Ja, lep pozdrav še v mojem oziroma v našem imenu.

Bom poskušal biti čim hitrejši, in sicer dve zadevi. Ena zadeva je glede v bistvu že zdaj jare kače okoli znanja slovenskega jezika. To smo opozarjali v Delavski svetovalnici, zdaj že mislim, da že šesto leto gre to, ampak moram še enkrat opozoriti, ker ta zadeva je še vedno v tem zakonu, kljub našim opozorilom. In moram poudariti, kljub temu, da je sam zagovornik načela enakosti, 24. avgusta 2022, citiram: "ocenil, da je ureditev po 8.a členu neposredno diskriminatorna do državljanov tretjih držav v primerjavi z državljani drugih držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije." Skratka, to, kar je zdaj zapisano v ZUTD v spremembah, sicer je napisano, da v primeru višje sile se lahko rok podaljša, ampak lahko vam povem po pravici, tisto, kar se dogaja, eni bi temu rekli na terenu, ampak konkretno lahko povem tudi v pogovoru z določenimi svetovalkami na zavodu za zaposlovanje so tudi same opozarjale, da je teh primerov izbrisa iz evidenc registrirano brezposelnih, zaradi tega, ker oseba ni izpolnjevala tega vstopnega pogoja, je ogromno. In tukaj mislim, da imamo mi številko, ki je na žalost precej stara, to je nekaj let stara. Citiral bom recimo iz Mladine, ko je bilo nazadnje povedano 2023 leta je bilo v skladu s tem je zavod za zaposlovanje zaradi nedavne slovenščine iz evidence brezposelnih v dobrem letu dni izbrisal 900 tujcev. Torej, to je podatek iz 2019 ali 2020. Zdaj, če to ekstrapolirali nazaj na to obdobje od 2019 do danes, lahko si samo predstavljamo, koliko oseb je Zavod za zdravstvo, pardon, Zavod za zaposlovanje, izbrisal iz evidenc registirano brezposelnih. Zaradi tega, ker niso uspeli imeti pogoja, to je dokazano, znanja slovenskega jezika in še enkrat. To so državljani tretjih držav, ki imajo pogoj, torej, da imajo opravljen izpit slovenskega jezika na ravni a ena. Medtem ko pa državljani EU imajo pa pogoj, da so vključeni v to, da so ne na izpitu, ampak da lahko gredo na tečaj. Torej njihov pogoj ni izpit, njihov pogoj je, da so aktivno vključeni torej v tečaj ali pa da to izkaže v okviru tako imenovane aktivne politike zaposlovanja. Tukaj je ta neenaka obravnava in tukaj mi dandanes namen, jaz znam tega razložiti, zakaj nekdo, ki je iz Bosne, Srbije, Makedonije, ima pogoj, da mora imeti opravljen izpit iz slovenskega jezika. Nekdo, ki pa je iz Bolgarije, Anglije, ne vem kje, Avstrije pa je dovolj, da pač, ne vem, gre morebiti na tečaj. Zdaj pa, da povem po pravici konkretno, kaj to pomeni za te ljudi. To je verižna reakcija, če želimo o veriženju. To pomeni, da v bistvu te osebe ne samo, da izgubijo v bistvu pravice na zavodu za zaposlovanje, ampak verižno izgubijo tudi pravice iz socialnega varstva, ker je to tudi lahko krivdni razlog po zakonu o socialnih prejemkih. In imamo primer recimo, ko smo ga že par let nazaj izpostavili, oseba je delala 36 let, v tem času, zaradi tega, ker je ves čas, po pravici povedano, je bila gradbinec, ves čas imela okoli sebe gradbince, ki so bili iz Bosne, Srbije in po 36 letih je Slovenija vprašala to osebo, ali zna slovenščino. Ta oseba ni opravila izpita in ta oseba je izpadla ven iz vseh oblik pomoči, socialnega zavarovanja in socialnega varstva.

Tako da kar se tega tiče, jaz v tem trenutku povem, da ta oseba sploh ne vem, kje je, ker je v bistvu nazadnje, ko sem se z njo pogovarjal, je spraskala iz svojih prejšnjih plač določena sredstva, da lahko preživela. Ne vem, če je toliko namen integracije? Tako da tukaj še enkrat apel. Ministrstvo za delo ve kakšna so naša stališča, na žalost večkrat in večkrat in ponavljamo in ponavljamo. Jaz ne vem koliko je ljudi konkretno izbrisanih iz evidenc zaradi tega pogoja, zelo rad bi vedel, koliko jih je izbrisanih od 2019 do 2025. Ampak vsak tak, ki je zaradi tega administrativnega ukrepa, ob tem, da v bistvu ga Slovenija 36 let, 35 let, 25 let, 15 let ni spraševala po tem pogoju, je pa bila zelo vesela, da je delal na gradbišču. Torej, da je prispeval k, dajmo temu reči, produktivnosti Slovenije. No, kaj se zgodi, koliko je teh oseb, kje so te osebe, kakšne pravice imajo? To me zelo zanima.

