Hvala lepa predsednik za besedo, spoštovane poslanke in poslanci. Drugi danes tu navzoči.

Sredi marca letošnjega leta smo na Odboru za pravosodje že podajali pojasnila glede porodniškega sistema v Republiki Sloveniji, kot je že bilo omenjeno, je bil tudi sprejet sklep o ustanovitvi skupne delovne skupine o predlogu za sprejem skupne delovne skupine Ministrstva za pravosodje, za pravosodje in Vrhovnega sodišča. Ponovno bi radi poudarili, da gre pri porotniškem sistemu za sodelovanje laične javnosti pri sodnem odločanju. Tako tudi Ustava Republike Slovenije govori o neposredni udeležbi državljanov pri izvajanju sodne oblasti, primere in oblike neposredne udeležbe pa potem ureja zakon in sicer Zakon o sodiščih. v 41. členu določi, da državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih. Njihovo sodelovanje v sodnih postopkih je urejeno v posameznih procesnih zakonih, to sta Zakon o kazenskem postopku in pa Zakon o delovnih in socialnih sodiščih za delovne spore in socialne spore. Po Zakonu o kazenskem postopku pa poznamo že določene omejitve tudi takrat, ko je predvideno senatno sojenje, torej sodelovanje sodnikov porotnikov, da se to lahko delno spremeni. In sicer se lahko obtoženec odpove določenim pravicam, ki jih ima po tem zakonu. Med drugim tudi temu, da mu namesto senata v predpisani sestavi sodi samo sodnik posameznik okrožnega sodišča. To pomeni, da je sodelovanje sodnikov porotnikov v kazenskem postopku v takih primerih izključeno oziroma ga ni, čeprav je na splošno določeno, da sodniki porotniki v kazenskem postopku sodelujejo, kjer je predpisana kazen zapora na treh let. Ker sodniki porotniki pri sojenju sodelujejo in odločajo, to nikakor ne more pomeniti, da bi sodniki porotniki sodnike nadzirali. Kot je bilo že sedaj večkrat v javnosti povedano, se je navajalo, sodniki porotniki ne nadzorujejo sodnikov. Pri njihovem delu, sodnik je namreč pri svojem delu neodvisen, vezan na ustavo in zakon, kar izhaja iz načela neodvisnosti sodnikov, ki je tudi eno od ustavnih načel. 23. člen Ustave Republike Slovenije. Pravilnost odločitev sodnikov pa se lahko presoja le skozi sistem uporabe pravnih sredstev, torej tudi tistih odločitev, pri katerih so sodelovali sodniki porotniki. Nujno je poudariti, da je sojenje obsežno, strokovno zahtevno delo, ki ga ni mogoče poenostavljati, saj to lahko zelo hitro pomeni poseg v ustavne in konvencijsko zagotovljene pravice strank v sodnih postopkih, predvsem ko govorimo o civilnih sodnih postopkih, kamor sodita delovni spori, kamor sodijo delovni spori in socialni spori, gre za reševanje sporov. Ne odločanje in za posege države v neke pravice, temveč za odločanje o sporu. Naj dodam, da izobraževanje sodnikov porotnikov zelo pozdravljamo, ker se nam zdi nujno potrebno. Vendar pri tem ne smemo spregledati, da je namen predsedniškega sistema, da prinesejo sodniki porotniki v sojenje svoj laični pogled, morda osvetlitev zadeve z druge strani, pogosto s kakšnimi praktičnimi vidiki. To je bistvo porotništva, laičnost in praktični vidiki. Ne pomeni pa to nadzora nad delom sodnikov. Hvala.