Lep pozdrav. Hvala za besedo.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije smo predloge na predlog Zakona o funkcionarjih dali že v času, ko se je zakon pripravljal na Ministrstvu za javno upravo in potem zaradi v veliki meri neupoštevanih predlogov tudi Državnemu zboru. Naši predlogi izhajajo iz teze, da so funkcionarji tisti, ki vodijo državo, občine, institucije in morajo biti kot taki vsakodnevni zgled vsem prebivalcem Slovenije. Predlagali smo tri različne zadeve. Prva se nanaša na določitev osebnostne primernosti za imenovanje funkcionarje, kot je to že določeno v 21. členu Zakona o SDH. Govorimo o osebni integriteti kandidatov za funkcionarje. V praksi to pomeni, da bi zakon določil, da so primerni tisti, pri katerih KPK v zadnjih petih letih ni ugotovila takšnih kršitev integritete, zaradi katerih bi bila oseba neprimerna za opravljanje funkcije. Ni nujno torej, da bi šlo za avtomatsko prepoved, se pravi, vsaka kršitev integritete bi pomenila ne dostop do funkcije, ampak gre za to, da tisti, ki funkcionarja imenuje, odloča o tem, ali je glede na ugotovljeno kršitev funkcionar primeren ali ne. Gre za preprosto odločitev, ali želimo imeti funkcionarje, ki so zgled ali funkcionarje, ki vedno znova dokazujejo, da ni nobenih posledic, se ti nič ne zgodi, tudi če kršiš zakone in se požvižgaš na vrednote, ki jih zagovarja velika večina ljudi. Drugi sklop se nanaša na nadomestilo plače funkcionarja po prenehanju funkcije. Na Komisiji za preprečevanje korupcije menimo, da funkcionar ne bi smel biti upravičen do tega nadomestila, če bi komisija ugotovila kršitev institutov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ponovno ne gre za avtomatizem. Gre za to, da bi pri tistih, kršitvah, ki bi bile tako hude, za katere bi komisija presodila, da je v konkretnem primeru, da gre za takšno situacijo, da situaciji pritiče. Da se funkcionar ne bi bil upravičen do tega, bi pristojnemu organu predlagala omejitev, skrajšavo ali zavrnitev te pravice. Gre za osnovni premislek. Funkcionar je svojo funkcijo zlorabil oziroma na funkciji naredil nekaj, kar ni bilo prav v razmerju do davkoplačevalcev, zato ni pravično, da je nagrajen še z nadomestilom po prenehanju funkcije. Tretji sklop se je nanašal na obvezno uvajalno usposabljanje za funkcionarje. Ta predlog prvotno ni bil vključen v predlog zakona, je pa vključen v amandma Poslanskih skupin Svobode in Levice in ga na komisiji podpiramo. Med obravnavo zakona na Državnem svetu je Ministrstvo za javno upravo izpostavilo, da se morajo naši predlogi urediti v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ker je pač to sistemski zakon za naše področje. Ampak glede na to, da je osebna primernost določena že v Zakonu o SDH in je torej zakonodajalec že določil, da se za posamezno skupino ljudi tako imenovani naši instituti lahko določajo tudi v drugih zakonih. In glede na to, da je na mizi amandma v zvezi z nekaznovanostjo bi se lahko ta del nadgradil tudi z našimi predlogi v zvezi z integriteto. In zato predlagamo, da premislite o razširjenem amandmaju, ki bi člen o nekaznovanosti razširil še v smer integritete oziroma v smer naših predlogov. Če se vam pa to vendarle ne zdi najprimernejša rešitev, pa bi, kot smo zadnje čase lahko prebrali oziroma je včeraj izpostavila tudi predsednica Državnega zbora ob predaji našega letnega poročila se pripravlja manjša novela / nerazumljivo/, zato predlagamo, da se, da se poslanci odločite, v katerega od obeh zakonov bi torej osebnostno primernost oziroma omejitev pravice do nadomestila vključili. S tem boste pokazali svojo zavezanost integriteti. Zdaj je torej primeren čas, oba zakona sta na mizi, čas je za odločitev. Hvala.