Ja, lep pozdrav!

(Matjaž Dragar, namestnik generalnega direktorja Direktorata za kohezijo na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.)

Na hitro bom šel skozi, da bomo vedeli, kaj je predmet v bistvu obravnave. Skratka, vsaka država članica je v skladu z evropskimi uredbami dolžna pripraviti in posredovati na Evropsko komisijo vmesno poročilo o izvajanju vsakega programa. Pravna podlaga za to je 18. člen splošne kohezijske uredbe. Se ne vidi, kajne? / oglašanje iz dvorane/ Bom, saj bom, zelo, zelo jasno predstavil, pa... Skratka, ne glede na to, da se ne vidi. Naj povem, da je vsaka država članica dolžna pripraviti vmesno poročilo o izvajanju programa, in sicer za presečni datum konec leta 2024 in ga mora na Evropsko komisijo posredovati do 31. marca 2025. To smo mi tudi naredili.

Zdaj, v tem vmesnem poročilu Evropska komisija oziroma regulativa zahteva, da se pregleda več aspektov in sicer izpolnjevanje priporočil Evropske komisije državi članici, se pravi Country Specific Recommendations, se pravi specifična priporočila Evropske komisije državi članici. Potem, kakšen je napredek Republike Slovenije pri izvajanju celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta NEPN. Potem kakšen je napredek Republike Slovenije pri izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic. Podrobno je potrebno pregledati napredek pri doseganju mejnikov. V zvezi z izvajanjem programa evropske kohezijske politike in pa s pravno spremembo evropske regulative STEP, se tudi, v bistvu je potrebno preveriti ali je smiselno in mogoče uvesti ukrepe, ki bi naslavljali to vsebinsko področje.

Zdaj, kaj so bile ključne ugotovitve tega poročila? Program, mislim, poročilo ugotavlja in tudi komisija potem temu pritrjuje, da so ukrepi znotraj programa še vedno ustrezni. In to je dobro. Se pravi, da so potrebne le manjše prilagoditve. Druga pomembna ugotovitev v vmesnem poročilu je to, kar je že državni sekretar predstavil, da izvajanje programa poteka počasneje od načrtovano, od načrtovanega. In iz tega izhaja tudi tretja ugotovitev tega poročila, da je potrebna sprememba programa evropske kohezijske politike, predvsem z vidika pospešitve koriščenja sredstev tega programa. Četrta ugotovitev pa je šla v to smer, da se tudi znotraj programa evropske kohezijske politike nameni del sredstev za izvajanje teh, STEP-a, a ne, se pravi, strateške tehnologije Evrope, kot je pač ta kratica. STEP pomeni. Zdaj, kaj smo v bistvu pri, bi rekel, obravnavi razlogov za počasnejše izvajanje programa evropske kohezijske politike smo zaznali več razlogov. Sicer, da ne glede na to, da je program evropske kohezijske politike 2021 do 2027, se je pravzaprav program potrdil šele konec leta 2022 in so se vzpostavile potem podlage za koriščenje sredstev programa šele v letu 2023. Tako da v bistvu je že iz tega razloga prišlo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi pri vseh državah članicah, do določenega zamika, kar je bilo tudi na nivoju Evropske unije pri programiranju te perspektive zaradi pač usklajevanj med interesi držav članicami, prišlo do določenih zamikov. Potem pomemben razlog je, da sočasno se izvaja tudi načrt za okrevanje, kar precej tudi zasede kapacitete tako vključenih pri razpisovanju, se pravi resorjev, kot tudi vseh akterjev, ki potem koristijo ta sredstva.

Znotraj vmesnega poročila se ugotavlja, da so določeni procesi načrtovanja in izvajanja projektov evropske kohezijske politike tudi kar kompleksni, da Evropska komisija vpeljuje določene nove pogoje, kot so glede, zahteve glede okoljske trajnosti, tako imenovani, v bistvu, podnebne odpornosti in pa dodatne preveritve vplivov posameznih projektov na okolje, kar dodatno, v bistvu, zahteva dodaten čas in pa, da bo potrebno nekako kapacitete okrepiti tako na nivojih, bi rekel, ministrstev kot tudi na ravnih upravičencev.

