): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik odbora. Poslanke, poslanci in ostali vabljeni.

Pred nami je odločitev, ki bo pomembno zaznamovala prihodnost Slovenije. Ne gre le za proračunsko vprašanje, temveč za dolgoročno politično, varnostno in tudi razvojno odločitev. V Poslanski skupini Levica smo zato prepričani, da o tem ne more in ne sme odločati le 90 ali celo 40 poslancev, ki so podprli resolucijo, ampak mora o tem izraziti mnenje celotna družba, zato vlagamo predlog za razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bi ljudje odgovorili na jasno vprašanje, navajam: ali ste za to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti do leta 2030 dosegli 3 odstotke bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov? Kako smo prišli do te točke? Predsednik Vlade je pred poletjem 2025 napovedal, da bo Slovenija obrambne izdatke do konca leta dvignila na 2 procenta BDP, nato pa jih bo postopoma po 0,2 odstotka na leto do leta 2030 pripeljala do 3 odstotkov BDP. To pomeni več kot podvojitev sredstev za vojsko v primerjavi z današnjim stanjem. Ta napoved ni prišla iz neke razprave v parlamentu ali neke širše družbene razprave, ampak pod pritiski najvplivnejših akterjev NATO, katere predstavnik je Mark Rutte, Evropske komisije pod Ursulo von der Leyen in Kajo Kallas in seveda ZDA, kjer je predsednik Donald Trump. Gre za politično odločitev, ki se dogaja v duhu militarizacije Evropske unije in poglabljanja geopolitičnih napetosti. O tem nekako ni bilo široke in vključujoče razprave. Na pobudo Levice je sicer Odbor za obrambo 9. aprila 2025 napovedal, da bo Slovenija obrambne izdatke do konca, ne, pardon, se opravičujem, je sprejel sklep odbor, da se pred odločitvijo o tako pomembnem vprašanju izvede široka in vključujoča javna razprava. Do danes se to ni zgodilo. Vlada je sicer 15. maja organizirala javni posvet v Državnem svetu, kjer so nastopili izključno zagovorniki povečanja izdatkov za orožje brez nekih nasprotnih glasov, brez stroke, brez civilne družbe, brez mirovniških organizacij. Tak pristop po našem mnenju ni demokratičen, ampak enostranski.

Kaj pomeni 3 odstotke BDP za vojsko? Govorimo o približno 2,1 milijarde evrov letno. V desetletju bi to pomenilo več kot 20 milijard evrov za vojaško opremo, infrastrukturo in kadre. Za primerjavo, to je recimo dvakrat več kot proračun za znanost, z enako vsoto bi lahko zgradili na 10 tisoče javnih najemnih stanovanj, 12 tisoč 500 postelj v domovih za starejše, štiri do pet novih bolnišnic ali dvajset infekcijskih klinik, da ne naštevam. V času, ko se soočamo z naraščajočimi potrebami po zdravstveni oskrbi, skrbi za starejše, dostopnih stanovanjih in vlaganjih v znanje se seveda zastavlja ključno vprašanje, kje so naše prioritete in predvsem, kdo nam jih postavlja - smo to mi ali nekdo od zunaj? Potem imamo vprašanje, kaj o tem menijo ljudje. Vsi relevantni podatki kažejo, da večina prebivalstva nasprotuje povečanju obrambnega proračuna. Po raziskavi Mediane iz marca 2025 le 9,4 procenta podpira zvišanje na 3 procente BDP, 44,3 odstotka meni, da Slovenija že zdaj za obrambo namenja dovolj. Po drugi raziskavi Mediane (marec 2025) za eno od komercialnih televizij jih 49,8 procenta nasprotuje preseganju 2 procenta BDP. Natova raziskava iz leta 2024 kaže, da le 25 odstotkov Slovencev povečuje, podpira povečanje izdatkov za vojsko, 38 odstotkov pa ohranitev trenutne ravni. Raziskava Valicon iz maja 2025 pa, da kar 67,6 odstotka Slovencev meni, da živimo v varni državi. Ti podatki govorijo sami zase jasno kažejo, da ljudje nočejo militarizacije, in če jih politika pri tem ne upošteva, to spodkopava demokratično legitimnost odločanja.

Kaj sledi, če pristanemo na te 3 procente? Znotraj obrambnih dokumentov, ki krožijo, je to precej jasno razvidno. Vojska bi nekako prišla do 10 tisoč rednih vojakov in do 30 tisoč rezervistov. Obnova tankovskih zmogljivosti, nakup oklepnikov, havbic, dronov, helikopterjev, radarjev, prenova letališča Cerklje in gradnja nove infrastrukture. Načrti so za razvoj vojaške industrije, informacijskega in psihološkega bojevanja, oboroževanje vesoljskih zmogljivosti in, kar je najpomembneje, širitev vojaške logike v vse podsisteme družbe, vključno z izobraževanjem, civilno zaščito in socialnimi politikami. To ni več obramba, tukaj ne govorimo več o obrambi, ampak o militarizaciji. In seveda pridemo do tega, kakšno Slovenijo želimo. Naše vrednote, zapisane v 124. členu Ustave, so jasne: Slovenija zagotavlja varnost predvsem skozi mirovno politiko in kulturo nenasilja. Zato v Levici ne pristajamo na logiko, ki nas vodi v ponovno tekmo z oboroževanjem, kajti zgodovina nas uči, da več orožja ne prinese več varnosti, ampak več konfliktov in večje družbeno nezaupanje.

Zato v Levici predlagamo, da mnenje oziroma odločitev o tako visokem povečanju obrambnih izdatkov izrazijo ljudje. Gre za vprašanje vrednot, razvojne strategije in prihodnosti naše skupnosti. Pri tako pomembnem vprašanju naj ljudje odločijo ali bo šla Slovenija po poti 3 procentov za orožje ali po poti vlaganj v javne storitve, dostojno življenje in mir. In zato predlagamo ta razpis posvetovalnega referenduma o povečanju obrambnih izdatkov. Hvala lepa.