Spoštovani, pričenjam 16. nujno sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti.

Članice in člane komisije, lepo pozdravljam, pa tudi vabljene prav tako!

Jaz se opravičujem, da smo dvakrat podaljšali začetek seje. Obvestilo smo dobili, da so zastoji na dolenjski avtocesti in glede na to, da od tam prihaja večina vabljenih, sem se pač za to odločil. Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti magistrica Meira Hot in Aleksander Reberšek. Kot nadomestni člani pa na seji sodelujejo: Andrej Poglajen, ki nadomešča Zorana Mojškerca, Anja Bah Žibert, ki nadomešča Alenko Helbl, Franci Kepa, ki nadomešča Antona Šturbeja. To je to. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Zagotavljanje ustavne pravice do varnosti, stopnjevanje romskega nasilja ter neodzivnost države oziroma Vlade Republike Slovenije.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem. Preden preidemo na obravnavo 1. točke dnevnega reda Vas seznanjam, da smo prejeli tudi na obstrukcijo. Dveh poslanskih skupin, in sicer Poslanske skupine Svoboda in Poslanske skupine Levica.

Bom prebral obrazložitev: "Člani Poslanskih skupin Svoboda in Levica obsojamo vsakršno nasilje in poudarjamo, da moramo kot družba do nasilja imeti ničelno stopnjo tolerance. Tudi nedavni incident, ko je bil na družabnem dogodku v Ribnici napaden župan, je vreden najostrejše obsodbe. Po drugi strani pa opozarjamo, da je neprimerno, da se tovrstni incidenti vedno znova zlorabijo z namenom dodatnega zaostrovanja protiromske retorike in za spodbujanje nestrpnosti in sovraštva proti romski skupnosti kot taki z namenom nabiranja političnih točk. Pripisovanje krivde celotni skupnosti za incidente, ki jih zagrešijo posamezniki je neprimerno in tudi nekonstruktivno saj v ničemer ne prispeva k dejanskemu reševanju izzivov tako romske skupnosti kot izzivov prebivalk in prebivalcev, ki s to skupnostjo sobivajo.

V Poslanskih skupinah Svoboda in Levica zagovarjamo odgovorno in nediskriminatorno obravnavo teh vprašanj, saj ravnanja posameznikov ne smejo voditi v stigmatizacijo celotne romske skupnosti. Seveda morajo nasilneži za svoja dejanja odgovarjati, a so za ukrepanje v takih primerih pristojni temu namenjeni organi in institucije, ki sledijo predpisanim postopkom. Po incidentu v Ribnici je policija ravnala hitro in izsledila storilce praktično takoj. Tudi sicer je policija že pred enim letom poostrila nadzor in povečala število razpoložljivih pripadnikov policije v tej regiji. Da lahko take incidente preprečimo v prihodnje, potrebujemo v prvi vrsti dialog, predvsem pa sistematičen in dolgoročen pristop ter zakonodajne rešitve, ki to urejajo kar se da celovito. Slovenija sodi med najbolj varne države na svetu in naloga Vlade je, da vsi prebivalci in prebivalke v državi tako tudi sami čutijo. Vlada doktorja Roberta Goloba je že sprejela več pomembnih zakonodajnih ukrepov, sprejeti sta noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih ter Zakona o starševskem varstvu in drugih prejemkih. Sprejet je Zakon o financiranju občin, Zakon o romski skupnosti v postopku medresorskega usklajevanja. Zakon o vrtcih in Zakon o osnovni šoli sta že v zakonodajnem postopku. Glede na navedeno v Poslanski skupini Svoboda in Levica pri obravnavi na razpravi na 16. nujni seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ne bosta sodelovali in glasovali." Podpisani, Poslanska skupina Svoboda in Levica.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAGOTAVLJANJE USTAVNE PRAVICE DO VARNOSTI STOPNJEVANJA ROMSKEGA NASILJA TER NEODZIVNOST DRŽAVE OZIROMA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Na sejo so bili vabljeni: doktor Robert Golob, predsednik Vlade, magister Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve, doktor Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ana Komac, vršilka dolžnosti direktorice Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Urad predsednice republike, Varuh človekovih pravic, magister Damjan Petrič, Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Igor Juršič, direktor Policijske uprave Novo mesto, doktor Katarina Bergant, generalna državna tožilka Republike Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije. Janez Kerin, župan Mestne občine Krško, magister Gregor Macedoni, župan občine, Mestne občine Novo mesto. Jože Simončič, župan občine Šentjernej; Ivan Molan, župan občine Brežice, Bogdan Palovšnik, podžupan Občine Brežice in predsednik komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice. Iztok Kosec, član komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice, Andrej Kavšek, župan občine Črnomelj, Gregor Košir, župan občine Kočevje, Martina Legan Janžekovič, županja občine Metlika. Samo Pogorelc, župan občine Ribnica, magistrica Polona Kambič, županja občine Semič, Jože Kapler, župan občine Škocjan, Mateja Polhe, županja občine Trebnje, doktor Peter Verlič, župan občine Grosuplje, Fredi Žibert, predsednik krajevne skupnosti Velika Dolina in občinski svetnik, Skupnost centrov za socialno delo, Marina Novak Rabzelj, direktorica Centra za socialno delo Posavje, magistrica Irena Kralj, direktorica Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, Darko Rudaš, predsednik Združenja Forum romskih svetnikov, Jožef Horvat - Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, Marjan Hudorovič, romski svetnik občine Kočevje, Zveza Romov za Dolenjsko, vaška skupnost Mihovica, Aleš Trbanc, občinski svetnik v občini Šentjernej, Silvo Mesojedec, predsednik regijske iniciative za reševanje romske problematike, in Janez Virc.