Zdaj, navkljub temu je treba poudariti, da je prvi finančni mejnik konec leta 2025, da so vsa sredstva še vedno na razpolago. in da na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj smo prepričani, da smo z ukrepi, ki smo jih pripravili, postavili dobre temelje za to, da bomo lahko pokoristili tudi vsa evropska sredstva. Na sami predstavitvi smo imeli neko časovnico, ki pa se pač v tem prostoru ne vidi, zato bom samo opisno povedal, da dejansko je program evropske kohezijske politike bil potrjen konec leta 2022. Vendar je v Sloveniji, se prekrivajo obdobje in smo za program iz obdobja 2014-2020, ki je potekal do konca 2023, v zadnjem letu, se pravi in pol, potem, se pravi v letu 2023, izplačali še za okoli milijardo evrov vseh sredstev. Tako, da se je v letu 2023 intenzivno izvajalo tudi stara finančna perspektiva. Potem pa smo dejansko v avgustu 2023 bili soočeni s poplavami. In je takrat bilo zelo pomembno, da smo pravočasno pripravili samo vlogo s popisom škod in jo prijavili na Evropsko komisijo. In v bistvu smo v okviru tega potem dobili tudi odobrenih 428 milijonov evrov solidarnostnega sklada in seveda je bila to tudi potem prva prioriteta, ta sredstva, ki so tudi časovno, imajo krajši rok, 18 mesecev, da smo jo uspešno pokoristili. Vsem tem se je pa sočasno izvaja še načrt za okrevanje in odpornost.

Zdaj, na tej predstavitvi je tudi informacija, da smo v okviru 428 milijonov sredstev solidarnostnega sklada uspeli do danes pokoristiti že 376,6 milijonov evrov oziroma 88 odstotkov vseh sredstev solidarnostnega sklada. Tako da se tudi vidi, da je fokus na resorjih, ki so bili vključeni, se pravi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za naravne vire in prostor. Se pravi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in pa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki so bili glavni, ki so izvajali ukrepe, se pravi, tukaj bili zelo aktivni.

Zdaj pa, katere ukrepe je pa Ministrstvo za kohezijo predlagalo najprej obema kohezijskima regijama, potem pa tudi članom Odbora za spremljanje, ki so pač vključeni v neki sistem izvajanja evropske kohezijske politike, bom pa predstavil v naslednjem. Skratka, del sredstev v okviru vmesnega poročila, ki je predmet današnjega poročila o izvajanju je, skratka, tudi komisija je ugotovila, da so ukrepi načrtovani tako, da so še vedno ustrezni, vendar so potrebne določene prilagoditve. Zato smo del sredstev, ki so bili namenjeni za ukrepe za zaposlovanje, smo preusmerili v ukrepe za gospodarstvo, in sicer za te step strateške tehnologije Evrope. Tako da to je bilo tudi s strani komisije zelo pozdravljeno. Tukaj je pa tudi v bistvu, če posamezna država članica nameni sredstva na področje, kjer komisija vidi kot prednostna, dobi potem država članica tudi neka predplačila. V tem primeru bomo prejeli 30 milijonov predplačila.

Potem dvignili smo sredstva za finančne inštrumente, glede na prvotne pravice porabe. Tukaj imamo več ukrepov, ki se bodo izvajali in verjamemo, da so tudi povratna sredstva izredno pomembna. Sploh to, kar zdaj v Sloveniji prvič nekako pri finančnih inštrumentih tudi uvajamo, da imamo tako imenovane blending projekte, se pravi, da vežemo v en projekt tako povratna kot nepovratna sredstva, kar se nam zdi smiselno.

