Hvala gospa predsednica za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gostje in vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Resolucija, torej nacionalni program športa v Republiki Sloveniji je v resnici po Zakonu o športu najpomembnejše gradivo, ki ga imamo v športu, saj definira usmeritve za nadaljnjih deset let. Ko je ministrstvo postalo pristojno za šport, smo ugotovili, da se stari resoluciji je rok iztekel, vendar ni bila niti narejena še evalvacija, zato smo takoj pristopili k pripravi evalvacije. Tu pa moram takoj povedati, da vmesno obdobje zakon rešuje, saj je v obrazložitvi zakona napisano, da dokler ni nove resolucije, se smiselno uporablja obstoječa resolucija. In mi smo pristopili takoj k evalvaciji s prošnjo Fakulteti za šport, kjer je fakulteta za šport naredila projektno ekipo, ki jo je vodil, ki je z nami prisoten danes profesor doktor Janez Vodičar. Sama evalvacija je pokazala, da je bila zadnja strategija v resnici bolj zbirka želja kot pa dokument, ki ga je možno realizirati. Če poenostavim, je bila realizacija nekje deset odstotna. Ob tem pa, kar je pa potrebno povedati, dejstvo je, da v Sloveniji je šport izjemno cenjen, dosega izjemne rezultate. in tudi če gledamo rezultate po medaljah ali po drugih kriterijih, se na marsikaterem področju uvrstimo med prvih pet narodov na svetu. Tako da splošno stanje v športu je dobro.

Dovolite sedaj nekaj tehničnih podatkov. Ko smo dobili s strani pripravljavca, torej Fakultete za šport, opravljeno evalvacijo dokumenta, smo dobili tudi priporočila, kako pa naj izgleda novi dokument, da bo izvršljivi. Na podlagi tega se je ministrstvo odločilo in tudi fakulteto zaprosilo, da pripravi osnutek nove strategije. Fakulteta v neki široki zasedbi pripravlja osnutek strategije in ko jo je predala ministrstvu, pristojnemu za šport, se je v resnici pravo delo šele začelo. Namreč, skupaj z najpomembnejšimi organizacijami na področju športa, to je Olimpijskim komitejem, Paraolimpijskim, Suso(?) in marsikaterim drugim deležnikom, smo oblikovali tri fokusne skupine. Fokusna skupina, ki je bila namenjena vrhunskemu športu. Vodila jo je doktorica Bonova, fokusna skupina, ki je bila namenjena športu za vse. Vodil jo je danes prisoten gospod Kos in fokusna skupina, ki se je ukvarjala z organizacijskimi vidiki športa v Sloveniji, ki jo je vodil tukaj prisotni gospod Luka Šteiner. Rezultat dela teh skupin in intenzivne komunikacije in usklajevanja zlasti z nekaterimi ministrstvi. Namreč, ko se opazuje šport, je potrebno obvezno že v prvem koraku opazovati Ministrstvo za zdravje, potrebno je opazovati Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in ministrstvo pristojno za visoko šolstvo, je nastal dokument, ki je bil kasneje poslan v vladno usklajevanje, to usklajevanje je trajalo kar dosti časa. In po tem usklajevanju je šel na dva pomembna preizkusa. Prvi preizkus je bil Strokovni svet Republike Slovenije za šport, ki je dokument soglasno potrdil, drugi preizkus pa je bil Izvršni odbor Olimpijskega komiteja, ki je kljub vsemu združenje zvez, ker je dokument prav tako dobil soglasno podporo. Pred vami je torej dokument, ki se razlikuje od dosedanje resolucije, tudi če pogledate njegovo težo ali debelino. če je stari dokument imel 52 strani, ima dokument, ki je sedaj pred vami, manj kot 30 strani. Videli boste, da tudi na ključnih točkah so tudi napisani kazalci in fokusni ukrepi. Še enkrat pa želim povedati, da resolucija je strategija in daje usmeritve. Operativno izvedbo pa moramo pripraviti v roku šestih mesecev, mi to imenujemo akcijski načrt, nekateri temu rečejo izvedbeni načrt in na podlagi tega se prične tudi sprememba zakonodaje. Namreč, nekateri dogovori v strategiji, desetletni, zahtevajo tudi spremembo Zakona o športu. Sprememba Zakona o športu pa za sabo potegne spremembo Pravilnika o izvajanju letnega programa športa.

