Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje!

Torej, Komisija za državno ureditev je poročilo komisije KPK obravnavala 18. 6. in se seznanila s tem poročilom. Zdaj, kot je že tudi danes bilo tukaj izpostavljeno od predsednika, je podobna tematika seveda tekla tudi na seji Državnega sveta, kjer smo predvsem izpostavili določene anomalije, ki se nanašajo na zakonska določila, ki na nek način omejujejo ali pa določene, omejujejo delovanje KPK ali pa v določenem primeru na nek način prihaja do anomalij, s katerimi se srečujejo predvsem predstavniki v lokalnih okoljih, to se nanaša predvsem na župane.

Zdaj, seveda, ponovno je bilo izpostavljeno, kot že večkrat ali pa prejšnja leta tudi, težava pri prijavah premoženjskega stanja za zavezance. Se pravi, kjer tako kot je že predsednik opozoril, torej še vedno zavezanci morajo to opraviti ročno. Recimo, ne vem, za vsako parcelo posebej, zdaj sploh problem je pri tistih, ki imajo tega več. Kljub temu pa, da so evidence o lastništvu javno dostopne. In tu je komisija poudarila, da bi imela KPK pri večji stopnji digitalizacije vnosa podatkov o nepremičninah, boljši nadzor nad pravilnostjo vpisov in s tem seveda večji nadzor nad korupcijo. Seveda je pa s strani predsednika KPK bilo torej opozorjeno, da torej glede digitalizacije seveda ni težav. pri KPK, ampak je treba za zajemanje podatkov iz uradnih evidenc oziroma zemljiške knjige po uradni dolžnosti, kot sem že rekel, spremeniti zakonodajo, pred tem pa je nujen predstavnik Vrhovnega sodišča, da dovoli dostop do zemljiške knjige. Se pravi, tu bi treba bilo nekaj na zakonodajnem področju narediti, s čimer bi na nek način olajšali tako delo posameznikov, kakor tudi delo KPK.

V razpravi je bila izpostavljena tudi nujnost obravnave korupcijskih tveganj, enakopravno in torej za vsa dejanja v segmentih družbe, pri čemer je bil posebej izpostavljen primer nakupa sodne stavbe in pa vseh zapletov, ki so bili povezani s tem. In na komisiji na nek način, bilo poudarjeno, da je zagotovo tukaj ali pa obstaja sum, da je šlo za neko koruptivno dejanje, da pa izsledkov o tem seveda še ni bilo.

Bila je torej, ta razprava je tekla tudi o prijavah lobističnih stikov, kot sem prej rekel že na lokalni ravni in pa o združljivosti funkcij. Pri lobističnih stikih je bila izpostavljena razlika v poročanju med posameznimi lokalnimi okolji, saj po statistiki sodeč velika večina občin nima nobenih lobističnih stikov, med njimi so pa, med njimi so seveda tudi nekatere mestne občine.

Zdaj, iz statističnih podatkov je jasno, da ti podatki seveda niso realni, ne odražajo stanje na terenu, saj vemo, da župani so na nek način dnevno izpostavljeni tem lobističnim stikom. Če že ne drugo, gre predvsem za stike z, ne vem, društvi, organizacijami, ki prihajajo z različnimi prošnjami in te organizacije težko razumejo, zakaj morajo biti njihovi pogovori z županom prijavljeni kot lobistični stiki. Se pravi, tu na nek način smo tudi ocenili, da obstaja ena vrzel na področju zakonodaje.

No, glede nezdružljivosti funkcij pa je na komisiji bilo opredeljeno, da so pravila sicer jasna za župane, ki ne smejo biti člani nobene druge inštitucije v lokalni skupnosti, ne smejo biti člani skupščine Javnega komunalnega podjetja, na primer, kar je po mnenju članov komisije nelogično, ker gre za javno podjetje in župan odgovarja za njegovo dobro poslovanje. Po drugi strani pa so direktorji javnih podjetij, ne vem, šol, vrtcev in tako dalje lahko člani občinskih svetov in odločajo o razporeditvi proračunskega denarja, tudi v korist inštitucij, katere vodijo. Kot sem rekel, vrtci, ravnatelji vrtcev, šol in tako dalje, ki vemo, da predvsem, ne vem, vrtci, osnovne šole, torej ravnatelji, ki so člani občinskih svetov, odločajo kar o precejšnjem delu teh proračunov.

Zdaj, minister oziroma predstavnik Ministrstva za pravosodje, ki je bil prisoten glede izpostavljenih vprašanj je pojasnil, da je bila v letošnjem letu ustanovljena sicer delovna skupina. V njej sta poleg njihovega ministrstva še KPK in pa Ministrstvo za javno upravo. In namen skupine je, da se pregleda, kako v praksi deluje inštituti po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije in da se preveri, kje so priložnosti za izboljšanje učinkovitosti uporabe posameznih institutov in o institutu nezdružljivosti opravljanja funkcij, se je pa seveda na skupini že večkrat tudi govorilo.

Tako, da torej pobuda komisije gre nekako v smeri, da se zaradi večje preglednosti, zaradi možnosti koriščenja digitalizacije, predvsem pa za nekako življenjskega pristopa predvsem pri teh lobističnih stikih, da večji poudarek oziroma pomislek, da bi prišlo do sprememb na področju zakonodaje, ki to področje ureja.

Hvala.