Ja, hvala za besedo, lep pozdrav spoštovana predsedujoča, poslanke in poslanci in vsi vabljeni.

Komisija je predlog novele zakona obravnavala v ponedeljek, seznanila se je s stališči Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Nacionalnega centra za dobrobit živali, Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Veterinarske zbornice Slovenije, Sindikata zaposlenih v veterinarski dejavnosti, Sindikata veterinarjev Slovenije, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zveze slovenske podeželske mladine in stališči sindikata kmetov.

Normalno, da nam je Vlada predstavila novelo zakona. Komisija ugotavlja, da predlog zakona rešuje določene težave, na katere je komisija v preteklosti že opozarjala, na primer omejitev posedovanja eksotičnih živali, ob tem pa hkrati poudarja, da še vedno niso bila upoštevana mnenja, naši pomisleki glede instituta kvalificiranega prijavitelja za nadzor nad ravnanjem z živalmi in pobude glede vrnitve kupnine prodanih živali lastnikom, ki jih je komisija izpostavila ob obravnavi prejšnje novele zakona leta 2023, ter ne predvideva kako se bo vršil nadzor nad domačimi ljubljenčki, ki so po cele dneve zaprti v malih kletkah po stanovanjih. Komisija je opozorila tudi na politiko lobijev veganov, nevladnikov in njihov vpliv na sprejemanje evropske kakor slovenske zakonodaje in nevarnost prekomernega normiranja. Vabljeni na sejo so tudi opozorili, da se preveč ograjujemo in postavljamo nesistemsko, neživljenjsko zakonodajo. Tu mislim predvsem na veterinarsko stroko. Komisija ugotavlja, da besedilo predloga zakona ni bilo pripravljeno v sodelovanju z veterinarsko stroko, kar so v razpravi na seji komisije večkrat poudarili in njeni vabljeni predstavniki. Prav tako komisija izpostavlja, da predlog zakona vsebuje tudi določene ukrepe, ki gredo na škodo prehranske varnosti, samooskrbe. Komisija opozarja na strateški pomen samooskrbe s hrano, zlasti z vidika pomembnih sprememb in geostrateških konfliktov. Hrana postaja strateško orožje.

Glede prepovedi reje kokoši v baterijski reji komisija opozarja, da prepovedi baterijske reje kokoši na ravni EU ni, zato je po našem mnenju nesmiselno, nesmotrno, da se tovrstno rejo predčasno / nerazumljivo/ v Sloveniji in s tem omeji slovenske rejce, zlasti, ker vemo, da se uvoza jajc baterijskih rejc ne da ustaviti. ker nam ne bo to dopustila Evropska unija, čeprav mi predlagamo, da se prepove prodajo jajca ali baterijskih rej in s tem vplivamo tudi na tiste rejce v drugih državah, ki izvažajo v našo državo, v našo državo jajca. To se pravi, da je ta ukrep za nas nedopusten, nesprejemljiv, ker ne rešuje problematiko, bi rekel, rej na splošno, ampak dobesedno pa ne varujemo naših najbolj ranljive skupine, ker največ v teh zavodih se poje jajca iz baterijskih rej.

Glede prepovedi bolečih posegov pri kastraciji pujskov komisija opozarja na finančno breme predlaganega ukrepa in na negativne posledice anestezije, ki naj bi jih v praksi zaznali 3 do 5 procentov pujskov. Naveden ukrep bo še dodatno zmanjšal rejo prašičev, ki je že tako nizka, vemo, da je reja prašičev na najnižjem samooskrbnem nivoju, to se pravi, da je, tukaj bi moral zvoniti alarm, ne pa da to uvajamo. No, na komisiji nam je bilo nekako rečeno, da ni res, da je teh 5 procentov, potem pa smo slišali od določenih veterinarjev, da je zelo res, pet procentov je škode, se pravi pogina ali pa počasnega umiranja prašičkov.

Glede čipiranja mačk. Komisija podpira omejitev populacije mačk, ob tem opozarja, da s tem povezane stroške in dvomi v dejansko možnost realizacije ukrepov. Jaz sem danes prebiral, bi rekel, mnenje Zakonodajno-pravne službe in zelo veliko nejasnosti ugotavlja tudi pri tej zakonodaji in se bojim, da najbrž ne bo tistega, kar si bi želeli, ker tukaj, kar je Zakonodajno-pravna služba napisala je kar veliko opozorila na nepravilnosti glede povečanja kapacitet zavetišč Komisija opozarja, da je treba vlagati v preventivo, torej preprečevati zapuščanja živali in osveščanja lastnikov, nadzor nad razmnoževanjem živali ter neodgovorne lastnike tudi sankcionirati. Tudi s tem poskrbeti, da se prepreči dodatno obremenjevanje lokalnih skupnosti. Se pravi, župani so malo nejevoljni nad tako zakonodajo, kjer se podaljšuje živali v azilih in pride na škodo 60 dni občin, potem pa tu gre v davkoplačevalski denar. Glede prepovedi nastanitev psov v kletke znotraj stanovanjskih prostorov je komisija v razpravi izpostavili vprašanje nadzora in s tem povezane možnosti vstopa v stanovanje. Če sem prav prebral je tudi zakonodajna služba napisala, da je nedorečen ta člen in da ga bi morali določiti. Upam, da je, da je amandmiran in da je dopolnjen. Ker če nekdo vstopa lahko pri reji domačih živali, potem lahko tudi vstopa pri nadzoru hišnih ljubljenčkov. Ampak vemo kakšna je naša zakonodaja in kakšna je naša Ustava. Komisija se je v razpravi dotaknila tudi prepovedi uporabe živali kot dobitek ali nagrade na tekmovanjih, pri igrah na srečo ali na javnih prireditvah na podeželju in opozorila na tradicijo poklanjanja takšnih dobitkov. S strani ministrstva so nam odgovorili, da temu več se ne da ugoditi.

No, če zaključim, novela zakona ne uvaja neke dodane vrednosti, ampak je naperjena proti slovenskemu kmetu, kmetstvu, proti prehranski suverenosti in neenakopravno pred zakonom postavlja lastnike gospodarskih živali, kakor lastnike hišnih ljubljenčkov. To je zame, in sem tudi v prejšnjem zakonu rekel, nedopustno. In to ni v sorazmernosti v zakonodaji, ampak je /nerazumljivo/ Tako, da komisija soglasno ni podprla novele zakona. Hvala.