Hvala. Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Bom sicer na začetku še malenkost dodatno poudaril, kar je že državni sekretar povedal, potem pa mogoče že oba odziva.

Ja, zakon ali predlog zakona, ki ga imamo na mizi danes ali pa v obravnavi izpostavlja dve temeljni novosti. Mogoče se veliko govori samo o sistemskem pregledu kot neki bistveni odmik od trenutnega dela inšpekcije, ampak z mojega vidika je pomembno, da opozorimo tudi na to, da pa še imamo vedno mehanizme inšpekcijskega nadzora, kot smo imeli do danes. Sicer združuje v prvem delu, prejšnji pa tisti, ki bolj poznajo redni nadzor, izredni nadzor, ponovni nadzor v nek sklop in tu je zdaj že tudi odgovor, ki je doktor Pejovnik povedal, kaj je tudi na Državnem svetu bilo, odgovor temu, kje so anonimne prijave. Ker v tem delu je koncept še vedno zastavljen, da po kriterijih za določitev teh prioritet, po kriterijih, ko mi vrednotimo same prijave, pobude, ki bodo se nanašale na te nadzore, dejansko vrednotimo vsebino. ne glede na to, kdo je avtor, ne glede na to, ali je to anonimna prijava ali pa je podpisana v končni fazi z nekim uradnim podpisom uradnika, osebe, ne vem, tudi državne inštitucije, če je vsebina dejansko ne zasleduje tistega, kar imamo mi nadzorno vlogo, ne izvajamo nadzora že danes. V novem konceptu je to tudi v zakonu 14. členu zelo jasno in podrobno opisano, kaj so ti kriteriji, kdaj so. Moramo pa vedeti pri anonimnih prijavah, da je Zakon o inšpekcijskem nadzoru kot temeljni zakon vseh inšpekcij tisti, ki določa, da se vse prijave mora obravnavati, ampak tudi tisti zakon določa, da se mora obravnavati vsebinsko, to pomeni, da pač moramo dejansko vrednotiti samo vsebino prijave. In zdaj drugi pomemben vidik novega zakona je pa ravno sistemski pregled, ki pa sledi tudi vsem tem predlogom, ki jih je Državni svet v nekem konceptu dal in to je, da dejansko z vidika vrednotenja sistema, vrednotenja posameznih zavezancev. Poskušamo ugotoviti, kje v šolskem prostoru smo odlični, to pomeni, da ne iščemo več samo kršitev, kot se je v preteklosti slišalo, iščemo tudi dobre prakse šol, vrtcev in tako dalje, ker pač naš nadzorni mehanizmi niso samo osnovne šole, ampak so od vrtcev do višjih šol. Iščemo tako dobre kot slabe prakse, poskušamo ovrednotiti sistem, kje smo v tem trenutku odlični in kje bi lahko bili jutri odlični in poskušamo dobiti vprašanja ali pa odgovore na vprašanja predvsem na polju ali naše šole ali pa naše vodstvo šol, to tudi, kaj je bilo povedano. Imajo ustrezno znanje, strokovno usposobljeno za ustrezno vodenje, katere mehanizme potrebujejo, bodo lahko jutri odlični, kje so na tej ravni tudi strokovni delavci oziroma zaposleni v šolstvu in dejansko, ali zakonodaja sledi nekim trendom, nekim potrebam v šolskem prostoru. In namen sistemskih pregledov je, da na koncu preko upravne zanke pride nazaj informacija do vseh organov znotraj, to pomeni tako do organov znotraj šole kot tudi organov, kot so ministrstva, ne vem, Zavod za šolstvo in tako dalje, ki imajo mehanizme. Svetovanja, nudenja nekih drugih področij, kjer lahko so šole boljše, da bodo lahko šole normalno živele. In namen sistemskega redu je točno to. Vse to poteka čez faze, čez neke tri faze postopka, kot so navedene, brez klasičnih inšpekcijskih ukrepov. To pomeni, če bo šola ali pa zavod, ki ga bomo nadzirali tu sodelovala z nami, imeli bodo suport. Mi temu rečemo opolnomočenje, ne metoda svetovanja, ki je po mojem konceptu preozka, ampak opolnomočenje, da se vsi skupaj naučimo kje so priložnosti. Bodo imele šole možnost delati, sodelovati, spreminjati, evalvirati, mi evalviramo celoten sistem in dejansko bomo tako vsi skupaj prispevali k učinkoviti spremembi šolskega sistema nasploh.

Zdaj, doktor Pejovnik pa Državni svet, pa ko smo prej štude imeli razpravo na to temo, je opozoril na zadevo, ki je absolutno tudi z našega vidika zelo pomembna, to je strokovna usposobljenost tudi inšpektorjev. Gre gre do klasičnega odmika od današnjega dela, ko ovrednotimo samo nek vidik zakonodaje, tudi v prihodnje bomo gledali samo na tem polju evalvacije zakonodajo, ker mi smo tisti, ki smo skrbnik zakonitosti in tudi v prihodnje bomo. Vendar seveda morajo tudi inšpektorji imeti bistveno več nekih socialnih veščin, pogovorov, razmišljanja, da skupaj z zavezanci pridejo do neke skupne rešitve. Tako da absolutno podpiramo to zadevo in tudi moram povedati, da ga že zadnja tri leta intenzivno izvajamo, različne oblike usposabljanja, ne samo na strokovni ravni, ampak tudi na čisto na komunikaciji, na socialnih veščinah in tako dalje.

Zakonodajno-pravna služba je opozorila na neke zadeve, ki so bile pomembne tudi v našem procesu in kot smo se zahvalili že prej, bi se ji tudi jaz zahvalil za res konstruktivne predloge razprave, tudi njihov vidik, Ker pač so pomembne. Mi smo poskušali dejansko upoštevati vse. Tisti edini odmik, ki je in ga razumemo, je pač ta 13. člen, ki gre za vidik. In se absolutno strinjam, ker smo to pripombo imeli tudi že z Ministrstva za pravosodje. Mi imamo namreč v Zakonu o vrtcih predpisano, da nadziramo tudi zasebnike, ki izvajajo svojo dejavnost v stanovanjih. Seveda stanovanje kot najvišja dobrina varstva človekovih pravic in tako dalje je posebej zaščitena, vendar zakon o vrtcih določa, da posameznik, ki varuje otroke v stanovanju, je v tistem trenutku, to se ne šteje kot stanovanje, ampak se šteje kot poslovni, poslovni prostor, ki se izvaja dejavnost in mi dejansko nadziramo samo tisti čas in zato ne smatramo, da torej stanovanje, to je tisti temeljni sklop, razmislek in razkorak od tega. Vse ostalo pa bi se še enkrat zahvalil in Zakonodajno-pravni službi za vse tehtne pripombe, ki prispevajo in verjamem, da prispeva k vladavini prava in spoštovanja človekovih pravic, ki jih tudi znotraj šolstva moramo absolutno na prvem mestu spoštovati. Saj smo nekako skrbnik in tisti, ki učimo naše zanamce. To je zaenkrat to. Hvala.