Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, ostali navzoči!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter o tem pripravila obsežno pisno mnenje. Predlagatelj je pri pripravi amandmajev upošteval nekatere nomotehnične vidike, ki smo jih izpostavili. v mnenju ostalih naših pripomb pa ni upošteval, kar je navedel v pojasnilih. ZPS še vedno izpostavlja neenotnost, neenakost in nepreglednost veljavne in predlagane sistemske ureditve funkcionarjev. Iz predloga zakona namreč sploh ni neposredno razvidna ureditev, ki velja za funkcionarje, saj večino funkcionarske zakonodaje ureja razdrobljena področja funkcionarska zakonodaja in Zakon o javnih uslužbencih. Področje ureditve nekaterih pravic funkcionarjev v predlogu zakona in področni zakonodaji je zelo vprašljivo z vidika ustavnega načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena ustave, saj ne iz predloga zakona ne iz področnih zakonov ni razvidno zakaj obstajajo različne ureditve istovrstnih pravic. Predlog zakona nekatere pravice funkcionarjev ureja verižno in razdrobljeno, saj zakoni napotujejo iz enega zakona v drugega in nato v zakonsko in podzakonsko ureditev pravic javnih uslužbencev. Nekatere istovrstne določbe se urejajo v predlogu zakona in področni zakonodaji, ker predlagatelj v pripravi predloga zakona ni predvidel derogacije tovrstnih določb v področni zakonodaji. Pravice funkcionarjev je po našem mnenju treba urediti enakovredno in primerljivo ali pa sprejemljivo, pojasniti v čem je razlika, ki bi lahko utemeljevala njihov drugačen položaj, zato bi morale biti pravice, ki so enake vsem funkcionarjem, enotno urejene v sistemskem zakonu. Pravice, ki so značilne samo za določene funkcionarje ali ki morajo biti za posamezne funkcionarje urejene različno pa bi morale biti specialno urejene v področnih zakonih. ZPS je v mnenju obsežno izpostavila instituta nekaznovanosti, neizvoljivosti, vendar poudarjamo, da institut neizvoljivosti ni predmet predloga zakona, ampak je predmet njenega urejanja v Zakonu o volitvah v Državni zbor. Ta institut je treba urediti temeljito, da ga bo mogoče učinkovito izvajati, kar pa z amandmaji k predlogu zakona ni mogoče. Institut nekaznovanosti za funkcionarje je urejen neenotno, saj predlog zakona ne posega v področno zakonodajo, ki ureja institut prenehanja mandata, zaradi pravnomočne obsodbe in zato tudi sodno varstvo zaradi razrešitve oziroma prenehanja mandata zaradi obsodbe ni predvideno za vse funkcionarje. Po mnenju ZPS je tudi po vloženih amandmajih ureditev(?) odločanja o pravicah in obveznostih funkcionarjev in njihovo pravno varstvo nedodelano, rešitve pa so nejasne in mestoma notranje neskladne. Predlagana ureditev pravice do pravne pomoči funkcionarjem ne sledi načelu učinkovitega opravljanja funkcije, saj s predlaganimi zakonskimi rešitvami ni mogoče funkcionarja učinkovito zaščititi pred finančnimi posledicami, ki so povezane z opravljanjem njegove funkcije. Poleg tega gre mestoma za materijo, ki presega zakonsko urejanje in bi dejansko morala biti predmet podzakonskega predpis.

V zvezi z uvrščanjem materialnih določb med prehodne določbe predloga zakona, ki predstavljajo nedopusten poseg v prehodne določbe sistemskega Zakona o funkcionarjih, ZPS meni, da v prehodnih določbah niso samo posegi, ki so neposredno potrebni za poenotenje in uskladitev pravnega okvira, saj je med njimi tudi določba, ki protiustavno in retroaktivno določa funkcijo namestnika generalnega sekretarja Vlade. Predlagatelj v pojasnilu navaja, da se je na podoben način z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju uredilo dve novi funkciji, kar je res, vendar je bil ta zakon sprejet in uveljavljen pred prevedbo, ki je potekala konec leta 2024. Medtem, ko se s predlogom zakona to počne za nazaj in pri tem takšna zakonska ureditev ne izpolnjuje ustavnih kriterijev glede izjeme od prepovedi povratnega učinka, zato je predlog zakona tudi v tem delu ustavno sporen.

Hvala lepa.