Dodatno smo vabili še Matjaža Domna, predstavnika ljudske iniciative, Andraža Rumpreta, predstavnika podjetnikov, magistrico Marijo Martinčič Bauman, občinsko svetnico občine Šentjernej, in magistra Tomislava Omejeca, direktorja Policijske uprave Ljubljana.

Od vabljenih so se opravičili: doktor Robert Golob, predsednik vlade, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, magistrica Irena Kralj, direktorica Centra za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, doktorica Katarina Bergant, generalna državna tožilka Republike Slovenije, Andrej Kavšek, župan občine Črnomelj, Marina Novak Rabzelj, direktorica Centra za socialno delo Posavje, Skupnost centrov za socialno delo in Samo Pogorelc, župan občine Ribnica z obvestilom, da bo njegovo lokalno skupnost zastopal župan Občine Šentjernej Jože Simončič.

S sklicem seje ste prejeli gradivo z dne 17. 6. 2025, po sklicu seje pa ste prejeli še predlog sklepov komisije z dne 18. 6. 2025, predlog sklepov Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke z dne 18. 6. 2025 in sklepe Občinskega sveta Občine Ribnica.

Zdaj pričenjamo z obravnavo te točke in dovolite mi, da bom najprej v uvodu sam predstavil nekaj izhodišč. Zdaj v tem mandatu smo se na komisiji in tudi na nekaterih drugih odborih Državnega zbora večkrat srečevali in obravnavali probleme, povezanimi z dejanji, ki jih povzročajo nekateri posamezniki ali nekatere družine, ki so pripadniki romske skupnosti.

