Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Predlagana novela zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma prinaša spremembe na štirih vsebinskih področjih. Njen glavni cilj pa je prenos EU direktive 2024/1640, o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, v delu, ki spreminja 30. in 31. člen EU direktive 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in sicer glede dostopa do registra dejanskih lastnikov.

Po obstoječi ureditvi je omogočen javni dostop do nekaterih podatkov iz registra dejanskih lastnikov, kot so podatki o osebnem imenu, državi stalnega ali začasnega prebivališča in višini lastniškega deleža. Vendar je sodišče EU novembra 2022 razsodilo, da je takšen javni dostop nesorazmeren, saj posega v pravice, zagotovljene z listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti v pravico do zasebnosti in varstvo osebnih podatkov. Na podlagi te sodbe je bila sprejeta EU direktiva 2015/849, ki je bila razveljavljena v delu, ki ureja javni dostop, Evropska komisija pa je njen 30. in 31. člen spremenila na način, da je v skladu z omenjeno sodbo, dostop do registra dejanskih lastnikov omejila na osebe, ki za takšen dostop izkažejo upravičen interes. Upravičen interes bo podan, če bo namen dostopa povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji.

Druga sprememba v predlogu novele zakona se nanaša na jasnejšo določitev pravne podlage za povezovanje informacijskih sistemov, ki so namenjeni podpori izvajanja programov skupnih evropskih politik in drugih finančnih podpor Evropske unije, z registrom dejanskih lastnikov, kar je ključno za nemoteno koriščenje sredstev evropske kohezijske politike. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj že razpolaga z informacijskim sistemom, ki omogoča povezavo z registrom dejanskih lastnikov, z namenom preverjanja podatkov o prejemnikih sredstev. Vendar pa zakon o varstvu osebnih podatkov dovoljuje povezovanje evidenc, ki vsebujejo osebne podatke, kot je na primer register dejanskih lastnikov, le, če to izrecno določa zakon. Podobne potrebe ima tudi Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost. Zato se s predlogom zakona z namenom zaščite finančnih interesov Evropske unije, vzpostavlja pravna podlaga za povezavo registra dejanskih lastnikov s ključnima informacijskima sistemoma. To sta MFERAC, ki ga upravlja Ministrstvo za finance in podpira poslovanje proračunskih uporabnikov na področju financ, računovodstva, upravljanja kadrov ter obračuna stroškov dela, in sistem e-MA2, ki ga upravlja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in je namenjen podpori izvajanju evropske kohezijske politike, s čimer bo tako omogočen celovit nadzor nad porabo evropskih sredstev.

Nadalje se s predlogom zakona spreminja status častnih konzulov, ki se ne bodo več izrecno šteli za politično izpostavljene osebe. EU direktiva 2015/849 med politično izpostavljene osebe uvršča posameznike na vidnih javnih položajih, kot so veleposlaniki ali visoki častniki oboroženih sil. Nacionalni zakon je doslej širše opredeljeval to kategorijo, saj je vanje vključeval tudi častne konzule, z namenom, da se še dodatno poudari potreba po integriteti oseb, ki predstavljajo tujo državo v Republiki Sloveniji. Vendar se je v praksi pokazalo, da takšen status nesorazmerno omejuje poslovne dejavnosti častnih konzul v Republiki Sloveniji, ki so pogosto tudi lastniki ali nosilci upravljavskih funkcij v gospodarskih družbah. Pregled ureditev po državah EU je pokazal, da je Republika Slovenija edina država članica EU, ki častne konzule uvršča med politično izpostavljene osebe. S predlogom zakona zato to kategorijo oseb izvzemamo. Ne glede na navedeno spremembo, pa bodo zavezanci vseeno dolžni opraviti poglobljen pregled stranke, torej tudi častnega konzula, če bodo ocenili, da sama stranka, poslovno razmerje, transakcija, produkt, storitev, država oziroma gospodarsko področje pomeni povečano tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma ali je nasploh pri pregledu stranke ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Zadnja sprememba v predlogu zakona pa se nanaša na izboljšanje režima povratnih informacij. Po obstoječi ureditvi, Urad za preprečevanje pranja denarja povratne informacije o izsledkih svojih preiskav v zvezi s sumljivimi transakcijami pošlje le zavezancem, ki so podali prijavo, ne pa tudi tistim subjektom, od katerih je zahteval dodatne podatke, v okviru izvajanja svojih preiskovalnih pooblastil. To pa je v praksi vodilo do neustrezne obravnave strank, saj so banke pogosto bolj iz previdnosti zaprle račune strank, glede katerih so prejele zahtevo urada za dodatna pojasnila. Čeprav urad ni ugotovil nepravilnosti in torej za to ni bilo utemeljenega razloga. Predlog zakona zato omogoča, da urad povratne informacije o izidu preiskave pošlje tudi drugim zavezancem, ki so bili vključeni v postopek, s čimer preprečujemo neupravičene ukrepe zoper stranke in jim s tem zagotavljamo pravičnejšo obravnavo.

K predlogu zakona so bili na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe vloženi tudi amandmaji koalicije, z dne 20. junij, ki jim Vlada Republike Slovenije, ki jih Vlada Republike Slovenije podpira. Ministrstvo za finance je podalo še pisno pojasnilo vezano na mnenje Zakonodajno-pravne službe glede ustreznosti opredelitve pojma upravičen interes.

Ob upoštevanju povedanega tako predlagam, da predlog zakona vključno z amandmaji koalicije podprete.

Hvala.