PODPREDSEDNICA NATAŠA SUKIČ: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Začenjam 110. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestil o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam. Prosim za mir v dvorani!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 110. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega... Res, prosim za tišino! Hvala lepa. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 17. julija 2025, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti 29.

(Za je glasovalo 52.) (Proti 29.)

In ugotavljam, da je dnevni red 110. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O RAZVELJAVITVI SKLEPA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE RAZPIŠE POSVETOVALNI REFERENDUM O POVIŠANJU OBRAMBNIH IZDATKOV REPUBLIKE SLOVENIJE.

Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložila poslanka magistrica Nataša Avšič Bogovič. Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predlagateljici magistrici Nataši Avšič Bogovič, izvolite.

Spoštovane, spoštovani.

Državni zbor je pred natanko dvema tednoma sprejel Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov s sledečim referendumskim vprašanjem: Ali ste za to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti do leta 2030 dosegli 3 procente bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov. Premier doktor Robert Golob se je po sprejetem referendumu sestal na posvetu z ustavnimi pravniki, kjer so mu predstavili svoje poglede glede obrambnih referendumov, pri čemer so imeli različna mnenja. Pri eni zadevi pa so se vsi ustavni pravniki popolnoma poenotili in sicer pri tem, da je izglasovano referendumsko vprašanje sporno, da je nejasno in zavajajoče, kar je ne nazadnje v neskladju z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi ter v neskladju s Poslovnikom Državnega zbora. Namreč, en volivec bi pri tovrstnem referendumskem vprašanju obkrožil proti zato, ker meni, da je 3 procente BDP za obrambne izdatke vsekakor preveč. Drugi volivec pa bi prav tako glasoval proti zato, ker je prepričan, da je 3 odstotke BDP za obrambne namene v današnjih nepredvidljivih časih absolutno premalo. S tem bi prišli do situacije, ko zaradi nejasnosti vprašanja glas volivcev za ali proti referendumskem vprašanju ne bi bil pravilen odraz volje ljudi. Posledično po razglasitvi referendumskega izida ne bi bilo jasno, za oziroma proti čemu so volivci dejansko glasovali. In začel bi se boj za interpretacijo. Vsaka politična stranka bi referendumski izid tolmačila po svoje, sebi v prid. Kar pa vsekakor ni pošteno do volivk in volivcev. Še posebej ne tistih, ki bi prišli na volišča, oddali svoj glas. Nato pa ugotovili, da je bil njihov glas zlorabljen. Na način, ki ne odraža njihovega prepričanja oziroma dejanske politične volje. Pri uporabi instituta referenduma tako zakonodajnopravna služba kot tudi ustavno sodišče poudarjata, da vprašanje, ki je predmet referenduma, mora biti jasno izraženo in volivcem razumljivo. Zahteva po jasnosti vprašanja je odraz pravice volivca, da je njegov glas za ali proti referendumskem vprašanju pravilen oziroma korekten odraz njegove svobodne izbire. Nejasno vprašanje je v nasprotju z načelom pravne države in s tem tudi v neskladju z 2. členom Ustave Republike Slovenije, pa tudi s samim bistvom referenduma kot oblike neposrednega odločanja državljanov, na katerem morajo volivci natančno glasovati in biti seznanjeni z vsebino vprašanja, o katerem se glasuje. Upoštevajoč dejstvo, da je izglasovano referendumsko vprašanje glede povečanja obrambnih izdatkov nejasno in zavajajoče in ne daje enoznačnega odgovora smo o svobodi prejšnji teden vložili predlog, s katerim bi se razveljavil sklep o razpisu referenduma, ki je bil sprejet dne 4. 7. 2025. Za ta korak smo se v Gibanju Svoboda odločili po nizu strokovnih in političnih posvetovanj, tudi po petkovem političnem vrhu, na katerem so sodelovali tako predstavniki koalicije kot tudi opozicije in na katerem smo zaznali veliko naklonjenost temu, da se glasovanje o razveljavitvi referenduma opravi. Da je razveljavitev referenduma edina prava pot, je dodatno potrdila tudi najnovejša javnomnenjska raziskava, ki je bila objavljena ta teden in kjer je kar dve tretjini anketiranih odgovorilo, da nasprotuje izvedbi posvetovalnega referenduma o povečanju obrambnih izdatkov. Prepričana sem, da bomo z razveljavitvijo referenduma naredili največ za to, da se bo Slovenija uveljavila in utrdila kot ugledna, verodostojna in zaupanja vredna zaveznica. Ne moremo govoriti o tem, da smo zaupanja vredni zavezniki, hkrati pa se sprenevedamo glede tega, ali bomo izpolnjevali svoje obveze ali ne. Potrebno se je zavedati, da referendumi niso politične igračke, namenjene političnemu preigravanju med posameznimi strankami, pač pa resen parlamentarni institut. Izkazalo pa se je, da je imelo zavajajoče, a izglasovano referendumsko vprašanje zaradi špekulativnega glasovanja nekaterih poslanskih skupin zelo velik vpliv na dojemanje javnosti, na kar pa ni pomislil nihče izmed poslancev. Ki so referendum izglasovali. Tokrat bo šlo za vnovično preverjanje politične volje glede navedenega referenduma. Dejansko bo šlo za test zrelosti slovenske politike in tokrat izgovorov več ne bo. Danes pri ponovnem glasovanju v Svobodi računamo na državotvornost poslank in poslancev. Brez politikantstva in brez političnega driblinga, kjer se bo jasno izkazalo, katere stranke ravnajo odgovorno ter katerim strankam je mar za varnost in prihodnost naše države in naših državljanov.

Za konec vse poslanke in poslance, tako na levi kot na desni ponovno pozivam, bodimo državniki, ki smo v kritičnih trenutkih pripravljeni tudi zastaviti svoje ime in svoj ugled. K današnjemu glasovanju. Pristopimo ne z mislijo na neke kratkoročne strankarske ali celo osebne interese, ampak premišljeno, odgovorno in državotvorno z mislijo na dolgoročne in strateške interese naše države ter z mislijo na varnost, stabilnost, blaginjo in mednarodni ugled Republike Slovenije. Hvala.