Gradiva je v Državnem zboru na to temo veliko. Tukaj smo naredili en tak manjši izbor in smo vam tudi posredovali. Zdaj, Komisija za peticije je v tem mandatu imela dve seji, in sicer eno glede varnostne situacije v občini Šentjernej, drugo pa v primeru hude poškodbe dečka na osnovni šoli Velika dolina v Brežicah. V tem drugem primeru so koalicijske stranke sejo obstruirale, sklepe pa na korespondenčni seji zavrnile. Tudi ko smo sklicali prvo sejo, sklepi niso bili sprejeti. Koalicija, kot vidimo, ni pokazala kakšne posebne volje po sprejemanju sklepov ali odločitev, s katerimi bi se začelo urejati čedalje bolj nevzdržne razmere v okoljih jugovzhodne Slovenije. Bila je proti vsem predlogom, proti predlogom županov in Komisije za peticije, sama pa kljub obljubi, da bo do konca leta 2023 predlagala rešitve, v ena in pol leta ni predlagala nič, incidenti in kazniva dejanja pa se praktično dnevno dogajajo, govorimo s področja varnosti in teh stvari, ne. Nadaljuje se permisivni pristop oblasti, organov pregona, tožilstva, sodstva, javnih služb, centrov za socialno delo, uradov za delo, šol. In če na kazniva dejanja ali pa kršitve zakonodaje ni ustreznega odziva, to se pravi obsodbe in kazni se kazniva dejanja in povzročitelje kaznivih dejanj neposredno podpira. Daje se jim veljavo in pogum, s tem pa se podpira nadaljevanje kršenja človekovih pravic večinskemu prebivalstvu, sosedom in seveda prizadetim Romom. Napad na nosilce oblasti in organe javnega reda in miru se ni zgodil prvič. Policija ravna previdno, kot da so tisti policisti ali policaji, ki so resno ukrepali, bili podvrženi notranjim inšpekcijskim nadzorom in ukrepom. Zdaj ustava napeljuje v 65. členu na sprejem posebnega zakona za romsko skupnost. Zakon imamo. Je pa sprejetih še precej več zakonov, ki urejajo to področje in ki to ustavno pravico implementira. Nikjer pa ni ničesar, kar bi obvezovalo romsko skupnost ali tiste, ki so zadolženi za izvajanje zakonov, recimo upravne enote, centrov za socialno delo, šole, urade za delo, inšpekcije. Kajti vsi na tak ali drugačen način se umaknejo in umijejo roke celo tam, kjer imajo za to pristojnosti. Ugotavljamo lahko, da se zaščita in pravice romske skupnosti izvajajo. Problem pa je, da se ne izvaja zaščita ostalih prebivalcev v zadostni meri. Imamo zapisane v zakonih posebne pravice Romov, nikjer pa ni napisanih posebnih obveznosti Romov. Poseben problem predstavljajo postopki procesiranja romskih delikventov, kajti postopki tečejo počasi, kazniva dejanja se pogosto prekvalificirajo oziroma omilijo. Ukrepov je malo in so blagi. Občutek, da se ne bo nič zgodilo, pa raste. Pri večinskem prebivalstvu, zato marsikaj ne prijavijo in to velja tudi za nekatere skupine Romov, zato si tisti, ki izvajajo nasilje, upajo in privoščijo čedalje več. Zdaj, meni je žal, da je tako nizka udeležba županov na tej seji. Vsi se soočajo z velikimi problemi. Prav tako pa mi je žal, da ni prisotna generalna državna tožilka doktor Katarina Bergant, ki bi lahko pojasnila probleme pri procesiranju številnih kaznivih dejanj. Izogibanje sejam, ne pojasnila ravnanj ne bodo pripomogla k reševanju težkih situacij za posameznike ali cela naselja, ki se soočajo z verbalnimi pritiski, fizičnim nasiljem, krajami in tako naprej. Zdaj, v skrajnem primeru se bo lahko v določenih primerih zgodilo, da bodo starši izpisovali otroke iz šol v šolskem okolišu, ki je podvržen tem, takim dejanjem določenih skupin Romov, to poudarjam. In jih bodo prepisovali ali pa prešolali v šole, v bolj varna okolja, kjer težav s temi nasilji, z romskim nasiljem in nasilnim delom Romov ni. Posledice bodo lahko hujše, prišlo bo lahko tudi zapiranje kakšnih