Dokument, spoštovane in spoštovani, ki je pred vami, je zanimivo, da bolj vpliva na lokalni šport kakor na šport na ravni države. Zakaj? Zato, ker ko opazujemo financiranje, javno financiranje slovenskega športa, trenutno je financiranje slovenskega športa v Sloveniji na čistem povprečju Evropske unije, dajemo javnih sredstev nekje 04 procenta bruto domačega proizvoda. Ugotovimo, da je denarja, ki ga daje država nacionalno pomembnim inštitucijam, to so panožne zveze in drugi, ki delujejo na ravni države, je pomembno manj kot denarja, ki ga dajejo lokalne skupnosti. Mogoče primerjava za lansko leto. Lani se je prvič dogodilo, da je seštevek denarja za šport lokalnih skupnosti prebil 200 milijonov, v resnici je bil približno 210 milijonov. Ne dosti let nazaj pa je bil prispevek lokalnih skupnosti 120 do 140. Torej, lansko leto je prebil, nekaj tudi zaradi intenzivnih vlaganj v infrastrukturo, tako da se je nekoliko porušilo tudi razmerje, namreč v športu velja neka želja, da bi naj bilo razmerje med denarjem, ki gre za infrastrukturo, in denarjem, ki gre v programe, ena proti ena. Lansko leto, če je bilo recimo lokalnega denarja v športu okrog 210 milijonov, je bilo tega denarja za programe 85 milijonov. Zelo hitro se je zadnja leta povečeval tudi delež državnega denarja, torej, ki gre preko vlade v nacionalni del športa. Če ne dolgo let nazaj je bilo tega okoli 25 milijonov, bomo letos verjetno prišli že do 60 milijonov. Potem pa imamo še fundacijo, potem pa stranska financiranja, recimo kot je primer financiranja športnikov, ki so zaposleni v javni upravi. Torej, zakaj o tem govorim? Nacionalni program športa je tudi osnova za pripravo, za pripravo programov, ki jih pripravljajo lokalne skupnosti in seveda letnega programa, ki ga pripravlja država preko pristojnega ministrstva. To je prvo izhodišče.

Drugo izhodišče. Videli boste, da je program fokusiran na šest poglavij, govorimo o splošnem pomenu športa. Tukaj je le želimo poudariti, da se dodatno krepi šport kot najpomembnejša oziroma izjemno pomembna, široko pomembna družbena dejavnost, ki je mogoče celo ena redkih, ki v Sloveniji združuje ljudi. Ne gre. ni pomembno, ali si iz Prekmurja, Prlekije ali Primorja, ni pomembno, ali si star pod 15 ali nad 50 let, tudi ni pomembna politična opredelitev. Šport združuje in to funkcijo želimo tudi okrepiti.

Kar se tiče infrastrukture. Slovenija seveda temelji na lokalno pomembni infrastrukturi. Teh lokalnih objektov je v tem trenutku nekaj čez 3700 in preko strategije želimo lokalne objekte, kjer se večina športnikov prične ukvarjati s svojo športno kariero, seveda krepiti in občinam s sofinanciranjem države omogočiti, da ta desetletni investicijski cikel, ki se je začel pred dvema letoma, uspešno zaključijo. Hkrati pa tudi zelo jasno povedano, da zaradi nekaterih ključnih prireditev, pa tudi ključnih športov. bo pa v Sloveniji le potrebno imeti po celi Sloveniji nekaj ključnih objektov. Pri prostočasnih aktivnostih in generalno znotraj celotnega športa, ki mislim, da dosti enakovredno obravnava vse vidike športa. Boste videli neobičajno veliko pozornosti usposabljanju strokovnega kadra. Torej dostopnost strokovnega kadra je tudi v Sloveniji vedno večji problem. In strategija temelji ne samo na tem, kako priti do novega strokovnega kadra. Strategija temelji tudi na tem, da smo dolžni tako ljudem, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom, pa so strokovni kader ali profesionalno, je potrebno tudi preko javnega denarja omogočiti pospešeno usposabljanje in pridobivanje novih kompetenc in sploh ni pomembno, katero kategorijo opazujemo ali opazujemo kategorijo strokovnega kadra, ki se ukvarja z otroci v mladini, mladino ali kategorijo, ki se ukvarja z invalidi ali kategorijo, ki se ukvarja z upokojenci, povsod potrebujemo dodatne kompetence.

