Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite mi, da predstavim na kratko izhodišča za udeležbo državnega sekretarja Marka Kacina na zasedanju sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 18. julija v Bruslju.

Gre za krajše zasedanje. Pravzaprav dve točki, ena točka razno. Najpomembnejša točka bo vsekakor predstavitev predloga novega večletnega finančnega okvira. Tako da, morda bi kasneje namenil kakšno besedo več o tem. Druga točka na dnevnem redu bo tako imenovana Uredba številka ena o jezikovnem režimu v Evropski gospodarski skupnosti. Tukaj gre za že dolgoletna prizadevanja Španije, da doda k uradnim jezikom Evropske unije tudi regionalne jezike, se pravi katalonski, galicijski, jezik. Debata ni nova, poteka že nekaj let. Potrebno je soglasje. Tako da v tem primeru pravzaprav nimamo še situacije, ko bi vse države podpirale. To Slovenija, kot veste, je bila temu naklonjena, smo tudi podpirali prizadevanja Španije in upamo, da se bo v bistvu čim prej uspela tudi vsa ta preostala pravna odprta vprašanja razrešiti v korist teh treh jezikov. Točka razno bo namenjena samo pregledu stanja glede dosjeja poenostavitev. Tukaj je tudi že vodja predstavništva Evropske komisije Ješe Jug izpostavila v bistvu pet omnibusov, šesti na poti. Tako da bo dansko predsedstvo pravzaprav predstavlja, kako si je zamislilo delo. Glavna točka, glavna jed bo pa seveda predlog novega večletnega finančnega okvira. Prejšnji teden smo imeli priložnost že eno kratko razpravo o tem opraviti, ko je Vlada predstavila v bistvu temeljna izhodišča, na katerih bo delovala v času do in v začetni fazi po sprejemu predloga Evropske komisije. Zdaj, tukaj Slovenija, kot veste, se bo zavzemala za ambiciozni večletni finančni okvir, to pomeni tudi večji večletni finančni okvir, ker z omejenim obsegom je enostavno nemogoče doseči to, da se ohrani pomembna vloga kohezije in skupne kmetijske politike, da se financirajo nove prioritete, kot so konkurenčnost in varnost in pa hkrati odplačuje dolgove za NextGenerationEU, ki po nekaterih ocenah lahko predstavlja 120 procentov letnega proračuna. Tako da tukaj se je za vse zavzemamo, za ambiciozni okvir. Za Slovenijo bo tudi, tako kot zdaj, zelo pomembno vprašanje nacionalnih lokacij, še zlasti na kohezijski politiki, tudi na skupni kmetijski politiki. Kohezijo izpostavljam še posebej zato, ker pravzaprav se predvideva oziroma bo zelo težko ubežati pomembnemu padcu sredstev kohezijske politike za Slovenijo. Razlog je, logično, razvitost Slovenije, ki je večja, kot je bila v prejšnjih pogajanjih in pa hkrati tudi v bistvu nekako pritiski, da se nekako znižajo sredstva za ti dve največji politiki proračuna EU. Žal še ne vemo v tej fazi odgovorov na ključna vprašanja, se pravi glede obsega, glede obsega sredstev za posamezne politike in glede nacionalnih ovojnic. Komisija s polno paro dela, tako da mislim, da bo to pravzaprav tik pred 16 julijem, ko je v bistvu ta target date, bodo ta vprašanja razrešena. Tako da bi se ustavil na tej točki in se vam zahvalil za pozornost. Hvala.