podružnic, šol in še česa. Tako da bodo okolja posebej prizadeta. Eden od problemov je tudi ta, da je zdaj vsi tisti, ki živimo v teh okoljih, to opazimo, da je v delu romske skupnosti, ki sicer ni praviloma zaposlena, izredno visok tudi osebni standard kar zadeva vozni park, elektronsko opremo, določene stvari. In glede na to, da si to lahko privoščijo edino iz socialnih prispevkov je to pravzaprav nekako izstopajoče. Zdaj na drugi strani imamo družine, kjer imata recimo dva redno zaposlena, imata dva ali tri otroke si tako visokega standarda iz plač in socialnih prispevkov, ki jih lahko dobite, ne morejo privoščiti. Zdaj, kar zadeva recimo te obiske državnih funkcionarjev po tem, po teh romskih naseljih. Zdaj, praviloma so najavljene, najavljeni obiski. Takrat se lokacije pripravijo na te stvari. Zdaj to niso ne najavljeni obiski. Zdaj, tisti, ki bi prihadil nenajavljeno, bi situacijo lahko videli v marsikaterem delu tudi drugačno. To velja tako recimo za obiske ministra ali pa tudi obiske predsednice republike ali kateregakoli drugega funkcionarja. Zdaj, eden od problemov je tudi, to so tudi ti obiski ministra Poklukarja, ki jih je opravil po nekaterih občinah, po terenu, recimo bil je v Ribnici, bil v Kočevju, bil je tudi na dolenjski strani, zdaj povsod tam, je povedal, da imajo stvari pod nadzorom, da zadeve niso kritične. To je pokril tudi s statistiko. Dejstvo pa je, da že prijavljena kazniva dejanja po vseh kriterijih naraščajo po vseh kriterijih. Še več pa je dejanj, ki se enostavno ne prijavljajo. Tudi kar zadeva kraje, ker se to na nek način ne ureja oziroma se od teh ljudi ne izterja. Zdaj, ob tem bi spomnil še na to, da tudi na neodzivnost predstavnikov institucionalnega dela romske skupnosti, to je Zveza Romov Slovenije, tudi romski svetnik imate, ker se recimo ob takih ekscesnih dejanjih posameznikov, romskih posameznikov ali pa posameznih skupin Romov ne odzivajo in teh dejanj javno ne obsodijo. To je, jaz mislim, da v tem delu bi morali tudi tisti, ki so predstavniki romske skupnosti morali na nek način odreagirati in dati spodbudo. Zdaj je pa to tiho in stvari tečejo naprej. Zdaj, v gradivu smo vam pripravili tudi precej sklepov, tako jih je, smo predlagali sklepe v okviru komisije. Dodatne sklepe je dala tudi Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. V gradivu imate tudi sklepe občine Ribnica, ki jih lahko mogoče tudi pripnemo za sklepe, o katerih bomo glasovali. In pa seveda tudi je gradivo, ki ga je posredovala civilna iniciativa z naborom vrste ukrepov. Jaz mislim, da je to vredno razmisleka. In Komisija za peticije ali pa tudi kakšen drug odbor Državnega zbora, to se pravi Odbor za notranje zadeve ali pa Odbor za delo, družino, socialne zadeve bi morali o tem v Državnem zboru razpravljati. Seveda pa predvsem je teža na del izvršne veje oblasti, to se pravi na delu ministrstev, inšpekcij, tožilstva in pa policije. In tu bi morala biti pravzaprav enaka obravnava za vseh. Zdaj predlagam, da če ima kdo kakršnekoli pripombe ali dopolnitve teh sklepov, da jih dopolni, bomo potem ubesedili, bomo probali to povezati preden bomo šli na glasovanje? Zdaj kvalificirani predlagatelji so poslanci, tako da, če boste imeli pripombe ali pa dopolnitve, povejte, bomo to pogledali in probali dodati. Zdaj, kar zadeva pa razpravo pa razprave ne bom omejeval, tako da vsak, ki bo dobil besedo, lahko pove pač tisto, kar misli, da je, da mora povedati tako da ne bo tu kakšnih blokad ali pa časovnih omejitev. Računam pa na razsodnost prisotnih in razpravljavcev, da spisek dobrin.

Zdaj najprej po spisku dobi besedo Ministrstvo za notranje zadeve. Državna sekretarka Helga Dobrin, izvolite, imate besedo.