za trajne protipoplavne ukrepe na območju Ljubnega in Savinje. Predlog zakona o katerem danes odločamo, daje podlago za dokončanje tega največjega sanacijskega projekta v naši zgodovini. Predlog zakona vzpostavlja pravno podlago, da bo država lahko zemljišča, ki bodo z oppn izrecno predvidena za nadomestitveno gradnjo, prodala tistim poplavljencem, ki so vzeli odškodnino. Dopolnitev ZORZFS je potrebna, saj sistemska zakonodaja na tem področju onemogoča izvedbo namenske prodaje zgolj določenemu krogu posameznikov, se pravi, brez te novele bi država navedena zemljišča lahko prodala zgolj na javni dražbi oziroma na javnem zbiranju ponudb.

V Poslanski skupini Svoboda bomo zakon podprli.