Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, ostali gostje.

Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 30. seji 18. junija letos obravnavala predlog tega zakona. Komisija predlog zakona podpira, menim pa, da bi vas vseeno, da je dobro, da vas seznanim z nekaterimi razmišljanji na komisiji. Predvsem so člani komisije v razpravi povzeli ugotovitve, ki so osnovane na dosedanjem spremljanju delovanja in vodenja osnovnih šol. Ugotavljajo, da so pri izvajanju inšpekcijskih postopkov v osnovnih šolah ravnatelji kljub obsežnim obveznostim pogosto dodatno obremenjeni z inšpekcijskimi nadzori, saj lahko inšpekcijo pokliče praktično vsakdo. Zato se jim zdi še, članom komisije namreč, posebej pomembno, da inšpekcija opravlja predvsem svetovalno in partnersko vlogo ter zmanjšuje birokratske in nadzorne ovire, ki trenutno predstavljajo dodatno breme za vodstva osnovnih šol. Poleg tega komisija poudarja, da morajo biti inšpektorji strokovno usposobljeni za kakovostno in objektivno izvajanje nadzora. Iz dolgoletnih izkušenj vodstev šol je namreč razvidno, da usposobljenost inšpektorjev neposredno vpliva na učinkovitost in konstruktivnost nadzornih postopkov. Zato komisija poudarja pomen nenehnega izobraževanja in usposabljanja inšpektorjev; dobili smo na sami seji zagotovila, da to usposabljanje poteka. Poleg tega komisija posebej izpostavlja vprašanje pojava anonimnih prijav, ki predstavljajo izziv za inšpekcijske postopke. Anonimne prijave morajo biti predmet po sedanji zakonodaji strokovne presoje glede, niso, nikjer pa ne piše, da mora biti strokovna presoja opravljena tudi glede upravičenosti in vsebine, saj lahko zlorabe anonimnih prijav vodijo neupravičene obtožbe, povzročijo škodo posamezniku, negativno vplivajo na celotno vzdušje v šolah. Zato komisija predlaga, da se v zakonodajo uvedejo jasni kriteriji za obravnavo anonimnih prijav, ki bodo zagotavljali varstvo prijaviteljev ter hkrati preprečevali zlorabe sistema. Šolski prostor mora ostati okolje zaupanja in spoštovanja, kjer anonimne prijave niso rutinski instrument reševanja konfliktov. Obravnava prijav na ravni nadzornih odborov občin pa mora prav tako postopati transparentno z jasnimi postopki in obveznostjo povratnih informacij inšpekcije, da se prepreči morebitno prikrivanje zaradi lokalnih interesov. Zaposleni, ki so predmet inšpekcijskih postopkov, morajo imeti zagotovljene možnosti za aktivno zagotavljanje svojih pravic in predstavitev njihovih argumentov. Posebej težka je problematika velikega števila anonimnih prijav zaposlenih. Kar kaže na potrebo po izboljšanju medsebojnih odnosov in komunikacijo v šolskih kolektivih ter vzpostavitev kulture zaupanja. S temi, bom rekel, dodatnimi pojasnili komisija predlog zakona podpira.