Govor

Robert Šumi

Hvala lepa. Spoštovane, spoštovani, lep pozdrav v imenu Komisije za preprečevanje korupcije.

Pred vami je letno poročilo in ocena stanja, ki temelji na kvalitetnem prikazu. Kljub temu seveda, da je noter, kot vsako leto, tudi kvantiteta, torej številke, jaz bom danes te omenil, bi pa povedal kaj več o kvalitetnih korakih in potem seveda odgovoril na vaša vprašanja. Zdaj, tisto, kar na začetku mogoče samo o kvantiteti. Številke rastejo vsako leto, tudi tokrat so, niso pa pokazatelj, kaj več kot samo orientacija, kako pač komisija v družbi funkcionira. Zdaj, kar se tiče samih teh vsebinskih kvalitativnih oziroma izboljšav, bi pa na prvem mestu nekako poudaril, da smo v samo letno poročilo vključili obrazložitve tako naših priporočil, tako v bistvu tudi vsebinskih razlogov kako smo zadeve končali. Kot tudi dali smo novo poglavje o kriminalitetni statistiki na področju korupcijskih kaznivih dejanj; s tem smo želeli kot organ, ki imamo za to tudi zakonsko podlago, prikazati, kako se nekako na enem mestu lahko celovito pogleda preiskovanje, pregon, sojenje in pa seveda osnovna naša preventiva torej od nas naprej policija, tožilstvo, sodstvo. In ker smo tudi v pogovoru s sodstvom ugotovili, da manjka nek enovit identifikator korupcijskih kaznivih dejanj, smo tega tudi predlagali, da se pač uvede postopoma oziroma na najboljši možen način. Mi smo to poimenovali nacionalni enotni šifrant kaznivih dejanj, ni pa to, to je pač delovna, delovna pač ocena; lahko to imenujemo enotni identifikator, ki bo seveda lažje potem, ki bo omogočal lažje spremljanje obravnavanih zadev in pa tudi lažjo izmenjavo podatkov med organi. Vključili smo tudi nove smernice s področja načrtov integritete in tudi v letnem poročilu predstavili pooblaščenca za integriteto, ki bo v bodoče nadomestil skrbnike za integriteto s širšim nekako naborom pristojnosti in v pomoč vsakemu poslovodstvu oziroma vodstvu institucij pri krepitvi standardov, ki jih določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Govor je tudi v letnem poročilu o resoluciji, ki je bila letos potem sprejeta in tudi o akcijskem načrtu, ki je bil ravnokar sprejet in tudi predstavljen javnosti. Potem smo tudi se opredelili do zakonodajnih pregledov, noter zapisali, katere zakonodajne pobude oziroma predloge smo pogledali, kako smo se odzvali. Ravno tako smo dodali novo poglavje o družbenih omrežjih komisije, ker namreč tudi mi pri izvajanju preventivnih aktivnosti širimo svoje področje preko vseh možnih poti do čim širših družbenih skupin s pomočjo tudi seveda družbenih omrežij. Izpostavil bi zdaj v tem delu še dvoje, in sicer, da smo tudi podali pobudo za krovni zakon na področju infrastrukturnih projektov, ki je ravno tako pisan s tem nekako predlagali varovalke, ki lahko v predhodni, vmesni in pa seveda v vsaki fazi teh večjih projektov zagotovijo maksimalno transparentnost in preprečujejo tveganja. In pa tudi kar se tiče samih usposabljanj, ki jih izvajamo redno in imamo veliko povpraševanje le te racionaliziramo v številu, zraven pa pač pridobivamo vse večje število slušateljev. Zdaj, kot že, kot že omenjeno, sama statistika je razvidna iz letnega poročila. Zgolj za ilustracijo, 844 prejetih prijav, 819 rešenih, ampak to iz tudi preteklih let, ne samo iz lanskega. Mogoče zdaj samo še par besed o preventivi in pa o tem, kaj si želimo glede sprememb zakonodaje, potem pa še nekaj besed o oceni stanja. Zdaj, sama preventiva je bila v dobršni meri zdaj tudi osredotočena na akcijski načrt za realizacijo resolucije o preprečevanju korupcije, osredotočena na krepitev integritete, imenovanje zaposlovanja, javna naročila, velike infrastrukturne projekte, zakonodajne sledi, stvarno premoženje in pa zagotavljanje notranjih mehanizmov za skladnost, potem že omenjene pooblaščence za integriteto in pa dolgoročne strateške projekte za krepitev integritete v družbi, ki jih izvajamo na komisiji, če omenim zavod z Zavodom za šolstvo, tako imenovano v bistvu projekt integriteta skupni cilj generacij, ki ga vodimo od leta 2020 dalje. Zavod je zdaj to že absorbiral v svoje aktivnosti, vključil v svoje programe, načrte in nekako do sedaj vključil kot pilotno 29 vzgojno izobraževalnih zavodov, osnovne šole, vključno z vrtci oziroma posebej samostojen vrtec in pa tri srednje šole. Je pa cilj, da do leta 2030 bi se to v veliki večini razširilo na vse zavode s področja vzgoje in izobraževanja do fakultet, na katere smo pa mi letos oziroma lansko leto že razširili svoj fokus in pa probali z njimi vzpostaviti sodelovanje, da bi s tem pokrili cel diapazon, od torej vrtca do fakultet. Ker tisti naš primarni fokus seveda ostaja delo z javnimi uslužbenci, delo s funkcionarji preko usposabljanj, ki jih izvajamo redno. Da bi pa razširili svoje področje še bolj, smo pa lansko leto pridobili nove ambasadorje integritete, ki v bistvu nam pomagajo s preventivnimi aktivnostmi ozaveščati, da je pošteno, pošteno v bistvu delovanje, vredno delovanje, da lahko tudi pošteno uspe v življenju, ne samo z goljufijo. In tudi vse ostale aktivnosti, ki jih v bistvu nekako vodimo preko bodisi medijev ali preko sodelovanja z nevladnimi organizacijami, torej civilno družbo, ali pa če želite s povabili na razno razne posvete. Vedno izkoristimo za priložnost, da pravzaprav pozovemo vse prisotne k temu, da naj nagovarjajo vse ljudi k transparentnosti, odgovornosti in pa krepitvi integritete predvsem z lastnim zgledom. Tisto, kar si želimo je, da bi kot vsako leto, rečemo, se tudi v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije nekako popravile določene določbe za katere smo ugotovili, da pač jim šepajo v sami praksi. V ta namen je v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje je bila oblikovana delovna skupina, ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje in z nami sodeluje. Gremo od instituta do instituta, to pomeni od samega pooblastila oziroma če želite, se pravi nasprotje interesov, omejitev poslovanja, premoženjskega stanja in tako dalje. Preko členov in pa v izvedbeni fazi potem se pogovorimo kaj in kako je potrebno izboljšati.

