Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica.

Današnja seja in vsi politični zapleti, povezani z izdatki za obrambo in varnost, ne morejo biti nikomur v ponos. Namesto da bi se pogovarjali, kako zagotoviti varno prihodnost, spremljamo nenehno politično preigravanje. In to na tnalo postavlja varnost ter razvojni, socialni in investicijski potencial Slovenije, njen mednarodni ugled, njeno kredibilnost. Današnje glasovanje o sklepu za razveljavitev referenduma o obrambnih izdatkih je treba zato pogledati vsebinsko in postopkovno, še prej pa osvetliti napačno pot, ki je do njega pripeljala. Državni zbor je v pripravah na vrh zveze NATO 12. junija sprejel obrambno resolucijo, ki politično določa, da bo Slovenija za obrambne izdatke to leto namenila 2 procenta BDP, do leta 2030 pa 3 procente BDP. Še pred tem je stranka Levica vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih. Namesto da bi o tem predlogu glasovali takoj in potem o resoluciji, je predsednica Državnega zbora odločanje o referendumu preložila na čas po vrhu zveze NATO. 24. in 25. junija se je odvil vrh zveze NATO v Haagu. Članice zveze, med njimi tudi Slovenija, so sprejele politično deklaracijo o dvigu obrambnih izdatkov na 5 procentov BDP do leta 2035. Leta 2029 naj bi se opravila revizija o začrtani poti. Pred vrhom zveze Nato predstavniki naše vlade niso prišli v Državni zbor, kjer bi predstavili in dobili potrditev mandata za odločanje o 5 procentov BDP za obrambne investicije, kar bi tako po Ustavi kot v naši zakonodaji morali. Prav tako do današnjega dne ni bilo široke javne razprave o dvigu obrambnih in varnostnih izdatkov, ki jo je napovedovala in se k njej zavezala koalicija še pred sprejetjem obrambne resolucije. Socialni demokrati smo vseskozi opozarjali na nujnost širokega družbenega in političnega soglasja o varnostni in obrambni politiki. Naše stališče glede 5 procentov BDP za obrambo je bilo, je in ostaja jasno, absolutno gre za previsoko tveganje, na katerega Slovenija ne more pristati brez izdatnih posegov v njene vitalne podsisteme in s tem bi ogrozili socialno, ekonomsko in razvojno podstat države. Socialni demokrati smo zaradi vsega navedenega podprli predlog Levice o referendumu glede obrambnih izdatkov. Če se je zaobšlo Državni zbor kot predstavnika ljudstva pri tako pomembnem obrambnem in varnostnem vprašanju je prav, da o tem svoje povedo državljani sami. In za Socialne demokrate so vsebinsko ključna naslednja vprašanja: kaj za Slovenijo pomeni vrh Nata? Ali smo se z deklaracijo Nata zavezali, da bomo za obrambne investicije namenili 5 procentov BDP do leta 2035, kar je za Socialne demokrate nesprejemljivo? In kaj je bilo sploh sprejeto kot opredelitev teh obrambnih investicij? Kaj deklaracija Nata pomeni za obrambno resolucijo, ki jo je že sprejel Državni zbor? In najpomembneje, kako se bo pripravilo prihodnje proračunske dokumente, da večanje sredstev za obrambo ne bo ogrožalo vitalnih podsistemov države, da se ne bo posegalo v plače in pokojnine, ne bo krčilo socialnih programov, ne bo zajedlo investicije, gradnjo cest, šolstvo, zdravstveni sistem? Ali pa na drugi strani, da se ne bo zadolževalo državo v takšnem obsegu, da se iz dolgov ne bodo mogli izkopati niti naši otroci? Prepričani smo, da so ta vprašanja jasna in politika je dolžna nanje odgovoriti. Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov zahtevali takšno skupno sejo odborov za obrambo in za zunanje zadeve, kot bi morala predhodno že potekati v državnem zboru zaradi odobritve pogajalskega mandata pred vrhom Nata. Pričakujemo možnost seznanitve in naknadno odobritve ali zavrnitve rezultatov pogajanj na vrhu Nata, kot tudi pojasnilo, kako te rezultate povezati z izvajanjem obrambne resolucije. Zahtevamo, da Vlada skladno s pravili obrambnega planiranja izdela srednjeročni obrambni program za obdobje 2025 do 2030, kjer bo natančno navedeno, kaj se bo za povečane obrambne izdatke kupovalo in kakšne zmogljivosti bo država s tem zgradila.

Poudarjamo še, da smo sklep Levice o referendumu o obrambnih izdatkih podprli zato, ker Vlada ni prišla po mandatu v Državni zbor za pogajalska izhodišča v Haagu in ker politika ni bila zmožna zagotoviti javne in široke razprave o prihodnosti obrambe in varnosti Slovenije. Potem ko so ugledni ustavni pravniki enotno izrekli svoje pomisleke o nejasnosti referendumskega vprašanja smo Socialni demokrati pripravili na političnem vrhu koalicijskih, kasneje tudi vseh strank, predlagali dopolnjen predlog referendumskega vprašanja, da se omogoči jasen izraz volje ljudi. Naš predlog ni bil sprejet. In danes smo še vedno v negotovosti, ki je ta seja ne odpravlja. Ta krč lahko odpravi samo javna razprava in z njo široko sprejeto soglasje koliko in za kaj bomo namenili sredstva za obrambo in varnost in zato bomo tudi vložili zahtevo za javno razpravo. Vse drugo je po našem prepričanju zavajanje in nadaljevanje političnih preigravanj brez odgovorov na ključna vsebinska vprašanja.