Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci in ostali vabljeni!

V slovenskem pravnem redu imajo sodniki porotniki pomembno, a specifično vlogo, ki temelji na vključevanju laikov v sodne postopke v kazenskih, delovnih in socialnih zadevah. Njihova prisotnost naj bi prispevala k večji pravičnosti in razumevanju družbenega konteksta v postopkih pred sodiščem ter na ta način povečevala kakovost in legitimnost sojenja, s tem pa tudi stabilnost pravnega sistema kot takega. Z vidika človekovih pravic in enakih možnosti, katere naslovniki so samo stranke sodnih postopkov, imajo sodniki porotniki v Sloveniji poseben pomen, saj njihova vloga prispeva k uresničevanju temeljnih ustavnih in mednarodnih pravic, zlasti pravice do poštenega sojenja, enakega varstva pravic in enake možnosti z vidika dostopnosti do funkcije.

Sodniki porotniki namreč prihajajo iz vrst državljanov, pri tem pa ne gre, pri tem pa gre za častno udeležbo pri sodni oblasti. To izrecno poudarja Zakon o sodiščih, ki je načeloma dostopna vsem, ki izpolnjujejo osnovne pogoje. Prisotnost sodnikov porotnikov pri sojenju omogoča, da se sodbe ne sprejemajo zgolj iz pravnega, temveč tudi iz družbenega in življenjskega vidika, kar krepi 22. člen Ustave Republike Slovenije, enako varstvo pravic v postopku. Prispeva tudi k večji pluralnosti razpravljanja in zmanjšanju možnosti pristranskosti, kar je bistveno za uresničevanje 23. člena Ustave Republike Slovenije, torej pravice do sodnega varstva in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, to je pravica do poštenega sojenja.

Področje sodnikov porotnikov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o sodiščih in Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih. Pristojnosti sodnikov porotnikov v posameznih vrstah postopkov urejajo procesni zakoni, Zakon o kazenskem postopku in Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Veljavna ureditev določa, da lahko kandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč predlagajo predstavniški organi občin in interesne organizacije. razen političnih strank. Imenuje jih predsednik pristojnega višjega sodišča. Nekoliko drugačno ureditev v delovnih in socialnih sporih, ki določa, da prvostopenjski senat sestavljata sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata, od katerih je eden izvoljen iz liste kandidatov delavcev oziroma zavarovancev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev oziroma zavodov. Drugačen je tudi način izvolitve, saj te porotnike voli zakonodajna veja oblasti na podlagi predlogov reprezentativnih sindikatov in združenj delodajalcev.

V konkretnih postopkih pred sodiščem je pomembno, da zadevo, tako kot to velja za poklicne sodnike, obravnavajo in njej sodijo naključno izbrani sodniki porotniki. Pri dodeljevanju zadev sodnikom porotnikom se zato dosledno sodi pravilom tako imenovanega naravnega sodnika, kar je temeljno jamstvo za dodatno kakovost in v zvezi s tem tudi pošteno sojenje. Prav tako zanje veljajo enaka pravila glede nepristranskosti in izločitve kot za poklicne sodnike. Vloga sodnikov porotnikov pri sojenju je enakovredna poklicnemu sodniku, zato je ključno tudi, da so ustrezno usposobljeni in pripravljeni na svoje naloge.

V letu 2024 je bilo ustanovljeno Društvo sodnikov porotnikov, kar kaže, na željo po organiziranem združevanju in krepitvi enotnega ter učinkovitega delovanja porotnikov v sodnem sistemu. Ministrstvo podpira tovrstne pobude, saj lahko prispevajo k večji sistemski urejenosti in kakovosti dela sodnikov porotnikov. Delovanje tovrstnega društva v evropskem prostoru ni nič posebnega. Znan nam je na primer, primer podobnih pristopov na Poljskem. Tudi vprašanja, ki jih sodniki porotniki odpirajo, vsaj v srednji Evropi, niso nič novega. To se pojavlja tako na Poljskem, v Avstriji in Nemčiji.