Tisto, na kar ves čas opozarjamo je seveda premoženjsko stanje, kjer je določen razkorak med tem kaj, kaj v bistvu na eni strani stroka trdi, da bi morali oziroma sami zagovarjamo, morali objavljati, na drugi strani informacijski pooblaščenec, da ne smemo zaradi nejasnosti v zakonodaji. Potem pri lobiranju opozarjamo, da je nedorečeno kdo lahko postane lobist in pa predvsem izjeme postavljajo pravilo, kot veste sami, tudi v lanskem letu se je nekako ponovila statistika, da izmed vseh prijavljenih stikov komisiji jih je zgolj dva procenta tistih, ki so registrirani lobisti, ki to opravijo in nam prijavijo, vse ostalo pa so to izjeme, kar ni nič narobe, da izjeme seveda morajo biti, ampak ne smejo biti pa pravilo. Želeli bi si tudi, da bi se določila osebna primernost za lobiste, da bi, da bi bilo določeno kdo sme biti in da bi bila osebna primernost eden izmed pogojev za to, kdo je lahko lobist. Pri omejitvah poslovanja naslavljamo problematiko iskanja obvodov. Ko se je že določen del, določen del oblastnikov oziroma če želite, funkcionarjev, ki vodijo bodisi lokalno samoupravo ali pa predvsem lokalno samoupravo izmojstril v tem, kako pač legalno izpeljati nekaj, kar ni legitimno, da daš posel tistemu, s katerim si povezan, ampak na ta način, da ne prideš v konflikt z zakonom preko povezanih oseb, ker zakon točno določa, da tisti, ki je s tabo neposredno povezan, z njim ne smeš, če pa to oseba, ki jo ti imenuješ, ne vem, kot direktorja, če želite, nekega podjetja v lasti občine, potem posluje s svojimi povezanimi pa ni nič narobe. In tukaj je v tem problemu je, v tem kontekstu je problematika, ki jo želimo nasloviti.

