Hvala za besedo.

Pozdravljeni poslanci, vabljeni!

Torej po nujnem postopku obravnavamo novelo Zakona o urejanju trga dela. Ta je po desetih sejah pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta v celoti usklajena tudi s socialnimi partnerji. Bistvene spremembe pa se nanašajo na naslednje: prvič, spreminjata se zgornja in spodnja meja denarnega nadomestila za brezposelnost. Ti meji sta bili z Zakonom za uravnoteženje javnih financ pred več kot desetletjem fiksirani v fiksnem znesku in danes ne omogočata dostojnega preživetja oziroma uveljavljanja pravice iz zavarovanja, za katerega zavarovanci plačujejo prispevek, torej zavarovanja za primer brezposelnosti. Namesto, da je zgornja meja fiksirana pri 892,5 evra bruto kot je bilo doslej, torej zadnjih 12 let, kar znese približno 653 evrov neto, ne glede na to, kakšno osnovo, torej plačo pred izgubo zaposlitve je posameznik pred tem imel, bo zdaj zgornja meja prve 3 mesece znašala 130 procentov minimalne plače, v naslednjih 3 mesecih 110, nato 100, 90 in po 12. mesecu, pri tistih, ki so še upravičeni do denarnega nadomestila, 80 procentov minimalne plače, medtem ko je spodnja meja ves čas 70 odstotkov minimalne plače.

Verjamemo, da je ta ukrep nujen. Treba je vedeti, da je tudi znesek, ki je bil določen leta 2013 bil sprejet v času gospodarske krize kot varčevalni ukrep, pa že takrat je tisti znesek predstavljal 114 procentov takratne minimalne plače. Skratka, verjamemo, da je bil čas, da se, da se ta del prilagodi oziroma posodobi.

Zakon vsebuje tudi spremembo pri izjemi od načela izkoriščenosti zavarovalne dobe in to je del zakona oziroma novele zakona, ki sledi zavezam iz načrta za okrevanje in odpornost. Ta izjema je zdaj zastavljena tako, da lahko oseba, ki je dopolnila vsaj 57 let in ima 37 let pokojninske dobe, torej v vsakem primeru je tri leta ali manj pred upokojitvijo, je upravičena do 25 mesecev denarnega nadomestila za brezposelnost, če je bila v zadnjih 24 mesecih pred izgubo zaposlitve 26 mesecev vključena v zavarovanje, ne glede na to, ali je že predhodno izkoristila svojo zavarovalno dobo. Torej še vedno ta izjema obstaja. Je pa nekoliko drugače definirana in v resnici zaostrena, kar je konec koncev bila tudi zaveza, ki je bila zapisana že v času mandata prejšnje vlade v načrt za okrevanje in odpornost. Tako verjamemo, da bo vseeno starejši zaposleni, ki je, kot rečeno, tri leta ali manj pred upokojitvijo, lahko dočakal upokojitev, torej da bo za njega poskrbljeno. Preprečeno pa bo v veliki meri veriženje obdobij prejemanja nadomestil, ki smo ga beležili doslej, ko je neka oseba lahko prejemala nadomestilo 25 mesecev, je bila potem deset mesecev zavarovana in potem še 25 mesecev prejemala nadomestilo.

Novela zakona določa tudi spodbudo za zaposlitev brezposelni osebi, starejši od 59 let. Taka oseba torej brezposelna oseba, starejša od 59 let, ki se ponovno vključi v zaposlitev, prejme 40 procentov preostalega denarnega nadomestila za brezposelnost, do katerega bi bila upravičena, prejema pa ga lahko največ 12 mesecev. S tem bo tudi na strani samega delavca ali pa delavke, neka spodbuda, da bolj aktivno tudi pri višji starosti poišče novo zaposlitev. Novela vsebuje tudi možnost, da zavod za zaposlovanje zavrne posredovanje delavcev delodajalcev, pri katerih je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo oziroma zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu za delo ali pri Finančni upravi Republike Slovenije in pa tistim delodajalcem, pri katerih je zavod v okviru nadzora izrekel ukrep v skladu z Zakonom o urejanju trga dela. Gre za to, da je zavrnitev napotitve na neko delovno mesto za brezposelno osebo lahko vodi v to, da ta brezposelna oseba ostane brez pravic iz naslova brezposelnosti in zavrnitev napotitve k nekemu delodajalcu, pri katerem mogoče inšpekcijski postopki še niso zaključeni, je pa vseeno, obstaja velika verjetnost, da bodo tam delavčeve pravice kršene, je iz tega vidika sorazmeren ukrep, ki ustrezno zaščiti takšnega brezposelnega.

Ravno tako velja, da lahko v določenih primerih zavod zavrne objavo prostega delovnega mesta in pa skupaj z objavo prostega delovnega mesta objavi tudi podatek o tem, da delodajalca vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami. V zvezi z javnimi deli, novela določa najnižje plačilo za udeležence javnih del, ki je zdaj določeno v višini minimalne plače za prvo do četrto stopnjo izobrazbe, 105 procentov minimalne plače za peto stopnjo, 115 za šesto in sedmo in 125 procentov za osmo stopnjo izobrazbe. Pravice delavcev v javnih delih so izenačene s pravicami drugih delavcev, pri tem delodajalcev glede regresa, dodatka, drugih prejemkov, razen izrecno navedenih omejitev, recimo glede nadurnega dela.