Potem naredili smo to, kar je bilo pač zaradi zamikov pri izvajanju nujno, se pravi, smo ukrepe predvsem iz načrta za okrevanje, ki se financirajo s krediti in bi jih tako ali tako državljani potem morali vračati, prenesli na nepovratna sredstva v ta program. S tem smo naredili dvoje. V bistvu smo dobili nepovratna sredstva, hkrati pa v bistvu ne bo potrebno plačevati kredita. iz ovojnice povratnih virov iz načrta za okrevanje. Sočasno smo pa zmanjšali tveganja za izgubo sredstev konec leta 2025. Notri smo vključili tudi rezervni projekt tretje razvojne osi sever, se pravi odseke Škale, Konovo, ker se v bistvu ta projekt že izvaja in bo potem tudi do konca leta Republika Slovenija lahko prejela povračilo za ta sredstva.

Poleg tega je pa tako, kot je že omenil državni sekretar, smo na sistemski ravni spremenili uredbo o nacionalni kohezijski politiki, kjer smo uvedli tako imenovano varnostno mrežo. To je sicer že zgodba, ki jo poznamo tudi iz prejšnjih finančnih perspektiv, kjer je smiselno, da sočasno spustiš v izvajanje več projektov. Potem pa v bistvu zmanjšaš tveganje, pa si hitrejši, hkrati pa potem tekom izvajanja evropske kohezijske politike vidiš kateri projekt ali prestaviš v drugo finančno perspektivo ali pa morda se kak drug vir najde. Tako da to smo videli kot smiselno in smo potem tudi na nacionalnem nivoju ta ukrep uvedli. Znotraj tega smo pa potem omogočili določene projekte, ki smo jih pač še dodatno dvignili, se pravi projekt Arso so vir, ker je pač, dejansko je ta oprema bila dražja kot prvotno predvidena. Potem smo tistim projektom, ki so v letu 2006, 25 lahko bi rekel, izkazali realizacijo, smo potem tudi omogočili več virov.

Skratka, za zaključek, torej dogajanje na svetovnem nivoju je zelo dinamično. Seveda je evropska kohezijska politika kot ena izmed pomembnih politik Evropske unije vključena v te procese. Tako so najprej v, bi rekel, konec lanskega leta fokus in spremenili uredbe, da so države članice nekako predlagali, da se usmerijo v ukrepe step, se pravi te strateške tehnologije Evrope, ki so namenjene za gospodarstvo. Republika Slovenija je temu sledila s stotimi milijoni evri prerazporeditev. Zdaj je pa v bistvu dinamika dobila še pospešek in se je na nivoju Evropske komisije in inštitucij pripravila nova sprememba uredb. Ki vpeljuje dodatna področja. Tako na področju hausinga kot na področju dual-use, kot na področju voda, potem na področju energetike, vse z načinom, da bi Evropska unija bila bolj odporna. Vendar te uredbe v tem trenutku še niso sprejete, pogajanja med tudi državami članicami, Evropsko komisijo še niso zaključena. Tako da je pa verjetno, da bomo tudi mi morali še enkrat, kljub temu, da je vmesno poročilo že bilo izvedeno, še enkrat, verjetno v naslednje pol leta narediti nek razmislek in preveriti kateri ukrepi znotraj evropske kohezijske politike so tisti, ki morda v tem trenutku niso več tako aktualni, glede na razmere in jih preusmeriti v tista področja, ki jih bo tudi komisija videla. pač, ki jih je komisija skupaj z državami članicami prepoznala kot pomembne in za katere potem tudi spodbuja države članice, da se usmerijo. V tem trenutku smo skratka, uspeli določene ukrepe sprejeti, da smo pospešili koriščenje sredstev. Ukrepi se, bi rekel, pospešeno zdaj objavljajo, razpisujejo in verjamemo oziroma vemo, da bo tudi koriščenje sredstev steklo tako kot mora.

Zdaj zadnji graf, pa se tudi ne vidi, ko je več teh stvari, je pregled stanja plačil Evropske komisije do države članice. Tukaj je Slovenija, mislim, da na 19. mestu, se pravi, teh različnih pregledov je veliko. Mi si želimo, da bi seveda bili med najboljšimi. In ti ukrepi, ki bodo potem uveljavljeni, v tem trenutku še niso, bodo zagotovo prispevali k temu, da bo Slovenija se dvignila na tej lestvici. Toliko za uvod. Hvala.