Videli boste, da poglavje, ki je namenjeno vzgoji in izobraževanju in mladim, ki so v šolah, na fakultetah, je potrebno povedati, da pri tem delu so izjemno kompetenco pokazala pristojna ministrstva in so tudi zapisi takšni ob popolnem soglasju slovenskega športa kakor pristojna ministrstva, ki pa so pristojna za otroke in študente vidijo hitrejši razvoj na svojem področju.

Slovenija pri tekmovalnem delu športa, seveda se zavedamo, da šport je avtonomni sistem in ko pridemo do tekmovalnega dela, v veliki meri v bistvu šport breme prevzame nase. Na nekaterih področjih je pa udeležba države pomembna, gre pri dodatnem usposabljanju strokovnega kadra, gre tudi za nekatere ključne objekte, gre pa tudi, da je državi v interesu, da v naši državi potekajo velike mednarodne športne prireditve. Na podlagi tega je tudi jasno zapisano, da se v državi vzpostavi satelitski račun za šport. Mi smo, ker je ta resolucija nekaj časa že nastajala, mi smo satelitski račun že začeli skupaj s statističnim uradom pripravljati. Kaj to v praksi pomeni? Država ima pravico vedeti, koliko družbene koristi prinese vložen evro v šport in tako kakor za nekatera druga področja, da je to vsakemu dosegljivo. Preko vmesnika Statističnega urada in mi obdobje, da pridemo do tega, je približno dve leti, bomo to v Sloveniji izpostavili. Mimogrede, tudi v ozadju vzpostavljamo en poseben model za vrednotenje velikih mednarodnih športnih prireditev koliko evrov javnega denarja vloženo v javno športno prireditev prinese družbene koristi? Osnutek modela je bil že testiran na nekaterih dosedanjih prireditvah. Recimo, če pogledamo OFN v Mariboru, vsi se ga spomnite, verjetno ne, za OFN v Mariboru je izračun, ki so ga pripravili Turistika, Fakulteta za šport in Ekonomska fakulteta je, da en vložen evro je prinesel družbene koristi, 5 evrov. To je sicer zapleten model. Oni znajo razložiti. Prišli pa smo tudi do teh podatkov. Pri športu za vse je usmeritev jasna. Čim večji del populacije prepričati, da je v skladu z napotili Svetovne zdravstvene organizacije, torej 150 minut telesne aktivnosti na teden aktiven. Zakaj to koristi ljudem, hkrati pa dosti razbremeni zdravstveni sistem. Torej vsaj 150 minut tedensko pomeni, da je večja verjetnost, da bo posameznik imel bolj kvalitetno življenje in tudi manj bolezni. Ko govorimo o tem, boste videli tudi iz strategije. Je nekaj, kar v bistvu je v nekaterih drugih državah, recimo tudi skandinavski, že nekaj časa usmeritev. In to je, pojdite ven. Ideja, da se naj šport dogaja ob spremenjeni klimi, ko zima tudi ne sme biti problem, v veliki meri ali pogosto v zaprtih prostorih je ideja, ki je zastarela. In tudi temu morajo slediti ne samo programi, ampak tudi nove investicije, ki bodo namenjene za športno infrastrukturo.