Tudi pri integriteti bi si želeli, da se določijo sankcije analogno Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ki je pred dvemi, tremi leti določil sankcije v kolikor pride do pravnomočne kršitve integritete. In pa seveda obvezen odziv na naša priporočila si želimo. V ta namen smo tudi letos dodali na spletno stran evidenco podanih priporočil in odzivov nanje.

Pa potem še mogoče glede samega premoženjskega stanja. Prijave sprememb premoženjskega stanja, kjer vsako letno dobivamo pač upravičene pripombe, da je tog in da bi moral biti avtomatiziran. S tem se absolutno strinjamo, za to pa nimamo zakonske podlage in tukaj Vrhovno sodišče jasno reče, ko bo urejena zakonska podlaga bomo lahko tudi omogočili avtomatski preklic zavezancem. Ne smemo pa se zadovoljiti s tem, da bi sami priklicali podatke zavezancev, ker je zakonski pogoj, za katerega mi jamčimo, pravilnost, popolnost in pravočasnost, vezan na to, da oseba sama predloži podatke, kar pomeni, da jih mora sama ali napisati, v tem primeru žop. Napisati ali preklicati, v kolikor bi bilo to enkrat avtomatsko urejeno. Tako da že kar vnaprej pojasnjujem, da v bistvu še nismo našli rešitve in vsako leto se res pogovarjamo o tem, tudi na Državnem svetu smo se. Želeli bi si rešitve in tudi tukaj v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje iščemo rešitve, kako bi tukaj, če sicer ne bo šlo drugače, pač pa z zakonsko spremembo, lahko to uredili.

Kar se tiče pa same ocene stanja, tako kot vsako leto smo tudi za lansko leto izpostavili tematike, za katere sami ocenjujemo, da so tako pomembne v slovenski družbi, da si zaslužijo še posebno pozornost. Eno je zaupništvo, kot veste sami, zaščita prijaviteljev je v veljavi zdaj dobri dve leti. Nekako kaže se vse večji dotok zaprosili na komisijo za potrdilo o upravičenosti do zaščite. Samo v letošnjem letu, deset smo jih prejeli, pa v bistvu je to šele polovica leta. In to pomeni, da nekako ljudje so prepoznali, ni pa to še jamstvo, da učinkuje. Kajti šele po tem, ko bomo ugotovili, kako so ljudje zadovoljni s samozaščito, tudi potem potom drugih instanc, sodstva, sociale oziroma tam, kjer je psihološka pomoč ali karkoli zakon nudi, takrat bomo potem lahko rekli, da zakon dejansko je dosegel svoj namen. Opredelili smo tudi kršitve integritete, nezdružljivost. Želeli bi si, da ta se ne drobi po področnih zakonodajah, ampak da bi bila urejena na enem mestu, ker potem bi bilo precej lažje to vse skupaj tudi regulirati.

Spregovorili smo tudi o delovanju članov organov svetov javnih zavodov in pa o njihovem nasprotju, potencialnem nasprotju interesov, ker pogosto se izkaže, da niso niti seznanjeni s tem kakšne so njihove pristojnosti, ko odločajo bodisi o imenovanjih ali pa glasujejo za posamezne sklepe. Omejitve poslovanja smo ravno tako izpostavili v kontekstu obvodov in pa seveda tudi druge problematike. Omenili nadgradnjo načrtov integritete in pa, kot že omenjeno, tudi velike infrastrukturne projekte, kjer smo predlagali poseben zakon na to temo.

Toliko zdaj na kratko z moje strani, potem pa sem na voljo za vprašanja.