Potrebno je poudariti, da veljavni ureditvi nihče ne očita ustavne neskladnosti, niti ni znano, da bi bila vložena kakšna pobuda ali zahteva za oceno ustavnosti. Slednje kaže, da je potrebno izvajati, da je potrebno izhajati predvsem iz tega, da je treba na ustavno skladen način zagotoviti izvajanje veljavne zakonodaje, za kar pa je primeren instrument le usposabljanje. Zato smo na ministrstvu že v začetku februarja letos ocenili, da bomo po zaključku priprave reforme sodniške zakonodaje organizirali sistemsko usposabljanje sodnikov porotnikov. V okviru trenutne spremembe sodniške zakonodaje. Bistvenih sprememb na tem področju ne načrtujemo, saj bi bilo ob pričakovanih spremembah zakonodaje težko hkrati izpeljati dve tako veliki sistemski reformi. Poleg tega, kot že omenjeno, veljavni ureditvi nihče ne očita neustavnosti. Še v tem letu Ministrstvo za pravosodje načrtuje izvedbo posebnega usposabljanja za sodnike porotnike, s katerim se želi izboljšati razumevanje postopkov, pravnih pravil in načel, ki jih morajo sodniki porotniki pri sojenju upoštevati. Usposabljanje bo izvedel strokovno in organizacijsko avtonomni center za izobraževanje v pravosodju in bo namenjeno vsem sodnicam porotnicam oziroma sodnikom porotnikom ne glede na vrsto sodnih postopkov, pri katerih sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti. Usposabljanje pa bodo izvedli pretežno strokovnjaki izven izvršne veje oblasti in sodne veje oblasti. Poleg tega bo ministrstvo novoustanovljeni delovni skupini predlagalo v sodelovanju z Društvom porotnikov izdajo posebne zloženke, v kateri bodo zajete vse bistvene informacije za opravljanje nalog sodnikov porotnikov. Na ta način želimo na ministrstvu zagotoviti, da bodo vse ključne informacije, povezane z delom sodnikov porotnikov dosegle najširši krog zainteresiranih. Ministrstvo za pravosodje je aktivno pristopilo tudi k realizaciji sklepa Odbora za pravosodje Državnega zbora, ki je na 28. nujni seji dne 14. 3. 2025 predlagalo Ministrstvu za pravosodje in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije ustanovitev skupne delovne skupine, ki bo preučila veljavno ureditev delovanja sistema sodnikov porotnikov ter pripravila usklajene rešitve v skladu z ustavno pravico neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti ter drugimi ustavnimi določbami, ki urejajo delovanje sodnega sistema v Republiki Sloveniji. Vloga laikov v sodnih postopkih je nenadomestljiva oziroma celo potrebna. Prinaša pogled iz družbenega okolja, dodatno skrb za pravičnost in prispeva k zaupanju javnosti v sodstvo. Zato moramo sistem sodnikov porotnikov nenehno nadgrajevati, da bo kar se da učinkovit, transparenten in skladen z najvišjimi pravnimi standardi. Delovna skupina bo proučila tudi širši vidik porotniškega sojenja, in sicer v katerih zadevah oziroma na katerih področjih je najprimerneje, da sodniki porotniki sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti. Načrtuje se, da bo delovna skupina oblikovana najkasneje do sredine julija 2025, z delom pa bi pričela ob zaključku poletnega poslovanja sodišč, torej sredi avgusta 2025. Bi pa tudi poudaril, ker moramo ostati zvesta v okviru Ustave in zakonov, da sodniki porotniki kot taki ne morejo zatrjevati problemov z njihovimi pravicami in svoboščinami na tej seji komisije, pri tej seji komisije pa šteti, da jih ne uveljavljajo, ker jih ne morejo glede na to, da so del udeležbe pri izvajanju sodne oblasti, ampak podaja le informacije glede vpliva na pravice strank sodnih postopkov, to pa je vsekakor razumljivo. Še zaključna beseda. 128. člen Ustave Republike Slovenije zahteva določeno sodelovanje državljanov pri izvajanju sodne oblasti, v določenih sodnih postopkih so za kvaliteto sojenja neizbežni. Vprašanja, ki pa so se v praksi pojavila se bodo reševala v strokovni razpravi v okviru usposabljanja za vse sodnike porotnike, morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in neustreznosti porotniškega sistema pa v okviru v ta namen ustanovljene delovne skupine. Hvala za pozornost.