Šport naslavlja, šport naslavlja, šport naslavlja tudi skupine, ki jim je težje. Ena od teh skupin so invalidi. Res je, da zelo pomemben program za invalide se sedaj že nekaj let, ne nekaj let, nekaj mesecev oziroma tednov že izvaja v Sloveniji. To je že v bistvu prvi korak, ker se je pripravljal istočasno kot strategija in to je korak inkluzivno. Kaj to v praksi pomeni. v Sloveniji bo predvidoma do konca leta vzpostavljenih 12 regijskih vstopnih mest za invalide, kjer bo ne samo na razpolago vadbeni prostor in oprema prilagojena invalidom, ampak na stroške Evropske unije in slovenske države tudi 12 usposobljenih strokovnjakov za delo z invalidi, ki bodo omogočili invalidom dovolj napora, ne pa preveč, da bi jih zdravstveno ogrozili. Poleg tega pa bomo dodatno izobrazili približno 350 strokovnih delavcev po terenu, ki so v klubih in v društvih, tako da kadar bo le možno, da invalida po načelu inkluzije sprejmejo v športne time. Recimo ena od kategorij, na katero smo posebno pozorni, so upokojenci. Pri upokojencih smo štiri cilje zastavili. Ne gre samo za to, kar se dogaja v domovih, ki so namenjeni starejšim ljudem. Drugi cilj, ki mora biti dosti jasen, je, da v bistvu ne smemo več govoriti na pamet. Dejstvo je, da mi imamo populacijske podatke popolne, vrtec, osnovna šola, srednja šola in naprej do fakultete. Od tu naprej pa se izgubimo, govorimo, ampak nimamo podatkov. Povsem jasno je, da ne moremo vzpostaviti pregleda celotne populacije in ga tudi nikjer nimajo, znamo pa vzpostaviti statistično relevantni model in to je eden od ciljev pri upokojencih. Pri upokojencih, ko smo imeli pogovore z njimi, je seveda povsem jasno, da mi ne moremo nastaviti, da profesionalno za 650000 ljudi profesionalne vaditelje. Ni države, ki to zmore.

Ampak države pa zmore, zmorejo, da dodatno izobrazijo ljudi, ki se preko prostovoljstva že sedaj ukvarjajo preko različnih programov. In to je tisto, kar tudi upokojenci si želijo. Ampak tudi pri upokojencih velja isto kot za vse ostale, vse bomo naredili, da bo čim več gibanja izven zaprtih prostorov.

Podporni mehanizmi, jih je zelo veliko. Naj omenim samo nekaj, videli boste na koncu gradiva, da se govori, da je cilj 0,8 odstotka javnega denarja, torej ne BDP, ampak javnega denarja, da se tam, kjer se proračuni delajo, nameni za programe. Zakaj je ta usmeritev, ne pa navodilo? Zato, ker naslavljamo lokalne skupnosti, ki po Ustavi imajo veliko samostojnost. Je pa primerno, da damo pravilno usmeritev in ta usmeritev je, da v vseh lokalnih skupnostih je potrebno najti neko sorazmerje med vlaganji v infrastrukturo, ki v resnici pomaga manj, če ni istočasno vlaganja v programe. In zato je predlog usmeritve, da lokalne skupnosti v programe, ki so vezani na šport, namenijo 08 odstotkov javnega denarja, ki ga namenijo za vse programe, ki ga namenjajo. Ko bo ta dokument sprejet v Državnem zboru, kakor sem že povedal, spoštovani poslanke in poslanci, mi si ne moremo privoščiti šestmesečnega časa, ki je namenjen temu, da pridemo do izvršilnega dokumenta, bomo naredili ga prej in ga potem začeli tudi izvajati, s tem, da za konec še enkrat, da povem, dokument, ki je pred vami, športa ne obrača na glavo.

Šport v Sloveniji je dobro pozicioniran, v zadnjih 30 letih se je marsikaj dobrega na športu naredilo. s tem dokumentom učvrsti…, želimo narediti bolj čvrste stvari, ki dobro delujejo, in hkrati pa zapolniti vrzeli, ki smo jih zaznali, da jih je potrebno zapolniti.

Hvala za pozornost.