Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Poslanke, poslanci, cenjeni gostje.

Moja naloga je, da vam predstavim naše mnenje. Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide in Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, ki je predlog obravnavala na skupni seji 12. junija in se pri tem tudi seznanila s številnimi stališči, pripombami zainteresirane strokovne in širše javnosti. Na navedeni podlagi obe komisiji ugotavljata, da sicer obstaja splošno soglasje za sistemsko ureditev področja psihoterapije v Sloveniji, a se pogledi na ustrezne načine dosege navedenega cilja med seboj bistveno razlikujejo. Kot poglavitna točka razhajanj med posameznimi deležniki je bila prepoznana ustreznost vključitve psihoterapije v zdravstveni sistem, pri čemer je bilo opozorjeno, da je treba upoštevati tako specifiko psihoterapevtskega dela kot zahteve zdravstvene politike. Ena od osrednjih kritik predloga zakona se je nanašala tudi na vključevanje psihoterapije v vzgojno izobraževalni sistem in to brez predhodnega strokovnega dialoga z deležniki v šolstvu, čeprav bodo predlagane zakonske določbe lahko v bistveni meri posegle v vzgojno izobraževalni sistem. Komisiji pri tem posebej izpostavljata, da je izobraževanje samostojna in sistemsko urejena dejavnost, ki ima lasten zakonski okvir, zato posegi vanjo zahtevajo celovit in usklajen pristop znotraj teh zakonodajnih okvirov. Poudarjata tudi, da vključevanje psihoterapevtskih praks v šole brez jasne opredelitve pristojnosti kompetenc, standardov in povezave z obstoječimi svetovalnimi službami odpira resne strokovne in sistemske dileme. Šole imajo namreč že zdaj zaposlene svetovalne delavce z ustreznim pedagoškim znanjem, ki poznajo učne, razvojne in socialne potrebe otrok in mladostnikov. Uvajanje novih storitev bi zato lahko porušilo trenutno sistemsko ureditev izobraževalnega okolja. Komisiji sta na podlagi navedenih opozoril podprli predlog amandmaja državnega svetnika Branimirja Štruklja k 26. členu predloga zakona, s katerim predlaga črtanje 1. točke prvega odstavka navedenega člena in s tem črtanjem možnosti izvajanja psihoterapevtske dejavnosti v okviru vzgojno izobraževalnega sistema. Komisiji prav tako izpostavljata, da stroka s področja zdravstva opozarja, da bi implementacija predlaganih zakonskih rešitev lahko privedla do znižanja strokovnih standardov in ogrozila varnost pacientov. Opozorjeni smo bili tudi na to, da je bil predlog zakona pripravljen brez zadostne vključenosti vseh deležnikov, kar se odraža v številnih odprtih vprašanjih, nejasnostih in medsebojno neusklajenih zakonskih določbah. Kot že omenjeno, predlog zakona kritično presojajo tako predstavniki izobraževalne, zdravstvene kot tudi univerzitetne stroke. Tudi to kaže na to, da bi bilo pomembno predlog zakona zgraditi na mnenjih relevantnih strokovnih teles in popolnoma izključiti morebitne politične ali osebne interese. Kljub številnim pomislekom je bilo v razpravi članov komisij večkrat poudarjeno, da področje psihoterapije nujno potrebuje regulacijo in da se z zakonodajno ureditvijo ne sme več odlašati, a je bilo hkrati ocenjeno, da trenutni predlog zakona očitno ne predstavlja ustreznega kompromisa in ne uživa dovolj širokega soglasja posameznih strok. Ocenjeno je bilo, da bi bila potrebna njegova temeljita prenova ob sodelovanju vseh strokovnih deležnikov z jasno opredelitvijo standardov, izobrazbenih pogojev, pristojnosti ter z doslednim izogibanjem že prej omenjenim vplivom političnih ali interesnih skupin. Komisiji po opravljeni razpravi predlogu zakona nista izrekli podpore. Hvala.