Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča. Lep pozdrav tudi v imenu ministrstva in ministra.

Tako da pri drugi obravnavi Zakona o šolski inšpekciji. Trenutno veljavni Zakon o šolski inšpekciji je bil sprejet leta 1996, pri čemer je bil leta 2005 delno spremenjen in dopolnjen z novelo. Praksa je v vseh teh letih je pokazala, da je potrebno zakon posodobiti in spremeniti zaradi različnih razlogov, in sicer: spremembe različnih materialnih in procesnih predpisov na področju šolstva, spremenjeni način in koncept delovanja šolskih inšpekcij v Evropi in nadzora v evalvacijsko inštitucijo. S tem, v tem kontekstu je tako potrebno dodatno poudariti, da je inšpekcijski nadzor v šolstvu v evropskem kontekstu v tem okviru premaknjen iz klasičnega nadzornega vidika v smer sistemskih predlogov, pregledov, ki so v nenehnem prilagajanju, omogočajo sistemski razvoj kakovosti in poenotenje šolskega sistema. Imamo, v zakon prinaša dva temeljna cilja: vzpostavitev pravne podlage za nemoteno in učinkovito izvajanje nadzora šolske inšpekcije, ustrezna pooblastila in ukrepi inšpektorjev in pa, drugič, zagotovitev pogojev in pooblastil za izvajanje sistemskih predlogov, ki pripomorejo h kakovosti in razvoju šolskega sistema. Imamo tudi štiri podcilje notri v zakonu, in sicer: slediti in omogočiti ustrezen nadzor nad spreminjajočimi se materialnimi predpisi v šolstvu, z ustreznimi ukrepi zagotavljati zakonitost delovanja šolskega sistema, širše sistemsko evalvirati šolski prostor z nekaterimi medmetodološkimi okviri, enakimi metodolškimi okviri, na področju kakovosti zagotoviti, da bodo vsi zavodi vzgoje in izobraževanja deležni enakega podpornega sistema pri zakonitem delovanju, ta pa bo hkrati tudi učinkovit. Temeljna cilja in podcilji so namenjeni zagotavljanju vseh ciljev vzgoje in izobraževanja, ki so določeni v 2. in 2.a členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. V okviru zakona so z vidika zagotavljanja kakovosti ključnega temeljna načela nadzora, objektivnost, pravičnost in učinkovitost. Pri tem kot najpomembnejše izpostavljamo: zakonitost (inšpekcijski nadzor temelji na veljavnih pravnih aktih in predpisih, ki urejajo šolstvo in kakovost izobraževanja), neodvisnost in nepristranskost (inšpektorji izvajajo nadzor v sistemski pregled samostojno, neodvisno od političnih ali drugih vplivov ter nepristransko ocenjujejo stanje), strokovnost (inšpektorji morajo biti ustrezno usposobljeni in kompetentni za ocenjevanje zakonitosti delovanja zavodov), sistematičnost in celovitost (nadzor se izvaja na podlagi ocene tveganja po določenih metodoloških smernicah in vključuje celovito poročilo o ugotovitvah na zavodu kot v sistemu), transparentnost in javnost (rezultati inšpekcijskega nadzora morajo biti jasno predstavljeni in dostopni, da se zagotovita odgovornost in možnost izboljšav), avtonomija (sistemski pregled daje neposredno večjo avtonomijo šolam in soustvarjanju zakonitega okolja, vzporedno pa daje šolam možnost pridobitve znanja za zakonito delovanje), preventivna naravnanost (poleg ugotavljanja nepravilnosti inšpekcija spodbuja šole k preventivnim ukrepom za izboljšanje kakovosti), svetovalna pomoč (inšpekcijski nadzor vključuje tudi metode svetovanja, opolnomočenja in podporo šolam pri izboljšanju kakovosti izobraževanja), sorazmernost ukrepov (ukrepi, ki jih predlaga inšpekcija, morajo biti sorazmerni s težo ugotovljenih nepravilnosti in usmerjeni v izboljševanje stanja nenehno izboljševanje; inšpekcijski organi morajo tudi sami slediti najboljšim praksam in prilagajati svoje metode glede na razvoj izobraževalnega sistema). Skupek načel v okviru novega zakona je zagotoviti trajno, zakonito kakovostno delovanje zavodov vzgoje in izobraževanja.

Zdaj pa če pogledamo poglavitne rešitve. V 1. poglavju gre za splošne določbe, kjer so določene pristojnosti in naloge, kdo je zavezanec. Strokovna pomoč in sodelovanje šolske inšpekcije, v tem okviru gre za nov pristop, predvsem v okviru zagotavljanja strokovne pomoči in sodelovanja z javnostjo.

To lahko namreč tudi kot pomoč, svetovanje, odzivanje na vprašanja. Vse to pomeni, še večje odzivanje in prispevek k razvoju sistema pri zakonitem delu zavodov na področju vzgoje in izobraževanja. 2. poglavje je določena organizacija inšpekcije z določitvijo pogojev za glavnega inšpektorja in inšpektorjev ter predstavlja vidike organizacije in delovanja inšpekcije. Pri tem sta v okviru letnega programa dela in letnega poročanja temeljna sprememba in rešitev povezani z novimi oblikami dela in prav tako pomenita prispevek k razvoju seznanitev javnosti o delu inšpektorata in ugotovitvah. Poglavje 3 je poglavje o inšpekcijskem nadzoru. Govori, gre za posodobljen in preoblikovan vidik prejšnjega delovanja inšpekcije, pri čemer se uvaja zgolj termin "nadzor", posodobljeni pa so tudi postopki pristojnosti in načini zbiranja dokazov, uporabljene metode in postopki obveščanja. Poglavje 4 je namenjeno inšpekcijskim ukrepom, te določbe zagotavljajo širok nabor ukrepov, s katerimi šolska inšpekcija skrbi za skladnost delovanja zavezancev z zakonodajo ter varnostjo in pravicami udeležencev izobraževalne dejavnosti. Vsi ukrepi se nanašajo na zagotavljanje kakovosti v izobraževalnem sistemu. 5. poglavje - Sistemski pregled predstavlja temeljno novost pri delovanju šolske inšpekcije v Republiki Sloveniji. Sistemski pregledi vključujejo pregled delovanja zavoda vzgoje in izobraževanja ter drugih zavezancev z namenom izboljšanja skladnosti z zakonodajo, odprave nepravilnosti, zagotavljanja napredka in s tem zagotavljanje kakovosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Postopki pregleda vključujejo z akcijskimi načrti in poročili so zasnovani tako, da zagotavljajo stalno izboljševanje delovanja vzgojno izobraževalnih ustanov, pri tem pa omogočajo večjo avtonomnost zavodom pri izboljševanju lastnih procesov in večjo preglednost dejanskega delovanja posameznih zavodov. Omenjeni vidik je ključen poudarek za to, da resnično moramo sistemske preglede razumeti kot segment zunanje evalvacije šolskega prostora, to pa pomeni nenehno zagotavljanje razvoja posameznih zavodov in sistema.

Ob zaključku želim poudariti, da smo ob samem procesu nadaljnjega nastajanja zakona upoštevali tudi vsa mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, pri čemer se jim za njihove pripombe in sugestije najlepše zahvaljujemo. Mnenja smo, da bo nov zakon o šolski inšpekciji in dejansko spremenjen koncept delovanja nasploh bistveno prispeval k izboljševanju različnih procesov zakonitosti znotraj zavodov vzgoje in izobraževanja, le-to pa neposredno pomeni tudi odličnost šolskega sistema. Hvala.