Novela daje tudi zakonske podlage za izmenjavo podatkov o težje zaposljivih brezposelnih osebah med zavodom za zaposlovanje in centrom za socialno delo. Tu gre za programe socialne aktivacije in potem tudi zaposlitvene aktivacije težko zaposljivih ali pa dolgotrajno brezposelnih oseb. Sodelovanje zavoda za zaposlovanje in centra za socialno delo je zlasti pri tistih, kjer so tu zraven elementi socialne izključenosti, bistveno, zato se krepi tudi tovrstno sodelovanje med institucijami, za kar konec koncev že poteka program prav tovrstnega sodelovanja.

Glede posredovanja začasnega ali občasnega dela dijakom in študentom, treba je poudariti, da že obstoječi zakon, to je sicer še Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti, določa, da zavod za zaposlovanje opravlja javno službo posredovanja začasnega, občasnega dela dijakov in študentov. Lahko pa se izvajanje teh storitev da tudi koncesionarjem, danes imamo situacijo, ko obstajajo samo koncesionarji. Zavod pa je neprimerno bolje opremljen oziroma ima boljše kapacitete in kompetence za to, da zlasti študente in dijake hitreje poveže s ponudbami za redno, stalno zaposlitev. Študentsko delo je oblika prekarne, nesigurne zaposlitve, ki ima negativne učinke tako za samega študenta, dijaka, kot za sistem socialne varnosti v državi. To seveda ne pomeni, da se posredovanje začasnega, občasnega dela študentov in dijakov pri koncesionarjih odpravlja. Zavodu se samo daje pravne podlage, da se lahko pojavi še kot eden ponudnikov tovrstnih, tovrstnih storitev, torej tega posredovanja.

Glede zagotavljanja dela delavcev, uporabnikov oziroma tako imenovanega agencijskega dela. Novela prinaša razširjeno definicijo, ki bo omogočala predvsem prepoznavanje in odpravljanje prikritega agencijskega dela, ko se agencijsko delo predstavlja kot zunanje izvajanje storitev oziroma kot poslovno sodelovanje, sodelovanje B2B torej med dvema pravnima osebama, olajšuje nadzor nad nezakonitimi agencijami.

Torej, to razlikovanje med agencijskim delom in zagotavljanjem oziroma izvajanjem storitev je pomembno predvsem s tega vidika. ker morajo biti agencijski delavci izenačeni po svojih pravicah s pravicami delavcev pri uporabniku. Zato je to razlikovanje bistveno in ta razširjena definicija bo to omogočala oziroma olajšala, ne da bi seveda omejevala po drugi strani tam, kjer je izvajanje storitev oziroma sodelovanje B2B legitimno. Pri tujih agencijah, ki delujejo v Republiki Sloveniji, se zdaj zahteva ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji, ki mora imeti tudi ustrezno kadrovsko sestavo, torej vsaj dva strokovna delavca z ustreznim strokovnim izpitom, s čimer se v resnici preprečuje delovanje tujih agencij, ki pri nas delujejo kot poštni nabiralniki. Ravno preko takih agencij smo beležili še posebej zaskrbljujoče kršitve pravic agencijskih delavcev. Zvišuje se pa tudi vrednost bančne garancije, ki je potrebna za ustanovitev in delovanje agencije, z zdajšnjih 30 na 100 tisoč evrov.

Zaostruje se tudi pogoj za odvzem dovoljenja za delovanje agencij; doslej je bilo dovoljenje odvzeto, če je agencija prejela dve globi v 12 mesecih, zdaj je to obdobje razširjeno na 24, 24 mesecev. Podaljšuje se tudi dovoljeno, dovoljen obseg začasnega in občasnega dela upokojencev, tako na ravni enega upokojenca kot na ravni delodajalca, pri katerem so definirane omejitve, kolikšen delež oziroma kolikšno število ur sme biti opravljeno z začasnim in občasnim delom in zaslužek upokojencev, ki delajo, ki opravljajo občasno in začasno delo, je zdaj omejen namesto s fiksnim zneskom na 12-kratnik minimalne plače. Novela zakona pa s posegom v Zakon o delovnih razmerjih prinaša tudi možnost dogovora za delo po režimu, tako imenovanem režimu 80, 90, sto ali s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo, kar pomeni, da delavec, ki je starejši od 58 let ali je dopolnil 35 let pokojninske dobe, se lahko z delodajalcem dogovori, torej potrebno je soglasje obeh strani, da dela 80 procentov časa, prejema 90 procentov plače, od katere so plačani tudi vsi davki in prispevki, za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa šteje, da so plačani sto procentni prispevki za to, da vključitev tak ukrep, za katero pričakujemo, da bo olajšala daljšo delovno aktivnost starejših zaposlenih, da ne bi vplivala na osnovo za odmero pokojnine.

Mogoče za majčkeno širšo sliko. Slovenija je po delovni aktivnosti v starostni skupini od 25 do 55 let prva v Evropski uniji, torej daleč najvišja delovna aktivnost. Po zadnjih podatkih je znašala ta 92,6 odstotka, med 25 do 55 let starimi. tam, kjer zaostajamo za povprečjem Evropske unije, je pod 25 let. Tu je en ukrep, ki smo ga uspeli dogovoriti in izpogajati, ta, da se zavod za zaposlovanje vključi v posredovanje dijaškega, dijaškega in študentskega dela in upati je, hitreje poveže dijake in študente z rednimi zaposlitvami. In pa zaostajamo v starostni kategoriji nad 55 let, deloma zaradi, primerjalno glede na druge evropske države, z zgodnjim odhajanjem v pokoj, deloma zaradi odhajanja v brezposelnost pred upokojitvijo in verjamemo, da bo ta ukrep torej možnosti skrajšanja delovnega časa delavcev pred upokojitvijo olajšal delavcem, da ostanejo aktivni dlje.

Toliko za začetek, hvala.