Govor

Branka Kalenić Ramšak

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem. Torej, kot je bilo rečeno, 2. julija smo na Komisiji Državnega sveta za mednarodne zadeve in evropske zadeve obravnavali ta predlog stališča Republike Slovenije in naj uvodoma samo povem, da je komisija predlog stališča podprla. Tudi nam je bila predstavljena tematika podobno kot sedaj tudi vam, zato dovolite, da samo na kratko predstavim diskusijo, ki smo jo na komisiji imeli.

Komisijo je v uvodu zanimalo, kakšni so zadnji podatki o nedovoljenih migracijah oziroma prehodih meje. In bilo je pojasnjeno, da je bilo od januarja do maja letos obravnavanih 7655 nedovoljenih vstopov, kar je precej manj kot v istem obdobju lani, ko je bilo obravnavanih 17440 vstopov. Komisija je potem zanimalo, kakšna so realna pričakovanja glede pripravljenosti prostovoljnega vračanja oseb brez dovoljenja za bivanje v izvorne države oziroma smiselnosti tega ukrepa. Ter v tem oziru problematizirala učinkovitost in hitrost postopka vračanja, ki nezakonito prebivajo v EU in dodatnih bremen za upravne organe. Glede te tematike je bilo izpostavljeno tudi vprašanje financiranja postopkov prostovoljnega vračanja.

Komisiji je bilo pojasnjeno, da se osebi, ko je njeno zakonito bivanje zaključeno, vroči odločba, ki vključuje rok, v katerem mora zapustiti ozemlje Slovenije in držav članic. To obdobje je po zdajšnji ureditvi od 7 do 30 dni. V kolikor se oseba v tem obdobju ne vrne, sledi prisilna vrnitev. V prehodnem obdobju pa ima oseba možnost, da se vključi v programe prostovoljnega vračanja reintegracije, ki so namenjeni trajnostni vrnitvi oseb in preprečitvi ponovne nezakonite migracije v države članice EU.

Ti programi so v celoti financirani iz sredstev Frontexa. Eden izmed ciljev, ki jih zasleduje predlagana uredba, pa je večja učinkovitost in hitrost vračanja brez dodatnih bremen za upravne organe držav članic.

Prav tako je komisijo zanimalo kako nova uredba ureja postopke v zvezi z osebami, ki predstavljajo varnostno tveganje. V tem oziru je bilo pojasnjeno, da v obravnavanem predlogu uredbe za omenjene skupine veljajo strožja pravila, da se zagotovi, da takšne osebe čim prej zapustijo območje EU. Pomembno področje predstavlja tudi identifikacijo oseb, saj brez nje vrnitev ni mogoča, zato je komisijo zanimalo, kako to področje ureja predlog uredbe. Bilo je pojasnjeno, da je tukaj ključno sodelovanje z organi držav izvora, pri čemer predlog uredbe predvideva poenotenje podatkov, kar bo olajšalo izmenjavo podatkov in sodelovanje med državami članicami ter otežilo sekundarne migracije znotraj držav članic EU. Glede časovnega okvirja, v katerem se lahko pričakuje sprejem nove uredbe, pa je bilo komisiji pojasnjeno, da bodo pogajanja dolgotrajna in težavna, zato sprejem prej kot v dveh letih ni pričakovati.

Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj predlogu stališča izrekla podporo. Hvala lepa.