Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, spoštovana javnost!

Najprej dve uvodni dejstvi. Povedno je, kdo v tem trenutku sedi v klopeh v Državnem zboru in kdo je iz hale Državnega zbora odšel pri obravnavi te točke - dejstvo ena. Dejstvo dva: gre velika zahvala predsednici preiskovalne komisije, strokovnim sodelavkam, sodelavcem, članom in članicam za to poročilo, ki je nedvomno izčrpno, za to vmesno poročilo, ki je nedvomno izčrpno povedno in daje vsem, ki ga preberejo, možnost in zahtevo po temeljitem razmisleku o tem, kam gre naša družba. Ni pa to vmesno poročilo smeti brati kot nekontekstualiziran tekst. Obdobje 2020-2022 in odnos tiste vlade do medijev in do instrumentaliziranja medijev ni reduciran na to obdobje, gre v resnici samo za eno etapo v 35-letni politični agendi predrugačenja slovenskega medijskega prostora. Zdaj, slovenska medijska krajina je že sama po sebi mimo politične agende ene stranke podvržena mnogokaterim izzivom. Na eni strani je pa, to si upam trditi, so se slovenski mediji slabo soočali z, dajmo temu reči, zobom časa, predvsem tiskani mediji. Pojav družbenih omrežij, pojav fake newsa so močno načeli legitimnost slovenskih medijev. Drug del, ki je v 35 letih tako isto načel legitimnost slovenske medijske krajine, je pa ta že pregovorna izrazita koncentracija lastništva na par posameznikov, ki potem terjajo od medijev izrazito komercializacijo, senzacionalizacijo zato, da se čim bolj senzacionalno bere določene novice. Ampak tisti, to dvoje sta oboje objektivni okoliščini, na katere bi težko politika bolj resno vplivala, kar ne pomeni, da ne bi. Kar je pa tisti tretji del, ki je pa v Sloveniji unikaten, pa relativno unikaten, je pa, da obstaja politična agenda ene stranke, ene osebe pravzaprav že 35 let kontinuirano napada medije, ustanavlja svoje zato, da dekonstruira slovensko realnost. V 90. se je začelo z legitimacijo tiskanih medijev, v 2000 se je nadaljevalo z brezplačniki, se je nadaljevalo s sovražnimi prevzemi medijev. Spomnimo, v tej državi smo zašuštrali Mercator samo zato, ker je nekdo hotel imeti kontrolo nad Delom, nad častnikom Delo, najboljše slovensko podjetje Takrat smo uspeli zašuštrati zato, ker je nekdo hotel imeti vpliv na takrat največji časopis. Potem je v prejšnjem desetletju instrumentalizacija medijskega prostora prešla v naslednjo fazo, ki se ji je reklo ustanavljanje svojega medijskega konglomerata. To je začelo relativno skromno, se spomnimo let 2015, 2016, ampak ključna faza in tu pride na vrsto to poročilo se je zgodilo v letih 2020, 2022, ko se je celoten ali pa večinski del državnega aparata, državnih podjetij, državnih institucij, pa tudi določenih lokalno samoupravnih skupnosti ali občin instrumentaliziral na način, da se je v te medije, ki so v posredni ali neposredni lasti ene politične stranke, da se je tja stekal denar, davkoplačevalski denar, denar nas vseh.

Vmesno poročilo med drugim ugotavlja, da so bila državna podjetja, kot je na primer Telekom Slovenije, pod neposrednim vplivom politike usmerjala oglaševalska sredstva v te izbrane medije, s tem so omogočili njihovo kratkoročno in srednjeročno preživetje. Poročilo ugotavlja, da so številni oglasni prispevki v enem od častnikov imeli znake prikritega volilnega oglaševanja in niso bili ustrezno označeni, kar pomeni kršitev Zakona o medijih in Zakona o volilni kampanji. Oglaševanje državnih podjetij je bilo najvišje prav v obdobju 2020, 2022, torej v času tretje vlade Janeza Janše. Komisija je ugotovila neposreden politični vpliv na tokove javnega denarja preko državnih podjetij in medijskih agencij. Celotno poročilo podrobno razkriva sume sistematičnih zlorab, ki kažejo na organiziran politični mehanizem, katerega namen je bil zloraba javnih sredstev, instrumentalizacija medijskega prostora ter manipulacija tudi volilnega procesa, vse z namenom okrepitve političnega vpliva ene stranke, ene osebe, ene opcije. Take prakse bi lahko celo resno ogrozile demokratično legitimnost volitev leta 2022, pa jih na srečo niso. Zato, ker kljub finančnim vložkom, kadrovskim pritiskom in zlorabam, s katerimi je bil ta politično propagandni aparat vzpostavljen in financiran, tudi s pomočjo takrat vladajoče politike, jim ni uspelo uresničiti načrtovanega cilja. Na koncu je zmagala volja ljudstva, ki je odločno zavrnila izkrivljanje demokracije. Volivke in volivci so jasno sporočili, da si take politike ne želijo.

Preiskovalna komisija je v svojem poročilu to podkrepila z dokumenti, pričanji, neposrednimi dokumenti s katerimi so se dokazale transakcije. Mene bi bilo kot državljana in pozivam vse državljane, da javno dostopni del poročila preberejo, si ustvarijo svojo sliko, me kot državljana in poslanca skrbijo.

V Poslanski skupini Svoboda bomo seveda to vmesno poročilo o soglasju podprli, se pa že veselimo in pričakujemo tudi končno poročilo in morebitne dodatne zakonodajne ukrepe.

Najlepša hvala.