In pa še ena zadeva, kar se tiče 69. člena, ki ga spreminja 36. člen ZUTD. Tukaj pa spet, mislim, skoraj bi rekel, da govorimo o skorajda istih skupinah, starostno gledano. Tukaj pa govorimo, zdaj, če ponavljam ta predlog, torej dobesedno moram ponoviti, zdajšnji predlog ZUTD je s spremembo tretjega odstavka 69. člena pri mostu 59 let in poudarjam in 37 let- torej vezni člen je "in", ne "ali" - in vmes 16 mesecev, torej zdaj je bilo 57 let ali 35 let zavarovalne dobe in 12 mesecev obveznega pogoja. Kaj to pomeni praktično? Včeraj smo se pogovarjali z gospo, ki je stara 57 let, ima obojestranski sindrom karpalnega kanala. Ima Trigerfinger, ima borzitis in je rekla, kdo bo mene zaposlil? Ta oseba po zdajšnjem zakonu bi lahko, grdo rečeno, kakor je bilo rečeno, verižila nadomestila, a ne, po tem predlogu izpade ven torej v primeru, če nekako prileze do 16 mesecev delovne dobe vmes, ampak jo bo potem ta prvi pogoj zafrknil, 59 let, in bo namesto 25 mesecev nadomestila dobila tri mesece nadomestila. Tri mesece. Kaj bo po treh mesecih? Sociala. Zdaj ne vem, če je to glih način, bom rekel, integracije ali pa pomoči, ampak spet še eno vprašanje, koliko je takih oseb, ki bodo ven padle, koliko je takih oseb, ki v bistvu bodo padle v to situacijo, kakor je ta gospa padla. Sicer bi nekdo rekel, iz sistemskega vidika so to robne zadeve, ampak verjemite, te robne zadeve, ona prihaja k nam na svetovalnico s konkretnimi zadevami, s konkretnimi diagnozami, s konkretnimi problemi. In če zdaj povežemo ti dve skupini, so to skupine, ki k nam vsak dan prihajajo. Na žalost v bistvu nimamo stika dosti s temi osebami, ki ne uspejo narediti tečaja slovenskega jezika, ker preprosto so preveč socialno izolirane. One izginejo ne samo iz evidenc, tudi socialno. In kar se tiče pa tega drugega, torej 36. člen, ki spreminja 69. člen, še enkrat apel: kakšen je namen tega? Torej kaj, a je tukaj nacionalni načrt za odpornost in okrevanje nekaj takšnega, kot je bilo rečeno, nad v bistvu situacijo, kaj se dogaja s starejšimi osebami? Ali so starejše osebe krive, ker so potem nezaposljive zaradi EMŠO, ker imajo diagnoze, ki jih / nerazumljivo/ zaposliti? In te osebe k nam prihajajo vsak dan. Ta oseba si ni izbrala sindroma karpalnega kanala obojestransko, ta oseba se ni izbrala iz artoze, te osebe se niso izbrale, kronični sindrom bolečinski, te osebe niso izrale fibromialgije. Vse te osebe niso zbrale teh diagnoz, da so potem nezaposljive. Kam bodo te osebe šle, recimo če se to zgodi, po treh mesecih? In to je tisto, kar ne samo, da vas sprašujem, ampak bi pričakoval, da je bila narejena temeljita analiza, da je bilo narejeno temeljito razmišljanje, kaj za vraga se bo zgodilo z vsemi temi osebami.

Mogoče za piko na i. Zdaj se približujem samim minutam. 9. 11. 2012 je bilo pogajanje glede Zakona o urejanju trga dela, na katerem sem sam bil prisoten, in je bila v bistvu predlagana sprememba 69. člena. In lahko vam povem, da v bistvu takrat je konkretno, v bistvu smo s konkretnimi izračuni pokazali, kaj to pomeni za vse te osebe. In ministrstvo za delo, ko je hotelo tudi v bistvu malo, malo bolj otežiti ta zaposlitveni most, je v bistvu odstopilo takrat od tega predloga. Evo, 13 let kasneje, imamo zdaj pač očitno nekaj, kar je nad vsemi temi osebami, NOO, ampak jaz tej osebi, ki je bila včeraj pri meni, jaz ne bom razlagal, kaj je kratica NOO. Jaz vem, kaj so njeni zdravstveni problemi, kakšne so njene zdravstvene težave in vem, kaj se bo z njo zgodilo v primeru, če bo ta del zakona tako sprejet, kaj se bo zgodilo z eno socialno situacijo.

Hvala.