Najlepša hvala. Gospa ministrica nam je naročila, da naredimo poizvedbo po terenu in to poizvedbo imate na kratko v gradivu, ki ste ga prejeli, izpostavili bi pa tisto, da ta trenutek je možno prestrukturiranje, če gre vse gladko, če je vse tip top, je minimalno potrebnih štiri leta in ob tem je osem do deset mesecev, ko je rejec brez dohodka, če gre za prestrukturiranje znotraj hleva. za, ko govorimo o reji nesnic za konzumna jajca. Ob tem ne smemo pozabiti, da bomo izgubili 200000 kvadratnih površin za nesnice, kar dejansko je resna grožnja prehranski suverenosti, glede na to, da je vedno več jajc primanjkuje in izpraznil se bo. Slovenski trg za 14,3 odstotka, kar pomeni, da bomo dobrobit, za katero vsi navijamo, ker živali, ki se dobro počutijo, tudi dajejo odlične rejske uspehe, zapolnili teh 14,3 odstotke slovenske prireje, bomo zamenjali z jajcem iz obogatenih kletk iz drugih držav članic, ki bodo imele daljše prehodno obdobje. Ob dejstvu, da je vizija Evropske komisije do leta 2040 napovedala, da bo določila prehodno obdobje glede na oceno učinkov in mnenje Efse in bo ob tem upoštevala tudi potrebe majhnih držav, majhnih kmetij, razsežnosti trga in grožnje glede tretjih trgov ter okoljske vidike. Iz tega razloga se danes govori na ravni komisije o 15 do 20 letnem prehodnem obdobju, odvisno od tega, koliko sredstev bo namenjenih za prestrukturiranje. Iz navedenih dejstev je vsekakor rok, ki ga trenutni osnutek zakona predlaga, življenjsko izredno problematičen.

Morda tukaj še dve zelo pomembni vprašanji in sicer Ustava v 67. členu pravi, da je pravica do uživanja lastnine taka, da je zagotovljena njena gospodarnost, socialna in ekološka funkcija. Morda je potreben premislek tudi o tem, da v 74. členu Ustave dodaja, da je prepovedano dajanje nelojalne konkurence. Žal mi, ki zastopamo rejce, rejci sami pravijo, da je to popolnoma nelojalna konkurenca in tukaj ne gre samo o dobrobiti živali, gre tudi o dobrobiti rejca, ki bo ostal brez dohodka šest do osem mesecev, v kolikor bo rigorozni rok začel veljati. Iz tega razloga bi resnično želeli, da se dobrobit naj bo tako za živali kot tudi za rejca.

Z vidika celostnega pristopa k kastraciji pa je ravno tako poudarjamo, da pač veljavna zakonodaja do sedmega dne govori o zootehničnem postopku, v katerem poudarja, da ne smemo trgati tkiv, konkretno zavezujoče dodatno uporaba anestezije oziroma analgezije pa je pa je, pa je v bistvu nadstandard. Predlagamo, da s tega vidika se začne mehek pristop, prehodni, tako kot ga tudi vizija poudarja, in sicer z vidika, da se rejce začne izobraževati, s tem pa postopoma nadaljuje z višjimi standardi. Vsekakor pa ne v tem kratkem roku, posebno še, ker vemo, da naše zakonodaje, ker moramo gledati horizontalno, niso usklajene. Namreč, Danci uporabljajo anestezijo, to je res, ampak danski kmet z 1,5 urnim tečajem in kastracijo pred komisijo desetih pujskov lahko opravlja povsem vse sam, injicira anestezijski preparat, opravi kastracijo in za to ne potrebuje nobenih uslug, ki so, vemo, izredno drage. Torej, če želimo v dobro panogi, prašičerejski in ohranitvi lokalne pridelave hrane, potem zagotovo ti roki in te prepovedi niso v prid slovenskemu rejcu, so pa seveda v prid trgovskim koncernom za tuje prašičje meso. Hvala lepa.