Najlepša hvala podpredsednica. Lep pozdrav vsem.

V Sloveniji naj bi oblast imelo ljudstvo, to oblast naj bi izvajalo posredno, se pravi v tem zboru in seveda neposredno preko referendumov. To, da smo prišli do točke, da se moramo pogovarjati o referendumu, ima neko malo daljšo brado. Ko so bili napovedani že januarja zahteve ali pa bo bolje rečeno izsiljevanja Združenih držav Amerike na Nato, da povišuje obrambne izdatke na 5 odstotkov, se je seveda tudi ta logika začela obračati hitro po Evropski uniji in na žalost tudi v naši državi. Takrat je Vlada napovedala, da bo razmišljala o tem, da se prenovi Resolucijo o srednjeročnem in dolgoročnem opremljanju Slovenske vojske in pripravlja tako resolucijo, ki bo seveda vsaj deloma sledila temu, temu povišanju izdatkov. Takrat je bil načrt o 3 odstotkih, ki bi jih naj dosegli do leta 2035. Že takrat smo v Levici zahtevali skupno sejo dveh odborov: Odbora za zunanjo politiko in Odbora za obrambo. In med drugim predlagali v sklepih, da se opravi o tem vprašanju široka in vključujoča javna razprava. Namesto tega smo dobili nek posvet v dvorani Državnega sveta, kjer so bolj ali manj podporniki oziroma ljudje iz vojaških struktur razlagali zakaj moramo dvigniti odstotke na tri in zakaj je resolucija dobra. To ni široka javna razprava, to ni vključujoča javna razprava in to je izključevanje ljudstva. Potem smo prišli do točke, ko je bila seveda resolucija v parlamentu. Takrat smo se odločili v Poslanski skupini Levica, da bomo našo zahtevo ali pa našo željo, da se o tem opravi javna razprava, nadaljevali s tem, da smo vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma. Kot je bilo že omenjeno, bi po ustaljeni dolgoletni parlamentarni praksi seveda najprej morali odločati o referendumu preden smo odločali o resoluciji, ampak se to ni zgodilo na tak način. Referendum, ne glede na to, da je resolucija že sprejeta, je po naši oceni še vedno potreben in pomemben, zato ker mislim, da uresničuje tisto, kar je temelj vsake demokracije in to in to je to, da oblast ne samo vlada nad ljudstvom, ampak da to ljudstvo posluša in ima dialog z njim. To, da je referendumsko vprašanje na kar se predlagatelji danes sklicujejo nejasno je po moji oceni podcenjevanje. Po eni strani nas kot predlagateljev, predvsem pa državljank in državljanov, ki bi se morali do tega vprašanja opredeliti. To, da je pravo vprašanje Nato, se lahko strinjamo, ampak mislim, da tudi tu logika ne zdrži. Namreč, sodeč po številnih javnomnenjskih anketah, ki so bile izvedene v zadnjem času številke se sicer nekoliko spreminjajo. Obstajajo resne škarje med tem, kakšna je podpora članstvu v Natu in kakšna je podpora vlaganju v prekomernem vlaganju v obrambne izdatke. Tako da, ko govorite o državotvornosti in predvsem odgovornosti bi jaz rad spomnil na to, da državotvorno in odgovorno politika deluje takrat, ko se ne boji svojih ljudi. Takrat, ko ne želi skrivati stvari pred njimi, takrat, ko je ni strah preveriti. Ali so politike, ukrepi, ki jih sprejema ustrezni ali ne, ampak je pripravljena s svojim ljudstvom, z državljankami in državljani iti v dialog in jih poslušati. Preklic referenduma, ki je bil že potrjen in izglasovan v tem Državnem zboru je pod črto preprosto izključitev ljudstva. Je zavestna odločitev ne dovoliti ljudem, da imajo besedo pri upravljanju z državnimi zadevami, kar je ustavna kategorija in ustavni temelj in iz tega sledeč seveda tudi najbolj neodgovorna in najbolj nedržavotvorna odločitev, ki jo lahko ta Državni zbor sprejme. V Poslanski skupini Levica bomo seveda predlog tega sklepa enotno zavrnili. In želimo si, če obstaja še kakšen kanček demokracije, da bo tudi celoten zbor to zavrnil.