Dober dan, lep pozdrav vsem skupaj. Migracije so problem v Evropski uniji. Zelo velikokrat tukaj debata, tudi politična, zaide v medsebojna obtoževanja, kdo je za kakšno stvar in kdo ni. Mislim, da je tukaj treba jasno ločiti med človekovimi pravicami in legalnimi migracijami na eni strani in na drugi strani med ilegalnimi migracijami. In ta današnja vsebina se ukvarja predvsem z ilegalnimi migracijami, torej z nezakonitimi migracijami, ki v Evropski uniji na številnih področjih povzročajo probleme. Eno je bilo danes že omenjeno, to je izčrpavanje naših socialnih sistemov, ki so tako ali tako že obremenjeni zaradi slabe demografske slike. Druga stvar je, da nekatere sosednje države uporabljajo migrantske tokove, zlasti ilegalne migracije, kot hibridno orožje za destabilizacijo Evropske unije. Tukaj je treba izpostaviti zlasti Belorusijo. Na primer, na poljski meji in na baltskih mejah. Treba je tudi izpostaviti Rusijo, kar je poskušala narediti na območju meja s Finsko. Skratka, standarden postopek poskusa destabilizacije držav. In tretji problem, ki ga prinašajo nezakonite migracije, je tudi krepitev kriminalnih združb, ki našim družbam delajo velike probleme. Skratka, to so zgolj tri najbolj izpostavljene stvari, ki so problematične pri nezakonitih migracijah. Zato sam vsekakor pozdravljam trši pristop sedanje Evropske komisije in poskusov urejanja te problematike na način, ki je bolj trd, bolj jasen in tudi bolj odločen. Tukaj se mi zdi predvsem, da gre za sporočilo in sporočilo po migrantski liniji navzdol bi moralo biti zelo jasno, da je ilegalen vstop v Evropsko unijo nemogoč, da kdorkoli bo v Evropsko unijo vstopil ilegalno, bo vrnjen nazaj, od koder je prišel. Šele takrat, ko bomo striktno uveljavili to sporočilo, šele takrat, ko bomo striktno izvajali te ukrepe, takrat se bodo stvari normalizirale in bo interes po ilegalnih migracijah manjši. Dokler pa je vtis in sporočilo, da če prideš v Evropsko unijo, bo že nekako, pa seveda to zgolj spodbuja migrantske tokove.

Zdaj, te spremembe, ki so danes obravnavane, so vsekakor spodbudne. Gre za krajši termin za prostovoljno vračanje. Gre tudi za krajše pritožbene postopke, ki so bili v številnih državah zlorabljeni. zaradi tega, da se je podaljševalo neko stanje oziroma da je nek ilegalni migrant lahko ostal v državi. Tukaj imamo tudi zelo jasno podlago za pridržanje, nekatere vladne nevladne organizacije so bile zelo skeptične s tovrstnim pridržanjem. Zdaj, tukaj se podlaga vzpostavlja tudi možnost daljšega pridržanja za rizične osebe in pa avtomatska prepoved vstopa na območje EU za pet let v primeru, da pač ne greš prostovoljno iz EU, in tudi ukvarjanje tega s schengenskim sistemom. Tukaj moram reči, da me je zaskrbelo stališče državne sekretarke, da je Slovenija zadržana za to, da bi podprli medsebojno priznavanje odločb za vračanje. Meni se pa zdi to ključno orodje. Zlasti zato, ker če se v nekateri drugi članici Evropski uniji ugotovi, da je nekdo vstopil ilegalno in da ga je potrebno vrniti nazaj v državo izvora. Potem jaz ne razumem zakaj Slovenija te odločbe neke druge evropske države ne bi priznavala oziroma obratno, zakaj bi se postavili na stališče, da če Slovenija ugotovi, da je nekdo vstopil na naše območje ilegalno in da ga je potrebno vrniti nazaj v državo izvora. Zakaj bi bili nenaklonjeni sistemu, da tudi druge države članice te odločbe priznajo? Tako da državna sekretarka, jaz vas prosim, če lahko v nadaljevanju nekoliko bolj pojasnite, kje je razlog, zakaj je Slovenija zadržana do medsebojnega priznavanja odločb za prisilno vračanje? Kot sem rekel, meni se zdi to ključen element, ključno orodje za učinkovitost pri soočanju z ilegalnimi migracijami. Ker veste, če mi to medsebojno priznavanje odločb zavrnemo oziroma ga ne podpremo. Potem bo to vse brezzobi tiger in bo vsaka država spet prepuščena samemu sebi. To pomeni, da bomo imeli v nekaterih državah, seveda na podlagi teh novih pravil, možnost, da je daljše pridržanje, da se stvari delajo nekoliko bolj na trdo. Ampak še vedno, če pa ne bo tukaj nekega medsebojnega evropskega sodelovanja in medsebojnega priznavanja, potem seveda ne bomo učinkoviti pri širjenju sporočila, da je nezakonit ilegalen vstop v Evropsko unijo nemogoč. Tako da jaz mislim, da bi morala tukaj Slovenija imeti zelo jasno stališče in podpreti medsebojno priznavanje odločb za prisilno vračanje. Šele na takšen način bomo lahko korenito začeli spreminjati te trenutne pozicije, ki so in ki povzročajo probleme širom Evrope.