Hvala, spoštovana predsednica. Članice in člani Odbora za pravosodje, predsednik KPK s sodelavko, vsi ostali.

Ministrstvo za pravosodje je pristojno za pripravo normativnih podlag na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije, torej za Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, pa tudi za pripravo določene druge, izpostavila bi predvsem kazenske zakonodaje, ki se nanaša na pregon korupcijskih kaznivih dejanj. Zato vsako leto zelo natančno preučimo letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je samostojen in neodvisen organ in je pristojen za izvajanje nalog po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Naj se v uvodu dotaknem predvsem dvojega, najprej glede delovanja pravnega okvira ter seveda potem tudi same poročila oziroma dela KPK v preteklem obdobju. Letos smo zabeležili 20 let delovanja Komisije za preprečevanje korupcije in ZIntPK, se pravi, zakon je bil večkrat noveliran, nazadnje v letu 2020. Pomembno je, da se veljavni pravni okvir učinkovito uveljavlja v praksi, da se spremlja njegovo izvajanje ter da s spremembami in dopolnitvami ga nadgrajujemo. V času od zadnje spremembe so bile že podane pobude za ponovno novelacijo, tako kot je predsednik tudi povedal, in v letošnjem letu smo na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije na Ministrstvu za pravosodje ustanovili delovno skupino, v kateri sodelujejo poleg mojih sodelavcev tudi predstavniki KPK ter tudi Ministrstva za javno upravo, z namenom, da se pogleda, kako posamezni instituti po ZIntPK učinkujejo v praksi, na primer določbe o nezdružljivosti funkcij, nasprotju interesov, lobiranju, prijavi in objavi premoženjskega stanja, transparentnosti porabe javnih sredstev in podobno. Delovna skupina bo opravila strokovno razpravo o prejetih pobudah ter pripravila tudi predloge za izboljšavo zakonskega besedila. Pri današnjem mojem uvodu bi izpostavila tudi to, da je Komisija za preprečevanje korupcije v letu 2023, ko je začel veljati nov Zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ga je pripravljalo Ministrstvo za pravosodje, dobila dodatne pristojnosti in naloge. In seveda bi izpostavila tudi novo Resolucijo o preprečevanju korupcije v Sloveniji, ki jo je Vlada obravnavala in sprejela januarja letos, Državni zbor pa konec marca 2025. Veseli me, da je komisija v sodelovanju z nosilci ukrepov v predvidenem roku skupaj z nosilci posameznih ministrstev pripravila in objavila akcijski načrt s konkretnimi ukrepi na posameznih področjih za naslednje petletno obdobje; le tako bo mogoče tudi cilje resolucije udejanjiti v praksi. Strinjam se z oceno KPK, kot je navedeno v poročilu, da smo po več kot 15 letih sprejeli prenovljeno resolucijo ter akcijski načrt, ki pa sta pomemben temelj za napredek pri krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti, s tem pa preprečevanja korupcije. Naj tudi sama poudarim, kot je poudarjeno v poročilu, da ima komisija širok nabor pristojnosti pa tudi omejitev. KPK mora v primeru zaznave suma storitve kaznivega dejanja odstopiti zadevo organom pregona - policija ali tožilstvo -, po potrebi pa sodeluje v postopku preiskave, kajti javnost ima pogosto drugačna pričakovanja. To poudarjam tudi zaradi tega, ker smo po več kot desetih letih skupaj s številnimi deležniki pripravili prenovljeno sodniško ter deloma tudi tožilsko zakonodajo, katere glavni cilj je bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sodnega sistema. Vlada je predloge sprejela 15. maja letos in jih posredovala v Državni zbor in o njih bomo predvidoma v jesenskem času obravnavali oziroma razpravljali tudi na tem odboru. Slovenija je po podatkih Transparency International Slovenia sicer izboljšala položaj na indeksu zaznave korupcije 2024 tako, da je zopet na mestu kot je bila v letih 2018 do 2020, a še vedno zaostajamo za državami z učinkovitim pregonom in preventivo. In prenovljena sodniška zakonodaja bo, v kolikor bo sprejeta, poleg uvedbe enovitega sodnika dala tudi večjo odgovornost predsednikom sodišč glede uresničevanja reševanja zadev v okviru časovnih standardov. Učinkovit boj proti korupciji je mogoč le, v kolikor vsi kot družba zavzamemo ničelno toleranco do korupcije in da imamo delujoče neodvisne institucije z delujočim sistemom. KPK ima pri tem ključno vlogo, njeno delo je predstavljeno v letnem poročilu. KPK ima pomembno vlogo pri oceni ali je konkretno dejanje funkcionarja ali javnega uslužbenca, ki je pogosto izpostavljeno tudi v javnosti, ali je to dejanje integritetno ali pa koruptivno. Hitra in utemeljena presoja KPK pomembno vpliva na oblikovanje standardov, pa tudi na zaupanje javnosti v delovanje državnih organov. Veseli nas, da je komisija v poročilu o delu v lanskem letu vključila tudi podatke, ki se nanašajo na pregon korupcijskih in drugih kaznivih dejanj. To je sicer v pristojnosti policije, državnega tožilstva in sodstva. Vendarle pa je, kot sem predhodno že omenila, del celovitega odziva družbe na ta pojav. Pri tem pa je KPK izpostavila potrebo po nacionalnem enotnem šifrantu. Tudi Ministrstvo za pravosodje je v preteklosti že večkrat javnosti pojasnjevalo neskladje v statističnih podatkih o kaznivih dejanjih v postopkih, ki se nanašajo na delo policije, potem na tožilstvo in sodišča in oblikovana je medresorska delovna skupina, ki obravnava del področja digitalizacije, od podpisa, od popisa spisa do e-poslovanje, kjer so bili tudi s strani različnih deležnikov izpostavljeni izzivi glede spremljanja učinkovitosti vodenja postopkov ter sankcioniranja in ureditev le tega, kar je izpostavila tudi KPK je lahko del njihovega dela, bomo pa to seveda morali dogovoriti tudi z drugimi resorji.

Na koncu, spoštovane poslanke in poslanci, predsednik, dovolite, da se KPK zahvalim za dobro opravljeno delo in ob 20-letnici delovanja še naprej želim pogumno in uspešno delo.

Hvala.