Hvala za besedo, spoštovana predsednica Odbora za zdravstvo, spoštovani člani, gostje, vabljeni!

Vlada Republike Slovenije je Državnemu zboru v obravnavo posredovala Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti kot odgovor na neurejeno področje izvajanja psihoterapije v Sloveniji. Sedanje stanje povzroča nejasnosti in tveganje za uporabnike, ki iščejo pomoč na tem področju in zahteva celostno regulacijo. Glavni namen tega zakona je zagotoviti varno, kakovostno in dostopno psihoterapevtsko obravnavo za vsakega uporabnika. V javni zdravstveni mreži psihoterapevtsko obravnavo, sicer v omejenem obsegu že danes izvajajo klinični psihologi, zdravniki specialisti, psihiatri in pedopsihiatri, ogromno psihoterapevtskih obravnav pa je prepuščeno zasebnemu trgu. Predlog zakona regulira psihoterapevtsko dejavnost kot samostojno zdravstveno dejavnost, uvaja regulacijo poklica psihoterapevta v zdravstveni dejavnosti, postavlja zahteve usposabljanja in izobraževanja, predvsem pa odpira pot za koriščenje psihoterapevtskih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej postaja psihoterapija bolj dostopna.

Predlog zakona uvaja znanstveno podprte psihoterapevtske pristope in omogoča izvajanje sodobne psihoterapevtske dejavnosti, ki je skladna z mednarodnimi smernicami in uvaja celovit sistem izobraževanja, ki sledi psihoterapevtski dejavnosti kot samostojni vedi. Prav tako uvaja jasne kriterije za usposabljanje psihoterapevtov, ki doslej niso obstajali oziroma jim izvajalci psihoterapevtske obravnave na zakonski ravni niso bili podvrženi. Vzpostavlja se tudi institut kandidata, ki še ni polno usposobljen za samostojno delo, ter učne ambulante, kjer se bodo lahko kandidati usposabljali pod supervizijo. Predlog zakona regulira tudi naziv učitelja in supervizorja. Psihoterapevtska dejavnost bo kot zdravstvena dejavnost podvržena temeljni zdravstveni zakonodaji in zakonodaji s področja varstva pacientovih pravic ter kakovosti, kar uvaja ustrezen nadzor in prinaša še dodatno varnost za uporabnike storitev. S tem naslavljamo številna odprta vprašanja pri izvajanju psihoterapevtske dejavnosti v Sloveniji. Predlog zakona uvaja obvezno osebno izkušnjo za kandidate, Raziskave namreč kažejo, da je uspeh psihoterapije bolj odvisen od lastnosti psihoterapevta kot uporabljenega pristopa, pri čemer je ključna osebnostna zrelost, h kateri pripomore tudi osebna izkušnja s psihoterapijo.

S predlogom zakona se ustanavlja Zbornica psihoterapevtov Slovenije, ki bo skrbela za strokoven razvoj, podeljevanje licenc, vodenje registra, pripravo kakovostnih programov izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bo zagotovljena enakopravna zastopanost vseh dovoljenih pristopov. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je podala svoje mnenje na katerega se je predlagatelj v največji možni meri odzval in sicer s predlaganimi amandmaji. Torej, psihoterapevtska dejavnost in obravnava je opredeljena bolj določno. Dovoljeni psihoterapevtski pristopi bodo na predlog Zbornice psihoterapevtov določeni s strani ministra, pristojnega za zdravje. Za samostojno delo bodo morali vsi psihoterapevti opraviti strokovni izpit za področje zdravstvene dejavnosti. Za pridobitev osnovnih znanj s področja psihoterapije in psihoterapije sorodnih ved smo povečali obveznost strokovnega usposabljanja za 900 ur. Za 120 ur smo povečali obveznost usposabljanja, ki jo mora izpolniti posameznik, da lahko zaprosi za naziv kandidata, ki deluje pod supervizijo.

Zaradi zrelosti, ki je potrebna za samostojno opravljanje poklica psihoterapevt, je predlagana starostna omejitev psihoterapevta na 28 let. Določene so sorodne izobraževalne smeri, ki so potrebne za vstop na nadaljnje strokovno usposabljanje izven akreditiranih študijskih programov. Te smeri so s področja humanistike, psihologije, pedagogike, socialnih ali zdravstvenih ved. Določeni so, določili so se posamezni organi zbornice in drugih teles, način sestave financiranja zbornice in način, kako se določi članarina, s čimer se zagotavlja stabilno delovanje zbornice, ki bo lahko učinkovito izvajala svoje zakonske pristojnosti, vključno z izvolitvijo skupščine, imenovanjem predsednika ter opredelitvijo nalog upravnega odbora in strokovnega psihoterapevtskega odbora.

Bistveno je, da so različni psihoterapevtski pristopi enakopravno zastopani, saj to zagotavlja uravnoteženo strokovno presojo in odločanje. S posameznimi predlaganimi amandmaji se skuša slediti ne le mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ampak tudi pozivom in mnenju širše strokovne javnosti. Skladno z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in ZZZS določamo, da se zdravstvene storitve v psihoterapevtski dejavnosti krijejo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. S predlaganim amandmajem 26. člena, kjer so črtane posamezne institucije oziroma resorji, določamo, da se psihoterapevtska dejavnost lahko izvaja tudi izven javne zdravstvene mreže v okviru drugih javnih služb, a v skladu z izvajanjem zdravstvene dejavnosti, psihoterapevtske dejavnosti in opravljanjem reguliranega poklica psihoterapevt.

V prehodnih določbah predlagatelj določa način prehoda iz obstoječega na nov sistem, saj se zavedamo, da so v Sloveniji trenutno posamezniki, ki nimajo izobrazbe iz na novo določenih sorodnih smeri, zato je smiselno, da se v tem primeru ne omejuje pogojev glede predhodne izobrazbe, upošteva pa se še vedno, da mora biti pridobljena izobrazba na osmi ravni po slovenskem ogrodju kvalifikacij. Psihoterapevti bodo morali v določenem časovnem obdobju predložiti zahteve za priznanje poklicne kvalifikacije, pri čemer jih bo ministrstvo presojalo v skladu s splošnim upravnim postopkom, imenovanjem izvedenca in podobno. Kljub skupnemu cilju po regulaciji psihoterapije in večji varnosti uporabnikov, se hkrati soočamo z različnimi pogledi in pomisleki glede načina, kako bi morala biti ta regulacija izvedena. Med ključnimi področji, kjer se mnenja razhajajo, so umestitev psihoterapije v zdravstveni sistem. Pri tem moramo upoštevati tako potrebe zdravstvenega sistema kot tudi specifično naravo psihoterapevtskega dela. Naš cilj mora biti vzpostavitev sistema, ki bo omogočal optimalen dostop do storitev in hkrati zagotavljal visoke strokovne standarde.

Predlagani zakon je neposreden odgovor na prepoznane izzive na področju psihoterapije. Z njegovo uveljavitvijo se vzpostavljajo zanesljivi temelji za zagotavljanje kakovostne, varne in dostopne psihoterapevtske obravnave.

Hvala.